Gnezdenje črnega škamjeka M1lvus migrans pri Lescah Nesting of Black Kite Milvus migrans near Lesce BORIS KOZINC Ko sem se osmi dan velikega travna otresel šolskih skrbi in se prek s son- cem obsijanih hraških polj vračal do- mov, sem bil neznansko presenečen : po devetih letih sem na istem mestu naletel na črnega škarnjeka. Tokrat so priletele kar tri ptice in se tudi razbur- jeno oglašale. Prva me je preletela le kakih ducat metrov visoko, nekaj minut zatem pa so bile vse le še pikice v višavah nad Blejskim jezerom. Marsiko- mu, ki opazuje njihovo mojstrsko jadra- nje, privre na dan starodavna želja, da bi lahkotno poletel kot ptica. Otožen sem prišel domov: če bi se lahko spre- minjal v ptico, sem pomislil, to ne bi bil črni škarnjek, ker ta premalokrat obišče Gorenjsko. Takrat še nisem slu- til, da se bom s temi čudovitimi ujedami družil vse do konca velikega srpana. OPIS IN RAZPOZNAVANJE VRSTE Črni škarnjek je velik 55 do 60 cm, razpon peruti meri 130 do 150 cm. Sa- mec in samica sta enako obarvana. Te- žak je 700 do 1000 gramov. Pretežno je temnorjav, glava je svetlejša, rep je temnorjav s prečnimi progami in je plitvo zarezan. Noge in prsti so rumeni, kremplji črni, kljun je črn, voščenica rumena, oči pa ternnorjave. Glede na velikost ptice in po značilno zarezanem repu je za poznavalce ujed določitev vrste težavna le v slabih raz- merah opazovanja. Najbolj verjetna je zamenjava z rjavim škamjekom, po- sebno mladostnih osebkov. Rjavi je ne- koliko večji in vitkejši, zareza v repu je globlja in je vselej vidna, tudi če je rep močno razširjen. Odrasel črni škamjek pa tudi mladiči so zgoraj popolnoma črnorjavi, s svet- lejšo rjavo črto preko peruti, ki pa nikoli ni tako vidna kot pri rjavem. Odrasel črni škarnjek je od spodaj temen, v glavnem sivo rjav, razen nekaj svetlejšega prvega perja, kar pa ni nuj- no. Glava ima sivkasto prevleko. Mladič ima od spodaj rjastorjavo telo, rdeče­ rjavo-rumene konice perja, peruti so temnorjave z belim delom prvih peres. Rep je ternnorumenkastorjav z zabrisa- nimi prečnimi črtami in temnejšimi ko- nicami. Svetlejše perje nedoraslih črnih Slika 1: Gnezditve na razširjenost črnega škar- njeka Milvus migrans v Evropi (iz Peterson itd) Fig. 1: Breeding distribution of Black Kite Milvus migrans in Europe from Peterson etc. 57 škarnjekov lahko povzroči zamenjavo z rjavim, pri katerem pa je celotno perje precej bolj svetlo, sijoče, mešanica rde- čerjavih tonov. Tudi glava je svetlejša kot pri črnem, s spodnje strani pa una tudi izrazito belino prek celotne širine peruti v podlaktnem delu. Nekateri avtorji navajajo tudi možnost zamenjave s kanjo, rjavim lunjem 1n malim orlom (Porter idr. , 1978). RAZŠIRJENOST VRSTE V EVROPI IN PO SVETU Črni škarnjek je v Evropi močno raz- širjen, gnezditveno območje pa se širi proti vzhodu in pokriva velik del Azije. Podvrste živijo še v Afriki in Avstraliji. V Evropi brez SZ je okrog 37. 000 parov, od tega kar 25. 000 v Španiji. V celotni razširjenosti Evropa ne pomeni veliko. Vidno zmanjšanje številčnosti beležimo po letu 1750 zaradi načrtnega uničevanja, po letu 1950 pa zaradi za- strupljanja okolja. Kljub temu, da lahko pričakujemo izboljšanje stanja, se po tem obdobju ni še nič obrnilo na boljše, edino spodbudno je naraščanje števila preletnikov v Skandinaviji. Stanje v Evropi: Švedska Finska Nemčija Poljska Francija Belgija Švica okoli 5 parov 10 1350-1700 400- 450 800-8000 2 1250 leta 1981 1985 1982 1984 1984 1982 1969 Slika 2: Gnezditveno prebivališče črnega škarnjeka na Leškem polju, 23. 7. 1990 (B. Kozinc) Fig. 2.: Black Kite's breeding area at Lesce Field, July 23th 1990 (B. Kozinc) 58 Avstrija 20 1977 Čehoslovaška 20-50 1977 Madžarska 50 1977 Romunija 120-150 1977 Jugoslavija malo 1968 Grčija 70 1983 Italija 1000 1977 Španija 25.000 1977 Portugalska pogost 1977 Črni škarnjek je pretežno selivka. Za večino je prezimovališče v južni Afriki, nekatere ptice pa prezimujejo tudi v južni Evropi. Primerki, ki jih zasledimo pozimi v srednji Evropi in Skandinaviji, so verjetno šibke ptice, ki niso zmožne selitve. Prava selitev se začne konec julija in v avgustu, tako da v septembru vsi črni škarnjeki zapustijo mesta gne- zdenja. Spomladanska selitev doseže Sredo- zemsko morje v februarju, glavni čas prihoda v gnezditvena področja pa je konec marca in v začetku aprila. V se navedbe so povzete po Gensbolu (1984). Z vidika možnosti gnezdenja pri nas je zanimiva predvsem gnezditvena raz- širjenost v Avstriji. Tam sta dve ločeni lokaliteti, in sicer v vzhodnem delu ob Donavi med mestoma Krems in Hain- burg ter ob Moravi vzdolž meje s Čeho­ slovaško. V zahodnem delu gnezdi ob reki Ren vzdolž švicarske meje do Bo- denskega jezera. En par gnezdi v ju- govzhodnem delu Avstrije med Ober- Slika 3: Črni škamjek na priljubljenem počivališču, Lesce 2. 7. 1990 (B. Kozinc) Fig.3: Black Kite at his favourite resting place, Lesce, July 2nd, 1990 (B. Kozinc) 59 wartom in Gussingom. Na Koroškem je ob Dravi pri Rosen- talu že več let možna gnezditev (Mayer 1987). STATUS VRSTE V SLOVENIJI Pisci in prevajalci ornitološke litera- ture si niso edini glede statusa črnega škarnjeka pri nas. Prevladuje mnenje, da v Sloveniji ne gnezdi (Krečič, Šušter- šič 1963, Matvejev, Vasic 1974, Geister 1989), čeprav nekateri pisci (Gregort Krečič 1979, Božič 1983) pravijo, da so znani primeri gnezdenja. Vendar po- datki o gnezdenju niso bili nikdar ob- javljeni. Kot je videti, je to prvi zapis o gnezdenju te vrste v Sloveniji ( op. ured.). V si so opazovali po en primerek. Iz objavljenih podatkov lahko zaklju- čimo, da spomladanska selitev prek na- ših krajev poteka vse do sredine maja, jesenska pa od sredine julija do sredine septembra. S temi •datumi se ne ujema podatek opazovanja škarnjeka v Star- žišču pri Kranju 3. 11. 1985 (Trilar). V tem primeru gre lahko za zelo pozno selitev (največja koncentracija selivk je pri Gibraltarju v sredini avgusta - B. Gensbol, 1984) ali za šibak primerek, ki bi lahko prezimoval v južni Evropi. GNEZDITEV ČRNEGA ŠKARNJEKA PRI LESCAH V LETU 1990 Iskanje gnezda je kot Kolumbovo jaj- ce; ko ga enkrat najdeš, se zdi drugim to zelo preprosto. Prvič me je na to, da bi škarnjek lahko gnezdil tudi pri nas, opozoril An- drej Sovinc, ko sem mu sporočit da sem 16. maja ponovno opazoval dve ptici, ki sta visoko jadrali nad Hrašami. Od takrat sem načrtno spremljal mesta pojavljanja in smeri leta. Ena od ptic je 29. 5. ob 18. 15 na pokošenem travniku pobrala daljši šop trave. Na višini kakih 1 O metrov ji je trava padla ali pa jo je izpustila, tako da nisem vedet kaj to pomeni. Do 2. junija sem ga opazoval petkrat. Zjutraj tega dne pa sem ga prepodil s travnika pri Hrašah, v krempljih je odnesel manjši plen. Na kraju vzleta sem našel ostanke manj- šega travniškega glodalq:i, ki je že močno zaudarjal. Ker je ptica mrhovino jedla na tleh, sem podvomit da gnezdi. Devetega junija sem na istem travniku škarnjeka spet opazit ko se je v daljavi spusil na tla in takoj nato odletel proti Vrbi. Sledilo je daljše deževno obdobje, tako da škarnjeka, ki sem ga prej opa- zoval skoraj vsak dan, nisem več videl. Kljub temu sva z Andrejem izvedla si- Tabela 1: Opazovanja črnega škarnjeka v Sloveniji od leta 1980 dalje (vir: Acrocephalus): Table 1: Observed Black Kite in Slovenia from 1980 to 1990 (source: Acrocephalus) Datum opazovanja Date l. 5. 1984 19. 5. 1984 3. 11. 1985 14. 7. 1987 6. 8. 1987 19. 9. 1987 19. 4. 1990 60 Kraj Place Koseze (Ljubljana) Mlaka (Kranj) Stražišče (Kranj) Hotinja vas (Orehova vas) Hotinja vas (Orehova vas) Hotinja vas (Orehova vas) Hotinja vas (Orehova vas) Opazovalec Observer Peter Trontelj Tomi Trilar Tomi Trilar Milan Vogrin Milan Vogrin Milan Vogrin Milan Vogrin Slika 4, S: Črni škarnjek v zraku, Lesce, 3. 7. (zgoraj) in 14. 7. 1990 (spodaj) (B. Kozinc) Fig.4 & S: Black Kite in the air, Lesce, July 3rd (above) and July 14th, 1990 (below) (B. Kozinc) stematično iskanje gnezda ob akumula- cijskem jezeru v Mostah. Za to lokacijo sva se odločila, ker je škarnjek deve- tega junija po spuščanju na tla odletel proti Vrbi in ker sva menila, da bo gnezdil tik ob vodi. Uspeha pri iskanju nisva imela, ob 13. uri pa sva pri Stu- denčicah v daljavi videla ujedo, za ka- tero sva mehila, da je bil škarnjek. 27. junija sem videl škarnjeka blizu Hraš, in sicer, ko je že ujel plen. Drobno okroglo »kepico« v krempljih je spuščal in dvigoval k telesu, letel pa je v ravni črti . Naslednje dni ob svitanju sem ga videl prileteti na isto področje vedno iz iste smeri. Sklepal sem, da prihaja iz bližine gnezda. S plenom sem ga ponovno opazil 30. 6., in sicer nad Studenčicami. S spekti- vom sem ugotovil, da ima v krempljih daljšo žival - verjetno veverico ali pod- lasico. Po približno treh minutah krože- nja se je hitro spustil proti Lescam. Verjetno je v vzgonskem vetru nabiral višino, da je s plenom laže premagal razdaljo do gnezda. Naslednji dan sem se odločil, da bom preiskal področje, kamor sem domne- val, da nosi plen. Ob 6. uri sem opazil eno ptico na hrastu, ki pa je ob mojem prihodu takoj odletela. Šele po dobri uri sem na povratku na istem hrastu zagledal dve ptici. Ob 7. 40 sem le kakih 80 m proč našel večje gnezdo na hrastu, pod njim pa nekaj belega puha, zato sem sklepal, da je gnezdo polno, mla- diči pa že izvaljeni. Ob 16. uri sem se vrnil h gnezdu, na katerem je bila tokrat odrasla ptica. Domneval sem, da sa- mica varuje zalego pred popoldanskim soncem. Naslednji dan sem splezal do gnezda in ugotovil, da je zvaljen en mladič. Z Andrejem sva ga obročkala in slikala. Na dan najdbe - 2. 7. - je bil mladič neiztegnjen dolg ca. 16 cm. Oko je bilo odprto, rjavkasto z modro zenico. Telo je bilo pokrito z belim rožnato nadah- njenim puhom, kljun je imel svetločrn z belo piko na koncu. Voščenica je bila bela, prav tako noge s svetlosivimi kremplji. . Naslednje dni sem dogajanje na gne- zdu opazoval s preže v grmovju, odda- ljenem okrog 80 m od gnezda. Samica (glej razlikovanje ptic) je zjutraj najmanj do 8. ure grela mladiča vse do 17. 7., ko je že pričel dobivati perje. Po osmi uri in pol je na gnezdo posijalo sonce. Mladič se je že 6. 7. pretegoval na gnezdu in zvedavo gledal iz njega. 61 Ko sem gnezdo obiskal 3. julija, je bila ob 12. uri samica na gnezdu, samec pa na hrastu s suhimi vejami nedaleč od njega. Zanimiv dogodek sem opazoval 7. 7. popoldne, ko je škarnjek jadral med Hrašami in Studenčicami. Ko se je po- časi dvigal, se mu je pridružila postovka in ga začela nadlegovati. Kakih 500 me- trov visoko se je škarnjek razjezil in jo napadel. Letela sta popolnoma nav- pično proti tlem, škarnjek je med tem imel ves čas peruti skupaj. Tik nad tlemi ju zaradi drevja nisem mogel opa- zovati, videl pa sem škarnjeka, kako je priletel nad polje pod Hrašami. Še da- nes si nisem na jasnem, ali sem opazo- ·1al poskus lova ali odganjanje vsiljivca. 17. 7. sem ponovno slikal mladiča od blizu in preveril obroček (YU - LJUB- LJANA 195464). Mladič je ravno pričel dobivati perje, in sicer najprej po stra- neh hrbta, perutih in čelu. Perje je bilo temnorjavo, na konceh pa svetlejše. Noge je imel svetlorumene, kremplje in kljun črn, voščenico rumeno. Bel puh je bil viden še do 25. julija, in sicer na hrbtu v obliki kolobarja. 29. julija sem opazoval mladiča od 9. do 11. ure. Večkrat si je urejal perje, naslednji dan pa je že krepko mahal s perutmi. Proti koncu bivanja v gnezdu si je poiskal stojišče na debelejši veji ob gnezdu, kjer je bil 8. in 1 O. avgusta. Naslednji dan ga ni bilo več v nepo- Slika 6: Mladič črnega škamjeka na dan odkritja gnezda, Lesce 2. 7. 1990(B. Kozinc) Fig. 6: Nestling Black Kite on the day when the nest was discovered, Lesce, July 2nd, 1990 (B, Kozinc) 62 sredni bližini gnezda. Ponovno sem ga našel 12. avgusta, ko mi je tudi dolgo »poziral« na nizkem hrastu. Naslednje dni se je mladič zadrževal na istih drevesih kot prej oba starša, ostanke hrane pa sem dobil vedno pod istim hrastom. Vse do 24. avgusta ga nisem videl več kot 1 km od gnezda. Tega dne sem dlje časa opazoval samca, ko je lovil nad travnikom pri Hrašah. Od 1 O. 45 do 11. 45 ni bil uspe- šen, poletel pa je proti Radovljici. Vno- vič sem ga opazil ob 12.30; z manjšim plenom v krempljih je krožil 15 minut in počasi odjadral v smeri gnezda. Ob 13.00 sem slišal glasne klice nad travni- kom in ko sem z daljnogledom pogledal kar skozi strešno okno stanovanja, sem videl, kako je odrasla ptica v zraku predala plen mladiču. Ta je odletel kakih 200 m stran in sedel na drevo. Ko sem se napotil s fotoaparatom v ta pre- del, ga nisem našel. Opazovanje sem zato nadaljeval spet skozi okno in po 15 minutah se je mladič vrnil nad travnik in tam še nekaj časa krožil. Sklepal sem, da starša hočeta mla- diča postopno zvabiti tudi dlje od gne- zda. Naslednje dni do 27. avgusta se je mladič zjutraj kot ponavadi zadrževal v bližini gnezda. Med spreletavanjem na markantne točke se je tudi večkrat oglasil. Ob 11. uri 27. avgusta sem pred do- mačo hišo zaradi glasnih klicev opazil 2 ptici, ki sta leteli proti letališču v Lescah v smeri jugovzhod. Naslednje dni kljub načrtnemu pregledu terena ob gnezdu in širši okolici nisem več opazil mladiča, pač pa sem 28. avgusta opazil še eno odraslo ptico ob 11. uri nad travnikom pri Hrašah. 63 Slika 7, 8: Mladič črnega škarnjeka v gnezdu, Lesce 25. 7. 1990 (B. Kozinc) Fig. 7 & 8: Black Kite's offspring at nest, Lesce, July 25th, 1990 (B. Kozinc) KRONOLOGIJA GNEZDENJA 8. 5. 1990 29. 5. 27. 6. l. 7. 11. 8. 27. 8. 64 - prilet treh ptic v gnezditveno območje; - verjetno zaključna faza graditve gnezda, ker je ena od ptic pri Hrašah poizkušala odnesti šop trave; - mladič je verjetno že izvaljen, ker eden od staršev nese plen v smeri gnezda; - najdba gnezda; - dan speljave mladiča; - začetek selitve. OPIS GNEZDITVENEGA OBMOČJA IN GNEZDA Življenjski prostor tega para je bilo Leško polje na nadmorski višini okrog 505 m. To je odprta pokrajina s travniki in polji, ki jih kmetje obdelujejo pred- vsem strojno. Drevje je v manjših sesto- jih in posamezno, prevladujejo pa listav- ci: največ je lip, hrastov in brez. Redko grmovje je v glavnem leska. Večje vodne površine v ·Leški kotlini so : Savi Bohinjka in Dolinka, Blejsko jezero in Šobčev bajer. Neposredna okolica gnezda je trav- nik z redkimi starejšimi hrasti, nekaj breze in mešanega grmovja. Gnezdo je bilo v celoti na novo zne- šeno. Bilo je na vzhodni strani starega hrasta, tako da ga je zjutraj sonce zgo- daj obsijalo, popoldan pa je bil deloma v senci. Podatki o gnezdu: približna višina hrasta: obseg hrasta 1 m od tal: višina od gnezda do tal: zunanji premer gnezda: notranji premer: višina gnezda: ·---. C ~4 >N ~ o. o o2 .> 1 (1) ..., >lil o ---- 20m 244cm 14,3m 45cm 22cm 24cm gradivo: zunaj hrastove in jesenove veje dolžine 80 do 105 cm in premera 6 do 16 mm znotraj osnovno gradivo blato in trava, obloženo s po 1 kosom polivinila, blaga . . . 1n papirJa. V zvezi z gradivom gnezda sta zani- mivi raziskavi, ki ju navaja B. Gensbol (1984). Nemška je v letih 1952 do 1967 pokazala, da je 63 % parov zapolnilo gnezdo s papirjem in plastiko. Izid gne- zdenja je bil 1,23 mladiča na gnezdo. Švicarska raziskava leta 1958 je poka- zala letni prirastek iz začetih gnezdenj od 0,71 do 1,91 (M= 1,48). Uspeh gne- zdenja je odvisen od vremena. Moč­ nejše trajanje deževja v povezavi z mra- zom ubije mnogo mladičev. S papirjem in plastiko napolnjena kotanja gnezda lahko zadržuje vodo, da stoji centimetre visoko. LOV Najobičajnejši način lova je let in jadranje nad odprtimi pokrajinami v vi- šini 1 O do 60 metrov, mogoč pa je tudi lov hroščev med hojo po tleh (B. Gen- n= 37 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ufd Slika 9: Grafični prikaz zadrževanja staršev v bližini gnezda: črni stolpec pomeni eno ptico, beli obe (B. Kozinc) Fig. 9: Graphical presentation of the parents temporarily dwelling in the vicinity of their nest; the black column represents one bird, the white one both (B. Kozinc) 66 sbol, 1984). Starša sem pri iskanju hrane opazoval 48-krat. vedno sta lovila posamično in nad tlemi. Največkrat sem opazoval samca (glej razpoznavanje spola), ven- dar zaradi razdalje nisem mogel nikoli ugotoviti, za kateri osebek gre. Naj- večja razdalja od gnezda do mesta, kjer sem opazoval samca, je bila 4km. Beležil sem tudi čase, ko sem opazil eno od ptic - predvsem samca - pri iskanju hrane, in čase zadrževanja ene ali obeh ptic neposredno ob gnezdu na razdalji, s katere je mogoče še nadzoro- vati dogajanje na gnezdu (slika 9 in 13). Kljub temu, da opazovanje ni bilo enakomerno porazdeljeno na vse ure dneva in da nisem vedno razlikoval osebkov, iz teh opazovanj lahko zaklju- čim naslednje: Slika 10: Mladič črnega škarnjeka na gnezdu, Lesce 30. 7. 1990 (B. Kozinc) Fig. 10: Nestling Black Kite, Lesce, July 30th, 1990 (B. Kozinc) 66 - samec je v času gnezdenja začel iskati hrano ob svitu, - intenzivnost lova ni bila enako- merna prek vsega dne, - največkrat je bil eden od staršev opažen pri iskanju hrane med 5. in 7. ter med 10. in 12. uro, - v popoldanskem času iskanje hrane ni bilo osredotočeno na določen čas, - med 8. in 10. uro iskanje hrane ni bilo intenzivno in sta bili obe ptici več­ krat opaženi neposredno ob gnezdu. PREHRANA Raziskave prehrane črnega škar- njeka v Evropi kažejo na velik razpon in razlike. Spekter je velik in je odvisen od ponudbe. Najraje ima ribe, ni pa odvisen od njih. Ornitološka literatura si je edina, da se hrani predvsem z mrhovino. Ostanke hrane z gnezda sem jemal od 17. 7. do speljave, kasneje pa še izpod drevesa, kamor sta starša nosila plen mladiču. Seznam živali, katerih ostanke sem našel: l. krt Talpa europaea, 2. jež Erinaceus europaeus1 3. lipan Thymallus thyma.llus, 4. turška grlica Streptopelia deca6c- to, 5. travniška voluharica Micr6tus agrestisJ 6. poljski zajec Lepus europaeus - JUV, 7. velika podlasica Mustela erminea - JUV, 8. lišček Carduelis carduelis, 9. šoja Ga.rrulus glanda.rius, 10. sraka Pica pica. Po speljavi mladiča je v gnezdu ostal skoraj cel krt. Strojni način košnje trave je gotovo pomemben dejavnik, ki je vplival na veliko ponudbo hrane za škarnika. Poleg drugih malih sesalcev sem opazil največ ravno mrtvih krtov, in to na košenicah, nad katerimi je škarnjek najbolj pogosto krožil. V Savi Bohinjki je bilo to leto zaradi nizke vode izjemno veliko poginulih rib. Prve ostanke lipanov sem dobil šele 24. avgusta pod hrastom, kamor sta starša nosila hrano mladiču. Shranil in zamrznil sem tudi več iz- bljuvkov iz gnezda, ki pa žal še niso pregledani. MENA PERJA IN RAZLIKOVANJE PTIC Znano je, da je zaradi različne vloge samca in samice med gnezditvijo pri nekaterih vrstah prilagojena hitrost mene perja. Samica skobca na primer zamenja perje med valjenjem (v štirih tednih), medtem ko ves čas sedi na jajcih. Mena pri samcu kasni, saj mora ta čas ostati sposoben loviti hrano. Večino perja, nekaj z zelo vidnimi znaki obrabe, sem našel v radiusu · 100 m od gnezda, in sicer v obdobju ca. 10 dni po izvalitvi mladiča in vse do selitve. Ker je bila ena od ptic 16. 7. brez (slika) 6. letalnega peresa na desni pe- rutL pero pa sem našel naslednji dan, sem od tega dne lahko ptici razlikoval med seboj. Primerek z manjkajočim le- talnim peresom je bil tudi za spoznanje temnejšL širših peruti in repa, zato je bil videti v zraku tudi bolj »nabit«. Ker se je ta ptica zadrževala neposredno ob gnezdu, pokrivala mladiča, sem sklepat da je to samica. Domnevni sa- mec je v prvih dneh julija dobil tudi posebno obliko zareze v repu zaradi izpadlih krmilnih peres. Zaradi te po- sebnosti sem ga večkrat zlahka prepo- znal že na večje razdalje. Največje letalno pero sem našel šele 28. avgusta. Dolžina peresa je 385 mm. RAZPRAVA Območja gnezdenja črni škarnjek v Evropi zasede večinoma v sredini mar- ca, gnezdenje pa se začne najkasneje do konca marca ali v začetku aprila (B. Gensbol, 1984). Ugotavljam, da je bil prihod ptic v Slovenijo razmeroma pozen. Ker so pri- letele tri in jih prej nisem opazit skoraj zanesljivo lahko trdim, da je 8. maj dan prihoda v gnezditveno območje. Ver- jetni vzrok za pozni datum je lahko mladost para, ki je morda gnezdil prvič. To domnevo dopolnjuje tudi en sam mladič in navedba Gensbola, da se sicer par ponovno sreča v določenem območju in obnovi zvezo. Ptici sta več let v paru na istem območju, ni pa izključeno, da je katera od teh ptic že gn~zdila drugje, M ✓ ~ Slika 11: Speljan mladič črnega škarnjeka, Lesce, 12. 8. 1990 (B. Kozinc) Fig. 11: Fledged Black Kite, Lesce, August 12th, 1990 (B. Kozinc) 67 Španska raziskovalca J. Bustamante in F. Hiral do ( 1988) sta opravila obsežno študijo z namenom, da bi ocenila stop- njo starševskega prizadevanja pri črnem škarnjeku v različnih obdobjih po operjenju mladičev in raziskala fak- torje, ki vplivajo na razpad družine. Ugotovila sta, da po obdobju nizke fre- kvence krmljenja v operjevalnem obdo- bju ta naraste in upade šele pred odle- tom mladičev. Prosjačenje za hrano mine šele po 69. dnevu po izvalitvi mladičev. Nobeden od 15 mladičev pred selitvijo sam ni nič ujel in ni kazal tipičnega odraslega vedenja na lovu. Če se mladiči operijo kasneje v sezoni, opazuno hitrejše naraščanje števila dnevnih poletov. Potreba po zgodnji selitvi je lahko evolucijska sila, ki ima prednost pred tem, da ima mladič dol- gotrajnejšo starševsko nego. Ni pa nuj- no, da vedno obstaja tak konflikt med starši in mladiči. Trganje družinskih vezi je lahko produkt naraščanja seli- tvenega nemira pri mladičih ali starših. Raziskovalca menita, da bi nadaljnje raziskave morale proučiti faktorje, ki so naklonjeni zgodnji selitvi in tveganju smrtnosti pri pozni selitvi, tako da bi lahko ocenili tudi njihov vpliv na mladi- čevo neodvisnost pri črnem škarnjeku. Po podatkih večine avtorjev je mladič Slika 12: Lipan Thymallus thymallus, najden v bližini gnezda črnega škarnjeka, Lesce 26. 8. 1990 (B. Kozinc) Fig. 12: Grayling Thymallus thymallus, found near the black Kite's nest, Lesce, August 26th, 1990 (B. Kozinc) 68 n = 48 6 -~ 5 cu >~ 4 o. o o 3 -·;; 2 2 >V> 1 o Slika 13: Grafični prikaz iskanja hrane glede na dnevni čas (B. Kozinc) Fig. 13: Graphical presentation of food searching, subject to the tirne of day (B. Kozinc) v gnezdu 40 do 45 dni. Iz datuma spe- ljave lahko sklepamo, da je bil izvaljen 25. ali 26. junija, jajce (a) pa znesena 25. do 26. maja. Naša družina je pričela selitev istoča­ sno in skupaj. To je verjetno zaradi poznega datuma gnezdenja, saj je bil mladič na dan selitve star šele 62 do 63 dni. Možno je, da je na skupen odlet vplivala premajhna starost mladiča za samostojnost in povečan selitveni nagon staršev. Mladiči se sicer klatijo po Evropi že konec junija in v začetku julija, ko se je »naš« šele dobro izvalil. Kar danes sprejemamo za možno in resnično, se lahko prav kmalu pokaže za napačno, zato želim, da so moji za- ključki o gnezdenju črnega škarnjeka le uvod k nadaljnjemu raziskovanju gnezdenja te ujede na Slovenskem. Zahvaljujem se Andreju Sovincu za pomoč pri iskanju gnezda, Viktorju Luskovcu za posredova- nje literature in Andreju Anderlu za pomoč pri snemanju in zbiranju gradiva. LITERATURA BOŽIČ I. (1983): Ptiči Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. BUSTAMANTE J. in HIRALDO F. (1988): Fac- tors influencing family rupture and parent - off- spring conflict in the Black Kite Milvus migrans, Museo Nacional de Ciencias Naturalec, Madrid. GEISTER I.: (1989): Prispevek k Evropskemu ornitološkemu atlasu, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana. GENSBOL B. (1984): Birds of Prey, of Britain and Europe, North Africa and the Middle East, Collins, London. GREGOR! J. in KREČIČ I. (1979): Naši ptiči, Državna založba Slovenije, Ljubljana. KREČIČ, I. , F. ŠUŠTERŠIČ (1963): Ptice Slove- nije, DZS, Ljubljana. MAYER (1987): Schwarzmilan - Verbreitung in Osterreich. MATVEJEV, S. D., VASIC V. F. (1974): Catalo- gus faunea Jugoslaviae, Ljubljana 1973. PORTER R. F., WILLIS I., CHRISTENSEN S., NIELSEN P. B. (1978): Flight Identification of European Raptours, Poyser. TRILAR T. (1985): Črni škarnik, Iz ornitološke beležnice, Acrocephallus, št. 26, str. 67. TRILAR T. (1984): Črni škarnik, Iz ornitološke beležnice, Acrocephallus, št. 21, str. 45. TRONTELJ P. (1984): Črni škarnik, Iz ornitolo- ške beležnice, Acrocephallus, št. 21, str. 45. VOGRIN MILAN (1987): Črni škarnik, Iz ornito- loške beležnice, Acrocephallus, št. 34, str. 59. VOGRIN MARJAN (1990): Črni škarnik, Iz orni- tološke beležnice, Acrocephallus, št. 46, str. 108. 69 POVZETEK Črni škarnjek velja v Sloveniji za zelo redko opazovano ujedo. Leta 1990 pa je gnezdil na Leškem polju v bližini Blejskega jezera. Starša sta zredila enega mladiča. Po datumu speljave 11. 8. lahko sklepamo, da je bil izvaljen zadnje dni junija. 27. 8. se je družina odselila z gnezditve- nega prebivališča, kamor sta starša priletela šele 8. 5. (takrat so bili celo trije primerki). Družina se je prehranjevala pretežno s poginulimi krti (strojna košnja travnikov), veliko manj s poginu- limi ribami iz bližnjih rek (Save Bohinjke in Save Dolinke). Boris Kozinc, Hraše 1, 64248 Lesce SUMMARY Black Kite Milvus migrans is in Slovenia conside- red a very rarely observed bird of prey. In 1990 it bred at Lesce Field in the vicinity of Lake Bled. The parents reared one chick. In view of the date when it left the nest (August 11 th), it may be concluded that it had been hatched at the end of June. On August 27th the family moved from its breeding area that had been reached by the parents as late as May 8th (at that tirne there were even three specimens). The family fed primarily on dead moles (mechanical mowing) and to much lesser extent on dead fish from the nearby rivers (Sava Bohinjka and Sava Dolinka). Robidna trstnica Acrocephalus dumetorum - nova vrsta ornitof avne Slovenije Blyth's Reed Warbler Acrocephalus dumetorum - new to Slovenia DARE ŠERE »Duhove pa buri tudi robidna trstnica Acro- cephalus dumetorum, ki je pri nas še nismo identificirah morda prav zaradi velike podobnosti z močvirsko in srpično trstnico.« I. Geister, D. Šere 1977 Sredi dopoldneva 16. septembra 1990 sva z B. Vidicem na vrhniški ornitološki postaji ujela v mrežo na prvi pogled drugačno trstnico, kot sva jih bila dotlej vajena. Predvsem je bodla v oči olivno sivkasta barva na tilniku, hrbtu in trtici, svetlo sivkasta barva po prsih in trebu- hu, ter precej neobičajno izrazita nad- očesna proga. Ko sem še neznanega ptiča radovedno vrtel po roki, sem po- mislil na sivega vrtnika Hippolais palli- da, vendar to vrsto dobro poznam iz Dalmacije in vsaj za začetek ni prišel v poštev po barvi nog in po prekratki dolžini zajede na drugem letalnem pe- resu. Ko sem ugotovil, da gre za akro- 70 cefaloidni rep, sem se spomnil na dve vrsti trstnic, ki živita v Evropi, a pri nas še nista bili ugotovljeni. To sta robidna trstnica A . dumetorum in plevelna trstnica A . agn'cola, za kateri je značil­ no, da imata zajedo tudi na tretjem letalnem peresu; ravno tako imata več letalnih peres posnetih, v nasprotju z drugimi podobnimi trstnicami (Sven- sson 1984, Williamson 1976). Ko sem izmeril dolžino peruti (64 mm), sem ugo- tovil, da ne pride v poštev plevelna trstnica (dolžina peruti je 53 do 61mm), ki bi med drugim morala imetu tudi bolj zaokroženo perut. Ko sem začel zbirati in primerjati biometrične po- datke z robidno trstnico, sem na osnovi trinajstih ( 13) zbranih podatkov ugotovil, za katero vrsto gre. Zanimiv je tudi podatek, da sva v tem času, od 15. 9. do 22. 9. 1990, ujela tri (3) močvirske trstnice A. palustris in kar dvainpetde-