M«
194. Številko.
O UnUlani. v soboto. 25. avsasta 1906.
XXXIX. leto.
•
kbaji TUk dan xvečor, iiimii nedeUe in praanJke, ter reij« po poitl prejeman m avetro-oejrake dosele u th lit« 16 K, h pol loti lt K, n fittrt lota 6 I BO h, aa ob bmm s K so h. Za LJubljano o pošiljanjem na dom aa »so lat« |4 K, aa pol lota 12 K, m četrt lota 6 K, na en moooo 8 K. Kdor hodi mam ponj, plača aa one leto 21 K, aa pol lota 11 K, ia četrt lata 6 K 60 h, aa en meeee 1 K 60 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor enaSa poštnina. — Na naročbi IMS lltodobno vpoSiljatve naročnine oo no eeira. — Za onnenlla oe plačajo od peterootopne potit-vrste po 12 h, čo M eiDanilO ttlka takrat, po 10 h, čo oo dvakrat in po 8 h, če oe tiske trikrat ali večkrat — Dopioi naj ie isvolć frankovoti. — Itkopioi oe no vračajo. — Urednlitvo in upravnlitvo Je v Knaflovih alioah It a, In oieer aredništvo v 1. nadetr., ipravaištra pa ▼ pritličja. — UpravniStvn naj oe blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, eananila, t J. administratiToo ■tvari
Sreotnidtfa telefon ŠL 34.
Mesečna priloga; „Slovenski Tehnik"
Posamezne številke po 10 Iv
Upravnafttva telefon ftt. 85.
Postave veljajo za reveže, ne za barone.
Že lansko leto za časa mlekarske vojske je bil nas list tega mnenja, ker državna oblast iz posebnih ozirov ni hotela preganjati barona Codellija, dasiravno je on uprizoril celo zadevo, pač pa je preganjala nekaj kmetov, ki so bili potem tudi kaznovani. Tudi danes nam je zabeležiti nekaj slučajev, iz katerih se sprevidi, da veljajo zakoni res samo za reveže, ne pa tudi za barone. S tem pa nočemo očitati sodišču pristranosti, ampak „das (resetz lautet sou. Da pa bomo to ložje razumeli, moramo nekoliko na pomoč poklicati naš stoletni trhleni kazenski zakonik. Ta ima za reveža vse polno določil, po katerih je lahko kaznovan. Ce gre kmet na vse zgodno jutro v les po drva in se vrača s težko obloženim vozom in utrujenimi konji skozi vas ter stopi v trafiko po rpaj-kelc", pride orožnik, ga zapiše in sodnik ga bo kaznoval, ker § 430. k. z. tako govori, utrujen konj bi se bil morebiti splašil in poškodoval kakega človeka. Baron po tem paragrafu ne more biti kaznovan, ker mu trafikant prinese smodke na kočijo. V odljude-uem kraju je imel kmet nezagrajeno lužo, % kateri ni bilo nič vode, ki pa tudi ni bila tako globoka, kakor jarki ob državni cesti na Glince. Kmet je bil kaznovan, ker § 431. k. z. tako veli, prišla bi ploha, napolnila jamo in bi lahko kdo padel notri. Baron po tem paragrafu ne more biti kaznovan, ker nima ali take luže, ali pa bi bil odgovoren njegov uslužbenec. In tako bi se dalo še na tisoče takih slučajev našteti. Povsod bi videli, kako zelo skrbi kazenski zakonik za telesno varnost ljudi.
Sedaj pa poglejmo avtomobiliste. Notica z dne 17. avgusta t. L, ki popisuje nesrečo pri Medvodah, nas je privedel do tega, da to pišemo. Nešteto nesreč so že provzročili avto-
LISTEK.
tljesoto ljubita.
Govoril bom o njem, ki ga vsi poznate, ki ste ga že srečali stoinsto-krat, ki živi v vaši sredi in je velik po svojih lastnostih. On je bitje, pre-potrebno v našem javnem življenju, je del nase družbe. Ako priredi mestna elita kako dobrodelno veselico, koncert ali karsibodi, povsod je zraven, sploh ne morete si misliti ničesar brez njega. „1 kaj, pokličite Janeza Kavčiča, pa bo v redu", so rekli meščani, kadar je bilo kako neprijetno delo dovršiti, ali pa „E, to bo opravil Janez Kavčič, kakor nalašč zanj," so ponavljali ob drugi priliki, kadar je bilo treba pobirati denar za to ali ono veselico narodu v prid. Bil*je sploh Človek velike delavnosti, redkih sposobnosti, a nekaj ga je kazilo, kar je bilo usodepolno zanj in njegovo mlado srečo. Kaj je bilo, vam povem takoj, seznanim vas samo poprej z junakinjo.
čast mi je predstaviti vam njegovo ljubico, Adelo, čudovito in čarobno gospodično. Jaz imam namreč navado govoriti in  pisati  o samih
mobilisti, ki so večinoma baroni, s svojo divjo in neumno gonjo, a ni je bilo zakonite določbe, da bi se jih bilo moglo kaznovati. Če izvošček s staro kljuso, ki že komaj premice rojstva otrple kosti, hitro vozi, pade pod sankcijo § 427 k. z., avtomobilist pa ne, ker avtomobil ni konj in ko se jo kazenski zakonik zvaril, gotovo ni imel pri hitri vožnji v mislih avtomobilov, marveč le konje. Končno je vendar izdalo ministrstvo notranjih zadev sporazumno s finančnim ministrstvom odredbo z dne 27. septembra 1905 štev. 156 drž. zak. Toda ta naredba kaze le toliko, da gospodje v ministrstvu tudi vsake svete kvatre kaj delajo in za to poskrbe, da ne zarjavijo tipke v državni tiskarni. Poglejmo si nekoliko natančneje to odredbo ! § 3S. govori doslovno: Vozno brzino avtomobila je v vseh okornostih izbrati tako, da voditelj obvladuje svojo brzino in da varnost oseb in lastnine ni v nevarnosti. Voditelj vozila mora vozno brzino primerno zmanjšati, ako treba tudi postati in motor odstraniti, ako bi se mogle z njegovim vozilom povzročiti nezgo de ali prometne ovire. Po teh predpisih se je ravnati zlasti tedaj, kadar se bližajo upreženi vozovi ali gnana živina. §39. V zaprtih krajih brzina nikakor ne sme znašati več nego 15 km na uro (brzina lahkega naglega voza). Zunaj zaprtih krajev vozna brzina ne sme presegati 45 km na uro. Nikakor se ne sme voziti hitreje nego 6 km na uro (kakor gre konj v stop), kadar brani megleno vreme pogled v daljavo ter na takih mestih, kjer se cesta ne more pregledati, kakor zlasti na križiščih, na ostrih cestnih ovinkih, kadar se zapelje v duri, kadar se pelje iz hiš, potem na mostove, v ozkih ulicah, kjer se dva voza ne moreta izogniti, kadar je nenavadno živahen promet ali zbranih več ljudi. § 44. Vodnik je dolžan takoj postati, kadar je s svojim vozilom povzročil kako nezgodo ali ž njim po-
škodoval kako reč. Ako je bila ob taki nezgodi poškodovana kaka oseba, mor a vo dnik skrbetiza potrebno kolikor more. § 47. Prestopke predpisov tega ukaza je kaznovati po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857 št. 198 drž. zak., ako ne spadajo pod obči kazenski zakon."
Tako govori ukaz. A žalibog, da je ta ukaz le na papirju, a v praksi se ne izvaja. Kdo je že videl avtomobil voziti s 6 ali pa 15 in kdo ga še ni videl voziti z več nego 45 km brzine na uro? Kateri avtomobilist, ki je zakrivil nesrečo, je stopil doli in ukrenil vse potrebno? Ne, nasprotno, divjal je naprej, kakor bi gorelo za njim, da je ušel zasluženi kazni. Sedaj pa si oglejmo — izmed mnogih dva konkretna slučaja, ki sta se zaključila pred sodiščem. Deželni poslanec baron Lichtenberg, ki bi kot tak moral posebno paziti na to, da prebivalstvo kranjske dežele po njegovi krivdi ne trpi nikake škode, se je peljal nekoč po državni cesti z avtomobilom „mit rasender Geschvvin-digkeit", kakor pravi orožniska ovadba in došel krnela z enoupreženim vozom. Konj se splaši, plane v jaiek, podre kmeta in ta se je poškodoval. Baron drvi dalje, sreča 701etnega starca tudi z upreženim vozom. Tukaj pa se je baron ravnal po ministrskem ukazu ter avtomobil ustavil, videč, da je konj plašljiv. Toda ustavil je le za eno sekundo, kakor so priče zatrjevale, pošast je zaropotala, konj se je splašil, skočil v stran, dirjal 30—40 korakov proti kozolcu ter vlekel za seboj voz in 701etnega od dela in skrbi izmozganega starčka, ki je v mladosti gotovo še graščakom tlačanil. Starček je pred sodiščem izjavil, da se ne bi dal za noben denar tako poškodovati in tudi zdravnik je na njem konštatiral znatne telesne poškodbe. Baron se je pred sodiščem z zadovoljno smehljajočim se obrazom sedeč, dasiravno je to po kazensko pravdnem redu nedopustno — zagovarjal
takole: Po prosti cesti se lahno vozi 45 km na uro, prvega kmeta ni videl, pri drugem se je ustavil, torej vse storil, kar veleva ministrski ukaz. Da pa ni doli stopil in pri poškodovancih storil   dela  usmiljenega Samaritana, pride od tega, ker ni „s svojim vozilom povzročil kake nezgode", kakor pravi ministrski ukaz, ampak nezgoda se je zgodila zgolj vsled tega, ker sta bila konja plašljiva, in če sta konja plašljiva, kaj njemu mar!  In basta, baron je bil oproščen, starček pa še sedaj toži o trganju po ušesih. Izvošček, ki s krumpastim krampom hitro vozi, pa ne more § 427. k. z. tako po baronsko zaviti sebi v prid. Na ravno tak način je baron Born iz nemškega rajha povozil nekega psa in poškodoval nekega hlapca, komat in v oz in je bil iz ravno tistih razlogov oproščen od obtožbe. Bil je pa tolikanj šarmanten, da je prostovoljno plačal za psa 10 K, hlapcu pa nič. Iz tega bi se dalo sklepati, da baroni bolj simpatizujejo s psi, kakor pa z ljudmi. Baron si je najel celo zagovornika. Mar bi bil dal tisti denar poškodovanemu hlapcu, pred Bogom bi bil imel zasluženje, pred ljudmi pa večji ugled. Pripomnimo, da je bil ta baron že enkrat radi hitre vožnje kaznovan, takrat se je moralo že kaj hudega zgoditi, ali pa avtomobili še niso bili v modi, marveč je bil radi konj kaznovan.  Taki in enaki slučaji se ponavljajo dan na dan, pa ne samo po Kranjskem, marveč po celi Avstriji in tem magnatom ni moči priti do živega. Imajo ministrsko naredbo, po kateri se strogo ravnajo! Koliko pa je avtomobilistov, katerih se sploh ne more naznaniti pristojnim oblastvom. Glasom ministrske naredbe mora sicer imeti vsak avtomobil znamenje dežele in lastnika, toda kaj pomagajo ta znamenja, ko so komaj tako velika, kakor   črke v  molitveniku starega „druka". Pisec tega Članka se je nekoč zaman oziral za avtomobilom, da bi ugledal znamenja, bila so vsled cestnega blata in prahu nerazloČljiva.
Kaj koristijo potem odredbe skovan© pri zeleni mizi?
Pravosodno ministrstvo zahteva vsak mesec od upravitelja državnega pravdništva izkaz, koliko je bilo avtomobilistov v preiskavi.   Po našem mnenju nima tak izkaz nobenega drugega pomena, kakor da ima upravitelj nekoliko več dela, saj je vsak avtomobilist oproščen.   Vsi do sedaj izšli  ukazi glede avtomobilov so za nič, vidi se, da so jih delali taki gospodje, ki so sami avtomobilisti, ali pa vsaj njih prijatelji.   Vidimo torej, da se baroni danes  ravnotako igrajo s priprostim ljudstvom — baron namreč ne more biti od avtomobila povožen, ker ne potuje peš — kakor v starih časih,  samo bolj  na moderni način, ker danes hoče biti vsakdo modem, modernejše je tudi biti poškodovan z avtomobilom, kakor nekdaj z valptovim bičem. Kazenskim potom se torej avtomobilista ne more prijeti. Za to pravi omenjeni ministrski ukaz, da se prestopki predpisov tega ukaza kaznujejo po ministrskem ukazu z dne 30. septembra  1857 štev. 198 drxlifjfc   S tem pa ni prav nič po-tlo.^1 «o.   Za razsojo prestopkov tega ukaz*  so pristojna  okrajna glavar-| stva in star a resničen slovenski pregovor veli:   „Vrana vrani nikdar oči ne  izkljuje."   Pri  vsakem okrajnem glavarstvu uraduje vsaj po en baron in ta baronu gotovo ne bo storil nič zalega.
Pa pustimo kazensko stališče in postavimo se na civilno. Temeljni stavek civilnega prava je: Kdor kakšno škodo povzroči, jo je dolžan poravnati in ta princip je učil že Kristus sam rekoč: „Resnično, resnično vam povem, dokler niste povrnili zadnjega vinarja, ne boste videli nebeškega kraljestva." Sedaj pa pra-šamo, kdo povrne škodo onemu hlapcu in onemu starcu, ki sta imela občutno škodo pri upregi in pri vozeh ? Barona ne, ker se jima ni mogla ni-kaka krivda dokazati, tako reče jurist.   Kmet pa bolj logično misli in
čudežnih devojkah, kakor pravi pesem: „Bela kot rožica, rdeča kot kri". V istini, ljudje božji, čujte in razumeli boste, zakaj nočem v svojih spisih poznati več ženske osebe, ki ni nanjmanj povsem dostojna lepotica, da ne omenjam duševnih kreposti.
Pišem vam jaz. lepega dne o solidni in pošteni dami našega mesta, dal sem ji čisto izmišljeno ime, hvalil sem jo na žive in mrtve, samo sem dejal, da je možitveželjna. Ali se vam ne oglasi drugi dan polovica devojčic, polovica oseb ženskega spola najlepših let in kričale so nad menoj:
„Abel Dnu, čifutski nos, ti se predrzneš reči kaj takega o meni! Primite ga! „Abel Dhu", naj gre ceste pometat, da ne bode kazil naše časti in motil našega veselja!"
Zakaj izmisli si kakršnokoli ime, vse zastonj. Gotovo se najde tualitam v našem belem mestu kaka dama, ki nosi to ime in ki se takoj razljuti na smrt ter se roti, da je pisatelj nalašč prišel k njej ter jo opazoval v sanjah, ko so objemale njene roke gole stene ter so drgetale njene ustnice.
Ne pripravite me torej do tega, da
bi vam jaz opisoval najnovejšo ju-rakinjo, ki sem jo povabif na pozo-rišČe, da se seče in kreče v zabavo mojih vernih in dragih čitateljev. Preskočim vse opise in preidem k glavnemu delu svoje resnične do-godbe.
Janez Kavčič je bil lepega poletnega dne jako dobre volje. Njegova ljubica, Adela, o kateri vam zaupam samo to, da je vsako jutro pila mleko in prigrizovala črn kruh iz vzroka, da bi izgledala rožnejše njena lica, mu je pisala, kot navedem, kot lahko citate v naslednjih vrsticah :
„Srček! Danes proti večeru reden cus ! Saj veš kje. — Adela . . ."
Saj veš kje! Da, Janez Kavčič je dobro vedel, ali bojim se, da moji bralci ne bodo vedeli, kaj je to „re-dencus!" To je namreč rendezvous! Srečno sem torej prekoračil najtežjo zavoro, ki je ločila mojega junaka od njegove drage.
Danes zvečer poj de na sestanek, povabila ga je njegova ljubica.
Ne morem si kaj, da govorim s priljubljeno in mnogo obetajočo rečenico, ne morem si kaj, da vam ne bi o Adeli navedel vsaj najvažnejše njene lepote. Kadar se je namreč za-
smejala, se pogledale njene oči malo navzkriž. Sicer je ravno ta posebnost nekoliko kočljiva. Marsikdo utegne vstati in mi oponesti: „Kaj to je lepotica, ki škili!" A jaz sem prepričan, da se najdejo veščaki, ki vstanejo odločno za mojo trditev. Pravim, odločno, zakaj že se množe vrste in vrste in raste sektah oboževateljev prave lepote in pravega značaja. Samo malce postrani je včasi pogledala njegova ljubica, in to je bilo v prid njeni vsestranski pojavi.
Njegova ljuba je zasopla in plaha priletela po zeleni aleji, in ravno pod zadnjim kostanjem na levi strani je je pričakoval njen zvesti Janez Kavčič. Pričakoval je je in malo zmeden in malo neroden vsal izza širokega debla in stopil Adeli nasproti. Bil je kritičen trenotek, in gotovo bi vsakdo uvaževal važnost in pomenljivost njegovo, ker je usodepoln za mojega junaka in dalekoviden za ves nadaljni razvoj resnične moje zgodbe.
Njegova ljubica je hitro stopila k njemu, ga prijela za roko in potegnila s seboj. Naglica pa ni nikjer dobra, pravi pregovor, in resničnost njegova se je pokazala na prav ekla-tanten način tudi tukaj. Stopila mu je na nogo, naravnost mu je stopila,
a njen zvesti Janez Kavčič je imel na levem stopalu kurje oko. In to je usodepolno. Prišla sta v dotiko dva važna momenta, in zdaj ni več daleč udarec usodni, od katerega je odvisna sreča in nesreča njegove ljubice.
V tistem hipu namreč je Janez KavČiČ zakričal kot rjoveč lev, in bil je to glas vpijočega v puščavi, bil je grozen in pretresljiv. Imel je dovolj vzroka. Zakaj zaskelelo in zapeklo ga je, kot bi stopil na živo oglje, in pred očmi se mu je utrnilo jezero rdečih zvezd, in mesec in solnce sta zaplesala.
„Vrag ti, stopaj po svojih nogah!" O, ti Janez Kavčič, zakaj si to dejal svoji ljubici! Ali prepozno, izgubljeno !
„Kako govoriš z menoj, ne poznam te danes!" je ostrmela njegova ljubica. „Zadnjič tvoja golobičica, danes vrag!"
In še enkrat je vzkliknil: „Idi k vragu, saj vidiš, da imam kurje oko."
„A tako, potem je seveda drugače," je dejala mirno in ponosno Adela. „Z nama je pri kraju. Spoznala sem tvoj značaj, hvala Bogu, še o pravem času! Jezen in nestrpen človek si, in hudo bi se mi godilo s
pravi: Ko bi avtomobil, ali kakor ga nazivlja „pošast", ne bila mimo pri-dirjala, bi se ne bil konj splašil in jaz bi imel še danes zdrave kosti. Kaj pa kadar se vsled avtomobilovega ropotanja splaši dragocen konj, edino premoženje voznika, in se tako pohabi, da ga mora dati konjskemu mesarju ali celo konjedercu? Kdo povrne škodo? Nihče! In to se večkrat pripeti. Baron pravi: Kaj meni mari, Če je konj plašljiv.
Poglejmo pa   sledeči slučaj, ki se je vršil tudi pred sodiščem. Baron "  se pelje skozi vas z iskro dvouprego. Z dvorišča priskoči velik posestnikov pes, se zapoleti pod konja, ta se splazita in  se  poškodujeta.   Baron toži kmeta in ta je moral plačati visoko odškodnino za pohabljena vranca in še višji ekspenzar baronovemu zastopniku, ker § 1320. o. d. z. veli, da mora vsak lastnik domačo žival tako zavarovati, da vsled nje ne trpi nihče Škode.   Avtomobilista se ne more po tem paragrafu obsoditi, ker avtomobil ne spada med tisto vrsto domačih živali, kakor pes.   Po ravno tem zakonitem določilu je moral odškodnino plačati lastnik psa ^imenitnemu** gospodu. Gospod je šel na sprehod, pes je zalajal nad  njim,   gospod   se ga tako prestraši, da  skoči v   stran ter pade v jarek; pri padcu se je nekoliko poškodoval.  Ali ni to smešno v primeri z nesrečami, ki jih zakrivijo avtomobili. „Aber, es liisst sich nichts machen, das  Gesetz  lautet   so". In kakor se kaže,  bo   Čim  dalje huje, celo država hoče upeljati avtomobile za poštni promet!   Kam pa pridemo, če bo še država pospeševala nezgode, mesto da bi jih zabranjevala ! Postre-lite poprej  enokopitarje, pobijte poprej dvoparkleže, potem pa naredite kar hočete, poginjeni se ne bodo več plašili in starce vlačili za seboj. Dan na dan se čuje o nesrečah. Nedavno je knez TVindisckgriitz z neprevidno vožnjo poškodoval   poštno upravite-ljico. No on bo gotovo toliko kulan-ten, da ji bo   dal   primerno odškodnino.   Ne bi bilo torej napačno, da bi  se  tudi  državni  zbor,   takoj ,ko uredi volilno reformo, bavil s tog5 devo, da se ta kuga, če že ne ž^Kre, \ pa vsaj omeji. Zakon pa bi se moral ^ kratko takole glasiti:   Kjer  nastane ] kakšna škoda, ki ne bi bila nastopila, da ni bilo avtomobila poleg, naj bi bil lastnik vozila odgovoren za škodo in avtomobil naj bi jamčil za povzročeno škodo ravno tako, kakor jamčijo invecta et illata za najemšČino. Ce bi se torej konj vsled avtomobilovega ropotanja splašil  in  poškodoval ali celo ubil, bi moral  avtomobilist plačati popolno škodo. Saj podoben zakon že imamo in že precej star je, pa zelo pameten.
Po zakonu z dne 5. marca 1869 št. 27 drž. zak. je železnica, ki je gotovo bolj potrebna in koristna, kakor avtomobili, odgovorna za vsako telesno poškodbo ah* usmrČenje, ki se
je naklonilo v prometu,  Če železnica ne dokaže vis major  ali  pa krivdo poškodovanca samega.   Ta zakon je veljal spočetka le za one železnice, ki jih goni parna sila, a z zak. z dne 12. julija 1902 št. 27 drž. zak. se je ta odgovornost raztegnila na vse one železnice, ki jih goni sploh kaka elementarna sila n. pr. elektrika, bencin, petrolej itd. Pod istimi pogoji so železnice glasom §  19. ces. naredbe z dne 16. novembra 1881, štev. 1 drž. zak.  ex  1852 ter § 10.  lit. b min. nar. z dne 14. septembra 1854, Štev. 238 drž.  zak.  odgovorne  za vsako po njih povzročeno škodo.   Če torej blizu  železniškega   tira  stoječa hiša vsled   večletnega   tresenja razpoka, mora železnica povrniti škodo, tako je razsodilo najvišje sodišče, če iskra kam pade in kaj zaneti, je železnica odgovorna, ona se ne more izgovarjati, j a, iskra se je splazila, ušla iz dimnika in  zanetila gozd,  kakor je baron Lichtenberg rekel,  da mu ni nič mar, če se je konj splašil. Kadar bomo imeli  tudi  za  avtomobile tak strog zakon, potem bo plavokrvnežem kmalu minulo veselje do  tako divje naravnost blazne gouje in potem bo imel lahko vsak baronov  sin  po devet avtomobilov, samo če jih bo imel s čim plačati.
Pismo iz Hruatsbe.
(Josip Kozarac. — Madžarska zastava. — V vrstah koalicije.)
V Zagrebu, 23. avgusta. Včeraj je  umrl   veliki hrvatski književnik Kozarac v starosti 48 let. Ni pripadal nobeni posebni kliki, ne koteriji, da bi ga ona razbobnala in razupila po vsem svetu,  in ni imel okrog sebe  celega  kroga prijateljev s stoloravnateljsko delavnostjo, da bi raznašali njegovo  slavo  kot književnika, kakor se je to zgodilo v zadnjih dneh v Zagrebu  s slavnim  g. senatorjem   DeželiČem.   Ne,   Kozarac ni imel in tudi ni potreboval klake. Pripadal ni nobeni  določni  stranki ali pripadal je z vso dušo napredni moderni generaciji. Tih in miren — v navadnem življenju gozdar — je postal s svojim realističnim peresom in modernim  socijalnim  pogledom velikim  pijonirjeni  naprednih  idej v hrvatskem narodu. In to še v onih Časih, kot pravi narodni prorok, ko se je njegovim  idejam  upirala vsa stara generacija, prevzeta političnega in literarnega romanticizma, a mladih še ni bilo. „"Matica Hrvatska" mu je cenzurirala dela ipatrijotska cenzura!) a nekatera  dela,   kakor  neka ostra satira proti klerikalizmu,  še na dan ni mogla priti.
Na glas je prišel s svojim prvim večjim delom „Mrtvi kapitali" (L 1889.) V tem spisu je Kozarac žigosal pehanje naše inteligence in našega naroda za uradniškimi službami, v tem, ko se opušča zemlja, v kateri
je pokopanih toliko mrtvih kapitalov. Nekaj izrednega je njegova povest „Tena," v kateri z ostrostjo socijalnoga kirurga razglablja razkošje in hrepenenje za sjajem v našem narodu v Slavoniji. Pred desetimi leti je bil jako pio do vit pisatelj, dokler ga ni začela daviti tuberkuloza.
Umrl je v času, ko je že mogel videti, kako so njegove ideje padle na rodovitna tla in mogel slišati krepke korake že močne napredne vojske, mlade generacije. To je bilo najlepše zadoščenje za njegovo delovanje.
*
Zaradi madžarske zastave ni prišlo nikjer do nemirov. Samo v mestnem zastopu v Otočcu se je sklenilo, da se mora sneti madžarska zastava s skupnega urada. Ni prišlo do nemirov, dasi se je vedelo, da bi nova vlada proti demonstrantom ne mogla še od daleč ne tako brutalno postopati kakor prejšnja. Madžarske zastave niso to pot Čuvali bajoneti, nego zavest naroda, da je treba prej rešiti težje in važnejše naloge, da se bodo potem mogli toliko uspešneje
rešiti razpori državnopravne narave.
*
V vrstah koalicije, med poedi-nimi organi, se pojavljajo sem in tja nesoglasja. A to je popolnoma naravno. Koalicija hrvatskih in srbskih strank je bila ustanovljena v to svrho, da se pod skupnim, aktuvalnim programom podere stari madžaronski sistem. Negativna stran tega programa je sijajno uspela; zdaj je treba začeti s pozitivnim delom za ustavne reforme.
Čim se je podrl stari režim, nastalo je na Hrvatskem sveže politično življenje. Marljivo se prirejajo shodi med narodom in ustanavljajo se politične organizacije. Pri tem delu, ko hoče vsaka stranka, da zbere okrog sebe čim več pristašev, mora Časih priti do nasprotstev tudi med koali-ranimi strankami. Med hrvatskimi strankami zlasti med mlado napredno stranko in med staro pravaško stranko. Prva je konstituirala hrvatsko ljudstvo napredno stranko in jo sedaj po celi Hrvatski o ganizira. To je vzpodbodlo tudi hrvatsko stranko prava, da stvarja svojo organizacijo, a na jesen hoče sklicati svoj strankarski shod. časih se vnamejo celo na shodih, še večkrat pa v listih polemike med tema dvema strankama.
Nedavno tega je prišlo do primeroma ostre kontroverze zaradi nekega članka v „Hrvatski" (glasilu hrv. stranke prava), v katerem se je od daleč očitalo drugim strankam koalicije — jugoslovanstvo. Pozneje se je izkazalo, da je ta Članek spisal prof. Klaič, ki je za časa starega režima lepo služil temu in je šele po volilni zmagi dne 3. maja razvil v sebi rezoluciionaša. Aspiriral je namreč na mesto sekcijskega predstojnika za nauk in bogočastje. Klaić je
zagrizen predstavnik stare konservativne generacije v „Matici Hrvatski".
Naravno je, da bi taka nesoglasja radi izrabili klerikalci okrog „Hrvatstva" in frankovci. A to se jim kar nič neČe posrečiti. Razmerje med strankami v koaliciji je popolnoma zdravo in odkritosrčno; vse stranke vedo, kaj je njih skupni cilj a med seboj zaradi tega ni treba dušiti naravnega tekmovanja. Napram zunaj se je koalicije doslej vedno složno vojskovala proti skupnim nasprotnikom. Prav iskreno in odkrito razmerje onemogoča razpad koalicije, dokler ne uresniči vsej najpoglavit-nejših svojih zadač. ^
Carinski konflikt med Av-stro-Ogrsko in Srbijo.
Belgrad, 24. avgusta. Med Člani skupščine se razširja vest, da Pašić zato ne more skleniti z Av-stro-Ogrsko trgovinske pogodbe, ker zahteva Avstro-Ogrska vojno konvencijo glede prehoda avstro-ogrskega vojaštva skozi Srbijo v Macedonijo.
Dunaj, 24. avgusta. Med ministrskim predsednikom P a š i ć e m in ministrom notranjih zadev Proti-ćem je nastal konflikt zaradi zagonetnega Pašićevega postopanja v zadevi dobave topov. Protić je baje rekel Pašiću: „Ne morem te več nositi na svojih ramah, dokler se ne opereš.  Ako tega ne moreš, pa idi!"
Vojaške reforme na Kitajskem.
London, 24. avgusta. Kitajska vlada je vprašala dansko vlado, ako bi hotela poslati 16 danskih nadpo-ročnikov za 5 let kot inštruktorje na Kitajsko. Vsak dobi 12.000 K plače, po petih letih pa 3000 K penzije.
Diplomatski konflikt med Rusijo in Bolgarijo.
Sofija, 24. avgusta. Med Rusijo in Bolgarijo so pretrgane diplomatične vezi. Vzroki za ta nepričakovani dogodek še niso popolnoma pojasneni. Z ene strani se zatrjuje, da je vzrok ta, ker je „V e-Černa pošta" priobčila proti ruskemu poslaniku Ščeglovu več sovražnih člankov, v katerih so se obelodanila tudi zaupna pisma med Ščeglovomin bolgarskim ministrom zunanjih zadev. Rusko ministrstvo zunanjih zadev je vsled tega zahtevalo od bolgarske vlade pojasnil, a jih ni dobilo, nakar je rusko ministrstvo pozvalo ŠČeglova, naj prekine vse politične zveze z bolgarsko vlado ter se omeji le na konzularne posle. — Z druge strani pa se poroča, da je ruski poslanik zaman protestiral zoper veliki ljudski shod v Sofiji, kjer se je izreklo priznanje razpu-ščeni ruski dumi. Na tem shodu je govoril tudi neki ruski begun zelo
ostro proti c ari zrnu. Ruski poslan^ je zahteval zelo osorno pri bolgarsk; vladi zadoščenje, nakar mu je mi. nistrski predsednik Še osorneje odgo. voril ter vprašal poslanika, ali si mar domišlja, da je ruski podkralj na Bolgarskem. Nastal je oster prepir, pri katerem je ministrski pred. sednik poslanika naravnost žalil. Ta konflikt bo imel vsekakor dalekosežne posledice za itak skrajno na-peti položaj na Balkanu.
Razmere na Ogrskem.
Budimpešta, 24. avgusta. V političnih krogih govore, da odstopi dr. "Wekerle finančno ministvo Ko-lomanu S z e 11 u. — Nekateri časopisi dolže justi enega ministra P o 1 o n y j a in bivšega ministra notranjih zadev Kristoffvja, da sta poznavanje o razvoju krize izrabljala za borzne igre ter si pridobila ogromne svote. — Jeseni pride cesar z velikim spremstvom zopet v Budapešto, kjer ostane štiri do šest tednov. Dne 20. septembra gre v Godollo, kjer ostane do zasedanja delegacij, potem se preseli v kraljevi grad, kjer se bodo vršile razne zabave. Vsaki teden bodo tudi dvakrat splošne avdijence.
Dogodki na Ruskem.
Iz Rusko-Poljske.
Varšava, 24. avgusta. Javno se pripravlja splošno klanje Židov. Vojaki in policaji so vsled zadnjih političnih umorov, ki so vse izvršili Židje, tako razkačeni, da vse te priprave mirno gledajo. Vrhovni gubernator Skalon je opetovanu prosil pri osrednji vladi, naj se proglasi nad celo Rusko:Poljsko vojaška diktatura, Češ, da je položaj v tej pokrajini nevaren za celo državo. Tujce, ki prihajajo v Varšavo, strogo preiščejo.
Bombe.
Petrograd, 24. avgusta. V Kielcu je opoldne nekdo vrgel na ulici bombo, ki je ubila policijskega načelnika barona P o 1 z o v a in dva policaja. Napadalec je ubežal.
Sipjaginov morilec ušel.
Petrograd, 24. avgusta. Iz zaporov v Irkutsku je pobegnil morilec ministra Šipjagina, Me 1 ar ko v. Ž njim je pobegnila tudi vojaška straža.
Ropi in poneverbe v prilog revo lncijski organizaciji.
Moskva, 24. avgusta. Oboroženi možje so napadli blagajno na postaji kazanske železnice ter odnesli 14.000 rubljev.
O d e s a, 24. avgusta. Pri kineski banki so poneverili uradniki, ki so Člani revolucijske organizacije, nad 30.000 rubljev.
Petrograd, 24. avgusta. V Esentukiju so roparji ustavili vlak. ubili blagajnika in orožnika ter odnesli 17.000 rubljev.   V  Kinešmi so
HT Dalje v prilogi*
teboj v zakonu. Prav, da sem to doživela."
Tako na primer bi mu lahko rekla, a mu ni rekla. In to bi bil vsekakor prelep konec in lahko bi s tem zaključil na prav primeren način svoj poem. To bi bilo po eni strani originalno; pokazal bi, kako se po kurjem očesn spozna človeški značaj, in zopet bi bil takšen konec prav dostojen: Ne smeš biti surov z nežnim spolom, sicer gre vse v franže! In to bi bilo krasno!
Njegova ljubica pa se je zasol-zila, res se je zajokala  in  mu dela:
„Ljubi moj Janez, nikdar več, tega pa ne! Prvič in zadnjič)** — Janez pa je dejal:
„Ljuba moja Adela, ne maram te, po nogah mi ne bos stopala!" Ona pa je dejala: „Ako je stvar taka, pa naj bo! Moža s kurjimi očesi ne maram. Pa je ven." — On pa je dejal:
„Take kot si ti, ne maram- Imaš prevelike noge."
In ločila sta se še tisto uro.
Abel Dhfl.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.) '
V mengškem gradu je zavladala velika potrtost in nikdar ni bilo Nikolaju Kolovškemu tako jasno, kakor tisti večer, da se gre zdaj za življenje in smrt. In jasno je bilo to tudi vsem njegovim vitezom in članom njegove rodo vine. A dočim so drugi očitno kazali svojo zbeganost, je ostal Nikolaj miren in je ohranil svojo hladnokrvnost. Vso svojo pozornost je posvetil zdaj pripravam za obrambo. Skrbel je, da je vojaštvo napravilo novih nasipov in ogradilo graščino z barikadami, kakršne so se pač dale v naglici napraviti. Segnal je iz gradu vse kmetske ljudi, ki so se bili tja zatekli, češ, da nima zanje živil, in pazil je skrbno, da se je vse vojaštvo dobro oborožilo. Več ur je pregledoval grajske shrambe in tehtal živila, da b* bilo natančno preskrbljeno, koliko pride na posameznega moža.
Šele precej pozno zvečer je bilo vse to delo končano. Nikolaj Kolovški je imel prepričanje, da se bo mogel vsaj štirinajst dni braniti oblegovalcev in si računal,   da   mu  pride  v tem
času morda vendarle pomoč, dasi sam ni vedel, odkod da naj mu pride.
Po večerji so stali plemiči pri Nikolaju, da se dogovore o nadaljnem postopanju. Sluge so prinesli na mizo velike vrče in ko so se možje po-krepčali, jim je Nikolaj Kološki mirno in stvarno pojasnil položaj in vprašal za njih mnenje.
Posamični uglednejši plemenitaši so po vrsti povedali svoje nazore in jih utemeljili. Vsi so se, dasi ne z enako odločnostjo, izrekli, da so pripravljeni, če treba umreti ali z mečem v rokah ali vsled lakote, pa tudi pripravljeni, vdati se sovražniku, ako se to zdi Nikolaju Kolovškemu primerno.
Oglasil se je tudi kamniški župnik Lavrencij.
„Razločevati je treba med tistimi, ki so se pridružili vojni zoper krivo-verce samo iz posvetnih nagibov, da bi namreč napravili mnogo plena, in med tistimi, ki so se iz verske vneme, iz plemenitega navdušenja za sveto cerkev pridružili armadi in žrtvovali zanjo, kar je bilo v njihovih očeh. Naravno je in ob sebi je umljivo, da ostanejo prvi na strani svojega vojskovodje Nikolaja Kolovškega v vsa-
kem slučaju, naj ukrene kakorkoli; naravno pa je tudi, da mora vsem dana biti možnost, da rešijo svojega imetja, kar se da še rešiti. Tudi jaz, dasi mašnik Gospodov, sem izkušen vojak. Resnica je vse, kar je povedal nas proslavljeni vojskodja, a resnica je tudi, da ne smemo računati na pomoč od zunaj in na rešitev. Znabiti, da se bomo deset ali štirinajst dni uspešno branili, ali dlje ne. Kamničanje so nas napadli, ker vedo, da so močnejši kakor mi in da mi še nismo pripravljeni na novo vojno. Proti temu ni pomoči. Kriv i smo mi, ker vzlic opominom Nikolajevim nismo skrbeli za varnost Mengša. Zdaj nam je odprta le pot boja ali pot kapitulacije. Moje mnenje je, da bi bilo Častno in pametno, vdati se in skleniti začasen mir."
In s prekanjenim pogledom in zvijačni usmevom je dostavil:
„Krivovercem ni treba držati dane besede. Čim bomo zopet močni, pride Kamnik vendarle v nase roke."
„In pod katerimi pogoji bi se vi hoteli vdati gospod župnik," je z živim sarkazmom vprašal Nikolaj. „Kaj bi vi radi rešili?"
„0 pogojih se pomenite med seboj," je   ošabno   odgovoril župnik
Lavrencij. „Meni ni treba ničesar rešiti. Župnik sem kamniški in dokler bom živ, mi tega nihče ne mor" vzeti. Jaz ne morem ničesar izgubiti.**
„Moja misel je, da o kapitulaciji sploh ne more biti govora," je z največjo ljubeznivostjo rekel Pirin. „Ostane nam samo boj.u
„In zakaj naj bo kapitulacija nemogoča," je pikro in izzivajoče vprašal Lavrencij.
„Iz prav preprostega razloga", je odgovoril Pirin. „Tište, ki imajo danes nas v rokah, ste časih imeli v rokah že vi, gospodje. Vi se ž njimi niste hoteli nikdar pogajati in jim niste nikdar dovolili milosti. Ali mislite, da bodo ti sovražniki z velikodušnostjo plačevali vašo neusmiljenost ?"
„Z velikodušnostjo ne," je rekel Nikolaj, „ali previdni so in sami se boje prihodnjosti. Prav ti naši sovražniki so mi poslali ponudbo, naj se vdam."
„Kaj?" Pirin je bil ves presenečen. „Bernard Sternberg se hoče z vami pogajati?"
„Bernard ne, pač pa vitez Pyrso, ki je pravi poveljnik Kamničanov, dasi je vodstvo prepustil Jštern-bergu.a
1. Priloga „Slovprskemn Narodu" it. 194. dne 25. ivgnsta 190B.
Tzeli tovarniškemu blagajniku 28.000, v Ivanovu pa 30.000 rubljev.
Revolucija na Kubi.
London, 24. avgusta. Število vstašev se množi z vsakim dnevom. Splošno je znano, da podpirajo vstajo Zedi njene države, ki si baje nameravajo Kubo priklopiti. Revolucija je bila skrbno pripravljena. Zadnja dva meseca so prihajale s polotoka Floride z orožjem in streljivom obložene ladje. Vstaši so zavzeli San Juan de Martinez in skoraj vso kubansko zapadno železnico.
Nemška panama.
Berolin, 24. avgusta. Cesar Viljem je po posebnem odposlancu pozval minis<Ta Podbielskega, saj se pride takoj zagovarjat zaradi očitanih mu škandalov ter naj izroči prošnjo za o&puet. Odločitev v tej zadevi se je zato zavlekla, ker je minister Podbieiski Častnik ter se uvede zoper njega preiskava vojaškega čas trže ga sodišča. Tudi o državnem tajniku v kolonijskem ministrstvu in o samem državcem kancelar]u bo treba, cesarju izreci odločilno besedo.
Glasovi z Jesenic.
— Socialni odsek. Pri svoji zadnji občinski seji je izvolil jeseniški občinski odbor poseben odsek, kojega naloga je, poročati odboru o socialnih razmerah v občini. Tu pride v poštev seveda v prvi vrsti delavstvo. Stanovanjske razmere v občini so istinito tako nepovoljne, da je bil res že zadnji Čas, da se zlasti v tem oziru nekaj ukrene od strani občine kot avtonomne korporacije. In kdor se zaveda svojih pravic, mora poznati tudi svoje dolžnosti. V odsek so bili voljeni: J. Krivec kot načelnik, F. Fabinc, J. Ferjan, A. Pongratz in J. Zabukovec. Želeti je le, da bi odsek kar najuspešnejše deloval.
— Jako nervoznega se je kacal pri izvolitvi socialnega odseka gospod Pongratz. Ako nekdo opozori, da je v prvi vrsti dolžnost to-yarne, da primerno skrbi za delavska stanovanja, še iz tega nikakor ne sledi, da se hoče tovarno napadati in izzivati. To nam niti na misel ne pride. Torej malo več hladnokrvnosti, g. Pongratz, pa se bomo dobro razumeli.
— Ali res vse spi v strokovnem društvu? Pred kratkim je bil očni zbor strokovnega društva. Klerikalni odbor z znanim Glavičem na eelu je razdelil med svoje backe listke z že določenim novim klerikalnim odborom. Nato je nekdo hitro pobral listke in volitev je bila končana. Potem pač ni čuda, da ostaja pri tem društvu vedno vse pri starem. Zabukovec piska, par kozli-- v pa prav pokorno pleše. Bože po-miluj tako duševno revščino! Klerikalni kandidatje so dobili 160 glasov, društvo pa šteje nad 400 članov. To je bila res „sijajnau zmaga, ko je Volila komaj četrtina članov.
— Deutsche Schule. Ta izzivajoči napis se blesti na poslopju nove nemškešulverajnske Sole, ki stoji tik nove ceste, ki pelje mimo kolodvora. Za koga je bila šola zidana? ( ela občina ne premore niti 20 nemških otrok! Postavljena je bila torej
Na Pirinovih ustnih se je pojavil izraz preziranja, a hitro ugasnil; odgovoril pa ni ničesar.
„In kaj je tvoje mnenje, ljubi Bertouja," je vprašal Kolovški ljubimca svoje žene. „Dasi si Še mlad, vendar pogumen in razumen in zato bi rad slišal tvojo sodbo."
„Menim, da bi se bilo treba pogajati, dokler je še čas za to," je spoštljivo rekel Bertonja. „Ker se žele Kctmničanje pogajati, se mi zdi, da jim je bolj za mir in varnost, kakor za zmago* in maščevanje."
Pirin je bil med pogovorom postal nekoliko vznemirjen; bistrooki Nikolaj je to zapazil in postal nekoliko nezaupen.
-l\do ve, če ni Kamničanom bolj 2a maščevanje, kakor za najslavnejšo ^ago in za naj trajnejši mir," je ^enil Nikolaj „Meni se vse tako 2&..."
„ če bi bilo Kamničanom za maščevje, ne bi ponujali sprave," je pre-**&il Pirin starega Nikolaja. „To se 1111 zdi vendar jasno.u
„Mogoče je to, mogoče je pa ^di, da se kdo upira in zoperstavlja Pogajanju in kapitulaciji, ker bi rad amniČane podžgal na maščevanje." (Dalje prih.)
po stari navadi ohole nemške gospode kot ponemČevalnica slovenskih otrok.
— Kdinaprotimoč proti nemški šoli je narodna samozavest slovenskih staršev. Slovenski otroci se morajo izogibati te dole kakor bi bila okužena. V šulverajnskih šolah se ne uče otroci le nemškega jezika, tam se jih naravnost zastruplja s sovraštvom do lastnega naroda. Slovenski starši, bodite oprezni in ne pošiljajte svojih otrok v to p o neinč e v al n<& gn ecdo!
— V farovžu zopet lažejo. Pred kratkim je prinesel pobožni „Slo-venec" iz Zabukovčevega peresa prav lažnjivo vest, da je dobil učitelj Fabinc od deželnega šolskega sveta — ukor radi političnega delovanja. Novica je popolnoma izmišljena in je pravi vzor farovških laži. Imenovani o tem še prav ničesar ne ve in se i£U ni dosedaj še od nobene strani niti las skrivil.
— Jeseniškega Sokola je okradel pri zadnji veselici sin zastavonoše katoliškega delavskega društva ma Savi. Gosp. Zabukovcu priporočamo, da naj svoje ljudi vsaj toliko izobrazi v svojem izobraževalnem društvu, da bodo znali vsaj svoje otroke vzgajati. To novico je prinesel že dobrohotni „Slovenec"., rm smo jo le spopolnili resnici aa ljubo. Ali se razumemo?!
— Maša zadušnica za pokojnim ravnateljem Kranjske obrtne družbe, g. K. Luekmannom, je bila V četrtek, 23. t. m. Udeležil se je je vsled odborovega sklepa ves občinski odbor jeseniški.
— „Jeseniški .Sokol" sodeluje pri veliki ljudski veselici, ki se vrši v nedeljo, 26. t. m., na obširnem travniku blizu hotela „Petran" na Bledu.
— Neki hudomuenež je raztrosil po Jesenicah neverjetno vest, da je skočil v Bohinjsko jezero načelnik „Jeseniškega Sokola", V. Ra-bič, ki se tamkaj zdravi. Vest seje že smatrala za resnično, a se je kmalu nato pokazala kot popolnoma izmišljeno.
— Velik nered vlada na novi progi Jesenice-Trst. Zamude so kar na dnevnem redu. Posamezni železniški vozovi eo zaprašeni in zamazani, da stopi iz njih človek po nekoliko daljši vožnji podoben — dimnikarju. Povsod pa se vidi, da primanjkuje na vseh koncih in krajih — službenega osobja. Boljše razmere nastopijo morda po otvoritvi karavanškega predora, ki se izvrši 4. oktobra t. L
— Jeseniški otroški vrtec se preseli letošnje leto iz hiše gosp. Ferjan a najbrže v hišo gosp. Ba-loha.   To   bi   bilo   tudi popolnoma
umestno, ker je bolj v središču trga!
Glas iz BeloKrajine.
Metlika, 19. avgustal906. Gospod   urednik!   Dolgo   časa smo molčali, kaj ne?   Svetovni list ^Do-moljub"   nas   je sicer pošteno obdelava«, mi pa smo se postavili na stališče, da oslovska   „štimaa ne seže v nebesa ter doslej trdovratno nismo odgovarjali. Ako pa danes javno izpre-govorimo par besedi, je temu povod v prvi vrsti dejstvo, da zapušča liberalno   našo    Metliko   cvet kranjskih kaplanov, srčkani naš Ivanček ! Potok solza bodo potočile Marijine device za svojim    duhovnim   voditeljem, vsaj jim je znal   tako lepo pripovedovati, kako sigurne  so   vsem brumnim devicam   Marijinih    svetnic „štiftane pruke" prav blizo prestolov 2000 erih devic sv. Uršule.   In sedaj odhaja! Škof Anton Bonaventura res ne dela prav,   da  napravi brumnim devicam toliko žalosti !   Saj so ga imele vendar vse  tako  iskreno rade!   Tam v brdih  med  Metliko in Radovico so mu v zorni rani, ko je hitel maše vat na Radovico, posamezno zagotavljale, da so mu popolnoma vdane. Rade so ga imele vse, vsaj je bil tako srčkan. Tja v Šent Rupert gre. Mi že naprej čestitamo tamošnjim  občanom  k tej izborni pridobitvi.  Zgage  bode mož napravil,   da bo veselje videti, devi-Čarice pa  pridobe res  lepega fanta, kateri bode mogoče marsikateri iz-voljenki te družbe  prihajal na misel — četudi med pobožno molitvijo.
Kaplana Ivana smo torej odslovili. V slovo pa je hotel na vsak način še enkrat po „Domoljubu" obde-lavati nas Metličane glede volitve v odbor klerikalne posojilnice, katera se vrši dne 2. septembra. V tej posojilnici je nastal razpor samo zaradi lepega Ivančka. Mož je hotel namreč šiloma vreči raz predsedništva poštenjaka g. Jožeta Vukšiniča, kateri je bil in najbrže tudi ostane trd klerikalec, vendar pa vodi ta majhni denarni zavod spretno in pravilno. SvojeČasno sta bila najboljša prijatelja! Ko pa je posvečenemu našemu Ivanu g. Vukšinič v dveh sodnih instancah dokazal, da je Ivan lagal, je nastal razpor, in po Ivanovih nazorih naj postane žrtev tega razpora gosp. Vukšinič.   Ta pa si kot star Ameri-
kauec tudi ne pusti aa farško komando potegniti kože Čez glavo ter je prav imenitno že "dvakrat priložil Ivanu in njegovim podrepnikom par prav zasluženig moralnih klofut. Kakor politi cucki so bežali prvič iz volilne dvorane klerikalne posojilnice ti baoki. Drugič pa so po predlogu najboij „kunštne" glavice oele Belo-krajkae, farškega čupana Martina Ma-tjašiča is Rosalnice, kar po zaključku zbora brez vsakega predsedništva volili odbor in bogve kaj še. Ker pa so slučajno gospoJje pri nadsodišču v Gradcu vsaj malo bolj „kunštni" kot rosalniski Martinek, kasirali so vso to bedarijo ter razpisali novo volitev. Vsak, kdor pozna metliške razmere in Čita članek v zadnjem „Domoljubu", mora počiti od satena ! Zadolženega rosalniškega župana Matjašica imenuje Ivan „ daleč znanega in ofc-•čespoštevanega g. župana iz Rosalnic " Vraga ! Kdo ga pa pozna. Obe metliški posojilnici, ker pri ob<eh prav pošteno visi in pa njegovi klerikalni janci, katere <bi se na rtrifarŠkem pro-ščenju z isto pravico speklo na ražnju kot jance „zn natura ^ ker „in pun-kto" pameti (naravne jance prav nič ne presegajo. In kake obljube dela nas Ivanček pred odhodom! Aiko zmagajo farfiki podrepniki, spravi V posojilnični odbor večinoma jako premožne može iz kmečkega in du-hovskega stanu. Ivanček, pojdi se solit! Vsi tisti laršfci podrepniki, katere kandidiraš v odbor posojilnice, so veseli, da sami niČ nimajo, ostali farški kandidati pa jim v tem vele-posestvu lahko z mirno vestjo sekundiraj o. In tako bi prišel v poštev samo še nemški izrek „Nuli zu Null hebt sich." Nam metliškim naprednjakom je sicer klerikalna posojilnica deveta briga, ker imamo v krasni in ponosni naši „Prvi dolenjski posojilnici v Metliki" zavod, kjer dobi veak zaupanja zmožen prosilec vse, kar želi. Jadi nas le to, ko moramo čitati v naj smrdlj i vej ši cunji na Slovenskem, v „Domoljubu," napade na poštenjake, kateri so doslej vse svoje moči žrtvovali v prid krceta. G. Vukšinič ni bil nikdar naš somišljenik, spoštujemo ga pa kljub temu vsi, vsaj je dober posestnik in ima hišno številko na 6 v o j i hiši, kaplan Ivan pa na komendski hruški. In da posveti spomin na svoj lastni „nie", se je smelil kaplan Ivan napasti tudi dva ugledna meščana, gosp. Makarja in Šturma. Ta dva si seveda ne bodeta pustila rasti sivih las radi dopisa v „Domoljubu", ker sta gotovo prepričana, da jih pozna vsakdo kot res premožna in občespoštovana moža, katerima ni sila sukati se okoli farškega korita. Ja, ja, Ivan! Intabuliraj se na vse Tvoje „daleč znane, obče spoštovane in jako imovite može," pa bodeš pri-' Šel povsod na sedmo mesto. Vse drugo je že zabito. In taki finančni ženiji naj vodijo posojilnico ! Kmetje, pametni bodite! Volite Vukšiniča kot predsednika in ostali odbor tako kot si ga želi on, pa bode vse prav. Če Vam pa kdo svetuje kaj druzega, mu pokažite vrata. Iz vseh obljub, katere Vam dela sedaj tik pred volitvijo g. Strajhar, ne bode nič, — mož jo bode odkuril v Št. Rupert, — vi pa bodete lahko potem, ee se mu udaste, premišljevali, kako bedasto je verovati zapeljivi]u besedam. V slovo pa vprašamo še župana Martinčka iz Rosalnic, kaj delajo Tomčevi voli. Za odgovor se prosi! Pa z bogom.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. avgusta.
— Po zaupnem shoda v Mariboru. Za Korošci so v četrtek go-vorili tudi Štajerci , oziroma oboji skupno. Za dr. SusteršiČa in njegovo polito gardo je bil ta shod zadnja nada. Znano jim je, da je Maribor klerikalna trdnjava, kjer imajo prvo in zadnjo besedo duhovniki. Vedeli so pa tudi, da posvetni veljaki iz Sp. Štajerske in Koroške nimajo v delavnikih Časa, se voziti na shod v Maribor, v Mariboru in bližnji okolici pa je slovenskega razumništva tako malo, da jih bodo duhovniki z lahkoto preglasovali. Vse to je bilo deloma res, doČim so duhovniki prišli iz oddaljenih krajev, so se posvetni zaupniki rekrutirali z malimi izjemami le iz Maribora in iz sosednjih župnij. In vendar se je dr. Šusteršič krvavo zmotil, ker je računal, da tudi Štajerska duhovščina misli samo z njegovimi prepotentnimi možgani, da si ne bo upala kihniti proti njegovi volji, ker je take pasje poslušnosti vajen doma od kranjske duhovščine. V pomnjenje mu je tudi bilo, da sklicuje shod mariborsko politično društvo, katerega predsednik je kanonik Mlakar. Ker pa se je zavedal svoje krivde, da zasluži nezaupnico, je še kanoniku pisal ter ga rotil, naj  shod ne
krene na pot celovških resolucij. Da bi pridobil odbor in zborov al ce na svojo stran, je v pismu oelo prisegal največjo radikalnost za — prihodnjost Toda tudi njegovi dosedanji zavezniki na Štajerskem so ga pregledali ter ne dajo nič na njegove obljube. Zaman se je potil cele tedne s pisanjem člankov v „Slovencu", zaman je prosil p ar don a, zaman je grozil, zaman obetal poboljšanje, zaupniki, med katerimi je bila ogromna večina klerikalnih pristašev, so ga brez usmiljenja j ustificir ali. Odločno so obsodili njegovo izdajalsko politiko, pasjo maniro njegovega glasila „Slovenca" in sploh delovanje in spletkarenje njegovega kluba. Smilil se nam je posl. dr. Pl<* j, ki je moral prati na shodu tega ožlindranega zamorca. Dobremu možu se je poznalo, da sam ne veruje v "Susteršičevo politično neoma-deževatoost, da tudi on dobro pozna njegove „taktične poteze", a zaradi discipline in ljube sloge mora mižati na ob« očesi ali pa mu še včasi držati — vrečo. Dvakrat je dr. Ploj zabredel med govorom v ogorčenost, da mu je ušla prikrita kritika o absolutizmu, ki ga uganja dr. Šusteršič v klubu. Enkrat je rekel, da so morali v klubu molčati, ko se je dr. Šu-steršič postavil v protislovje s poslancem Robičem, rekoč: „Mi, ki poznamo razmere v našem klubu, smo molčali." Se bolj ga je razburil njegov bratranec dr. Korošec, ki je hotel ali odvrniti krivdo od dr. Šusteršiča, ali pa podražiti dr. Ploj a, da so vsi funkcionarji poleg dr. Šusteršiča onemogle ničle v klubu, ko mu je z&klical: „Saj si podpredsednik, pa predlagaj v klubu!" To je bilo tudi tako mirnemu možu, kakor je dvorni svetnik dr. Ploj, preveč. Jezno je zavrnil svojega bratranca: „0 b čutil sem že dostikrat, kaj se
pravi kako stvar predlagati v klubu! Pa ti predlagaj!" Ko je končno hotel spregovoriti dr. Ploj besedo za dr. Šusteršiča, se je tako-rekoč ves shod zoperstavil in slišali so se ogorčeni klici: „Naj se sam pere!" Posl. R o bič je bil tako previden, da se ni maral spuščati v ogenj ter se je lepo stisnil nekam v ozadje. V Mariboru je bil na dan shoda — ali vsaj v predvečer — tudi posl. dr. Žitnik, ki pa si ni niti upal priti na shod, da bi zagovarjal svojega kompanjona dr. Šusteršiča. — Povsod obsodba, nikjer zagovornika, nikjer milosti, ker so vsi štajerski in koroški
politiki, in najsi bodo še tako fanatični klerikalci, vendar prepošteni, da bi si upali zagovarjati politično izdajstvo pred slovensko javnostjo. Najbolj fanatični pristaši Susteršičeve politike, kakor je Melhijor Zorko, so prosili le za milostno sodbo, a končno je še teh bilo sram ter so se potuhnili.
Pri „Slovencu" so skušali ublažiti udarce, ki so padali po dr. SusteršiČu s Koroškega z izmišljotino, da so celovški zaupniki a la dr. Brejc in mon-signor Podgorc delali v prilog kranjskim liberalcem. Nas bi bilo takih zahrbtnih, nelegitimnih zvez naravnost sram, zato smo radi slišali, kako je na shodu dr. Brejc poudarjal svoj pristni klerikalizem in svoje katoličanstvo. Odpustimo mu tudi njegovo pobožno željo, naj bi liberalizem že skoraj poginil. Naj le deluje res nesebično za narodno stvar, pa mu dovolimo, da to željo obnovi ob zvončku na svetih Višarjah ali zvečer pred sv. Miklavžem. Najslovesnejši vtisk na zborovalce pa so napravile mirne, a odločno rodoljubne besede dr. Hra-Ševca, ko je pozval slovenske poslance na Štajerskem, n a j obrnejo hrbet ljudem, ki ne poznajo vseslovenskih koristi. Resolucije, ki smo jih včeraj priobčili, in ki so bile skoraj vse soglasno sprejete, so izrekle tako jasno sodbo in obsodbo nad dr. Šusteršičem in njegovo sleparsko politiko, da mu je postalo gotovo vroče tam gori pod snežniki, v Celju ob jezeru.
— Poziv vsem svobodomiselnim dijakom! Visokošolsko slovensko dijaštvo vseh protiklerikalnih struj se vabi danes zvečer ob 8. uri na sestanek v restavracijo kAuru zaradi jutrišnjega protest-negashodav ,Narodnem domu*.
— UdeleinlU m. katoliškega
Shoda bodo od Ljubljančanov prav ljubeznjivo sprejeti in postrežem, poroča „Slovenec", ki piše: „To se je pokazalo zlasti pri stanovanjih, kajti pripravljalnemu odboru so na njegovo prošnjo dali Ljubljančani vseh stanov toliko prenočišč na razpolago, da bo mogoče vstreči zunanjim gostom. Čast komur čast!" Resnici na ljubo moramo povedati sledeče. Res, da bodo udeležnike tega shoda spravili pod streho, a kam jih bodo spravili? V hleve, šupe in v podstrešja. Ljubljanski klerikalci se svojih katoliških bratov boje v stanovanja, zato so jim odkazali prenočišča po senu in slami, kar pa tudi nebo zastonj, kajti katoliški možje in mladeniči, ki morajo gledati na vsak krajcar, bodo drago plačali svoja ležišča. Čast komur Čast, predvsem pa praktičnim ljubljanskim klerikalcem. Seveda duhovnike bodo že spravili v kloštre in drugod, za kmeta je pa dobra slama in seno. čast komur čast!
— V s e slovenski katoliški shod,
to ime so nadeli naši klerikalci III. katoliškemu shodu. Kdor ve, kaj se bode čvekalo na tem shodu, mora priznati, da je zgorajšnja označba pravaironija. „ Vseslovenski?" —kaj pa
bo slovenskega r Nič drugega kot da bodo narodni izdajalci a la dr. Šu-steršiČ in rimski hlapci ubijali pamet slovenskim kmetom, drugega slovenskega pa ne bo imel prav nič na sebi. Da se bode šlo za narodne slovenske razmere, je prav grda laž, ki se dicijo ž njo klerikalci samo zato, da bi jim kaj prinesla v njihovo lačno bisago. Prinesla jim tokrat še bo, ker nerazsodnih ljudi je še vedno dosti. Taki bodo vsi, ki pridejo poslušat na katoliški shod klerikalne voditelje!
— Vstopnina na katoliškem ShOdU«   Svoje žrtve bodo klerikalci
OŽemali te dni na vse načine. Kakor čujemo, si je ljubljanski škof izposlo-val iz Rima poseben blagoslov, katerega bo podeljeval raznim svetim podobicam in molkom, katere bodo udeležniki shoda seveda z največjim zaupanjem in najtrdnejše vero kupovali, da jim bodo prinesli obilno koristi. Da se pa katoliški backi takoj od začetka navadijo na striženje svoje volne bodo morali   plačati vstopnino za
shod. Krona ali goldinar, saj to ni noben denar! Poučno pa je to dejstvo, ker spričuje, da govorniki, ki bodo nastopali na tem shodu, ne bodo govorili iz prepričanja, ampak bodo plačani za SVOJO farbarije in laži. Katoliške črede bodo vsaj imele lahko zavest, da ne poslušajo zastonj!
— „Spomenica Miroslava Vilharja". Povodom razkritja Vilhar je-vega  spomenika v Postojni  je bila
izdana lična spomenica, na katero novic opozarjamo občinstvo, ker je vredna, da se kar najbolj razširi med narodom. Spomin na Miroslava Vil-karja, buditelja in preroditelja Notranjske, ne sme med narodom ugasniti, a lepše se ta spomin ne da ohraniti, kakor s tem, da pozna narod življenje in delovanje njegovo in pa najlepše njegove pesmi. V ta namen je „odbor za Vilharjev spomenik" izdal omenjeno spomenico. Vil-harjeve pesmi, ki so natisnjene v spomenici, je s finim ukusom odbral A n t o ngA š k e r c. Povil je v veaeo najlepše cvetke Vilharjevih poezij in iz te zbirke dobi vsakdo jasen pojem o pesniškem značaju Miroslava Vil-harja. Življenje in delovanje Miroslava Vilharja pa je v spomenici mojstrsko popisal profesor dr. Josip T o m i n š e k. Nabral je detajlov, ki jih doslej ni nihče poznal, in nam ustvaril živo podobo velikega rodoljuba. Iz razprave dr. Tominška smo šele izvedeli, kaj je bil Vilhar kot pesnik in skladatelj, kot Človek in rodoljub za slovenstvo sploh, zlasti pa za Notranjsko. Gotovo želi vsakdo, da bi bil ves slovenski narod preši-njen tistega dima, kakor je bil Miroslav Vilhar, a na to sedela najlaglje z razširjevanjem „Spomenice Miroslava Vilharja".
— Poročil se je v Gorici posp. Dragotin Pšeničnik, c. kr. poštni asistent z Zidanega mosta, z gospico Mašico Praprotnik, učiteljico v Radečah.
— Kako dela »Slovenec" re klamo za-se? „SlovenČevih" naročnikov je vedno primanjkovalo in jih tadi dandanes še ni dosti, dasi dela ^Slovenec" vprav židovsko reklamo za-se. Ob III. katoliškem shodu so možje s podvojeno napetostjo Študirali, kako bi razširili svoj list. Uspeh tega studiranja je ta: v „Slovencu" so priobčili ljubljanske gostilne, ki so naročene na njihov list. Prvič jih je bilo 40. To je bilo v soboto. Ker so pa ljubljanski gostilničarji praktični ljudje, se jih je nekaj naročilo za en mesec na „Slovenca", in v ponedeljek že čitamo v tem listu pomnoženo število ljubljanskih gostiln, v katere naj gredo udeležniki ELI. kat. shoda, ker bodo tam dobili „Slovenca". Exempla trahunt! V sredo se bere v „Slovencu" že zopet precej daljša raj da „ katoliških" ljubljanskih gostiln.  O naši „Slovenčevci" znajo!
— Nova vrsta sodni zveden-Cev. Zakonodajstvo napreduje od dne do dne. To se vidi iz tega, da se kujejo nove postave, oziroma da se stare dopolnjujejo z različnimi novelami. Ni čuda tedaj, da smo pri pra-vosodstvu dospeli na polje, kjer do-sedaj še nismo imeli sodnega zve-denca. V kratkem se bo pečalo ljubljansko porotno sodišče z neko tako zadevo. Predsedniku porotnega sodišča so lile že trpke srage po njegovem izmučenem obličju, ker sam ni strokovnjak v dotični zadevi in ni vedel, kje bi dobil pripravnega zve-denca, da bi potem sam lahko podal porotnikom pravilen pravni pouk. Iz te zagate je rešil sodnika sam tožnik z Jesenic in sodnik mu bo do smrti hvaležen. VeČ ali manj je znano, da je „Jeseniška Straža" prinesla letos tri notice o nekem gospodu, v katerih ga dolži, da je imel jako intimno razmerje z neko madamo v Ljubljani in neko .žensko pri Kmetu na Selih. Vsled tega toži dotični mož odgovornega urednika „Jeseniške Straže" Se-verja zaradi prestopka zoper varnost časti. Za zastopnika si je izbral seveda nemškega odvetnika Valenčaka. V tekoči preiskavi dela tožnik, ozir. njegov zastopnik vedno nove brez-potrebne vloge. Med temi se ena doslovno — seve nemška — tako ^lasi: „V inkrimovanih člankih se mi pred-baciva, da sem privrženec proste ljubezni. Ker s svojo tožbo preganjem ravno ta pasus članka, je potrebno, da se dožene, kaj si predstavlja javnost pod pojmom „prosta ljubezen". Predlagam tedaj, da se o tem zaslišita kak gimnazijski profesor in — amici risum tenea-tis — gospod župnik Johann Zabukovec ne Jesenicah. Tudi naj se ju vpraša, ako moreta potrditi, da je občno naziranje tako, da vsi privrženci proste ljubezni zametujejo načeloma inštitut zakona in po njem ustanovljene razmere do družine in države, oziroma da družinska vez za njih nima nikake veljave." Kaj hoče modri Valenčak s tem učenim stavkom 'povedati, ne umemo, kaj ima kak gimnazijski in zakaj ne r e-alČni profesor (ker je bolj realen; opraviti s prosto ljubeznijo, nas ne zanima. Pač pa nas veseli, ds je tožnik našel pri župniku Zabukovcu še eno cvetko, ki je bila dosedaj skrita in to je vpletel v njegov venec kreposti in čednosti, namreč : Zabuko-kovec je strokovnjak v prosti ljubezni, kakor še marsikak drug duhovnik na Kranjskem.
— Premalo Štajercev se je
oglasilo za katoliški shod v Ljubljani. To gospode jako peče, da se jih ni oglasilo niti toliko, da bi lahko šli s posebnim vlakom. Komaj 300 — bože mili, to je vendar bore malo. Zato pa so menda gospodje poslali doktorja, bivšega zvestega prijatelja gospodov krog „Vahtarice" v Celje in okolico nabirat še kakih kalinov za shodič. Že dva dni straši možak, re-dakter „Štajerskih novic" v .Slovencu", po Celju, a prepričani smo, da se mu ne vsede na lim nobeden zaveden Celjan. Če pa si odvede par starih babnic in tudi par naših „včasi svobodomiselcev" prvaškega kalibra za vedne od nas, — pa mu jih iz srca privoščimo. Morda dobi tudi Oechsa s seboj, kali?   To bi bil tri-
— Ali le ros motno to tudi
tO ? Pod tem naslovom piše „Edinost" : „Čestit svečenik, vreden vse vere, nam poroča o pogovoru, ki ga je imel z nekim kranjskim svečenikom. Iz tega razgovora je doznal naš zaupnik, da hoče „Slovenska ljudska stranka" za slučaj, da Korošci ne pridejo na katoliški shod, izdati parolo: Ni novčića več za Koroško. Bojkotirati da hočejo celo družbo sv. Mohorja in ustanoviti v Ljubljani konkurenčno družbo." — „Edinost" ni povedala nič novega. V Ljubljani je javna tajnost, da hočejo kranjski klerikalci začeti naj brezobzirnejši boj proti koroškim Slovencem in specialno proti dr. Brejcu. Kdor le hoče klerikalce poslušati, lahko vse to izve, kar je zabeležila „Edinost" in izve lahko še več. Kranjski klerikalci že dolgo ne marajo koroških Slovencev, in sicer od tistega dneva ne, ko je „Mir" nehal prinašati „Domolj uba" kot prilogo. Klerikalci že od takrat ne marajo več koroških Slovencev in so 1© čakali prilike, da udarijo po njih. Ta prilika je zdaj prišla in začela se je vojna, v kateri znamo doživeti še zelo čudnih presenečenj.
— O pogrebnik bratovščinah v Ljubljani. Danes teden smo poročali, da je duhovščina v Ljubljani pogrebnim bratovščinam brez vednosti in dovoljenja vlade zvišala pogrebne pristojbine, kakor se naši duhovniki za oblastvene predpise sploh prav nič ne brigajo. Da vidijo naši Čitatelji, katerih še ni zadela ta najnovejša milost duhovska, za koliko so se zvišale pogrebne pristojbine, jih navajamo mv sledečem: Po četrtem razredu poko-pujejo sedaj člane bratovščine z enim duhovnikom. Prej je veljal tak pogreb : Župnišče 19 K 96 vin., sedem nosačev a 1 K 20 vin. je 8 K 40 vin., napovedovalec 1 K, mrliški ogled 2 K, straža pri mrliču 3 K, krsta in sveče 12 K 80 vin., skupaj torej 47 kron 24 vin. — Sedaj pa velja pogreb: Župnišče 31 K, pet nosilcev a 2 K je
10 K, napovedovalec 1 K, mrliški ogled 2 K, straža 3 K, krsta in sveče 12 K 88 vin., dva voza a 10 K je 20 K, skupaj torej 79 K 80 vin. Kdor je več let član pogrebne bratovščine, plača do 60 leta 54 do 60 K bratovščini. Ker mora ta zdaj od vsakega pogreba plačati 79 kron 80 vin., je čisto naravno, da mora nazadovati in propadati. Ravno to je pa namen naše duhovščine. Pogrebna društva se morajo uničiti, da duhovščina ne bo imela nobene konkurence pri pogrebih. Pa tudi za grob so se cene zvišale. Prej je stal 4 K 54 vin., zdaj pa stane za četrti razred
11 K 44 vin. To tarifo je izdal samovoljno oskrbnik pokopališča dekan Erkar. čuje se, da je bilo od prejšnjega pokopališča cel Četrt milijona kron fonda. Ta denarje pograbil škofza svoje zavode. Da morajo pogrebne bratovščine, ki ne morejo zvišati članarine svojim članom, ki so večinoma revni ljudje, biti uničene v treh, štirih letih, je čisto jasno. Ravno tako pa je jasno, da se mora to zlo odpraviti in to čimprej, ker da bi zaradi duhovske požrešnosti propadlo društvo, Čigar premoženje so zložili sami siromaki, se ne sme dopustiti.
— Kaj ste ta vel'kega gospoda že spravili? „Ze zvoni po vseh cerkvah — škof odhaja iz Novega mesta v Ljubljano." Tako si je mislil župnik Samida v nedeljo popoldne in v dobrem prepričanju, da je njegov prijatelj Anton B ona ven-tura že izginil izza frančiškanskih zidov, vstopil je v samostansko obed-nico z besedami: „D ober dan, gospodje! No, kaj ste ta vel'kega gospoda že spravili?" Po vsi obednici molk, grobna tišina. Ko pa vprašalec le še Čaka pri vratih odgovora, se začuje v ozadju znani glas: „Ne še, gospod je še tukaj." Župnik se osupel ozre na govornika in pogleda škofu v obraz. Škof, ki se je bil do zadnjega trenotka v samostanu zakasnil, je bil to pot jako „zidane volje." Povabil je župnika k sebi. In najbrže v zavesti, da mu je dan prej vsled lažnjivega ovaduštva storil krivico, je hotel tisto s tem po-
———*J*» -i**    ftamiiln    Tinnudil iako
dobro faro v Banj al oki, ter mu je oelo obljubil, da ga oprosti od sicer obveznega konkurza, če Samida prevzame to faro. Samida si je baje izprosil teden dni pomisleka.
— Klerikalci in uradniki. Med
našimi uradniki se dobi tuintam ljudje, ki ves naš boj s klerikalci gledajo oddaleč, misleč si menda, da ta boj velja samo za nas. Povdarjali smo Že čestokrat, da boj proti klerikalcem je boj vseh svetnih stanov proti rimskemu imperializmu. Klerikalizem ima v proračunu vse stanove, da jih mora podjarmiti, da jim bode poveljeval in diktiral svoje ultramontanske zahteve, ki bodo dogma vsakemu in gorje tistemu, ki bi se le v najmanjši stvari postavil na stališče logike in zdrave človeške pameti. Takoj bode prenovljena sveta inkvizicija storila svojo maščevalno dolžnost. Izvzeti ne bodo pri tem tudi uradniki ne. Kako stališče bode imelo uradniŠtvo za časa gospodars tva klerikalcev, pokazali so klerikalci že neštetokrat. Koliko de-nuncijacij je že romalo na ministrstvo in drugam. Posebno mnogo zabavljanja in hujskanja proti uradnikom je na javnih kmetskih shodih. Taka dva shoda sta bila v Bršljinu in Novi Štifti, kjer si je poslanec Jaklič prav lepo privoščil uradnike c. kr. dežel, šol. sveta. Kmetje so vpili po poročilu „Slovenca": „Proč z uradniki!" Seveda bi kmetom klerikalnega kalibra najbolj ugajalo, da bi ne bilo drugih stanov, kakor farjev. Ne pomislijo pa te požlindrane butice, da so vsi drugi stanovi bolj potrebni, kakor farji. Sramota je tedaj za vsa-cega izobraženca, ako le v najmanjšem simpatizuje s klerikalno stranko ljudskih sleparjev. Kdor je s klerikalno stranko, je podoben človeku, ki si nastavi sam nož na prsi, da mu ga potem klerikalci potisnejo v srce. In še nekaj! Ako zabavlja Žlindra in „hofrat" s Kamna na uradništvo, je pač umljivo, da pa učitelj Jaklič to dela, je skrajna predrznost, ker ravno z njim c. kr. deželni šolski uradniki premilo postopajo. Ako bi kakšen napredni učitelj tako hujskal, bi mu imuniteta gotovo niČ ne koristila, ampak bi ga kar kratkoma disciplinirali, da bi cvilil. Seveda za poštenjaka Jakliča velja generalni pardon, ker je klerikalec in teh se boje gotovi gospodje. Pa časi se bodo premenili, v to trdno upamo, in tisti gotovi gospodje bodo že re-terirali od protekcije klerikalni stranki. Kolo se vrti vedno in tek časa tudi.
— Iz popotne torbe.  C. kr.
finančne straže oddelek v Volčah pri Tolminu ima izključno nemško pisano tablo: „K. k. Finanzwache-Abthei-lung." — Na Gorjanskem pri Komnu stoji občinska deska z naslednjo vsebino : Vas Gorjansko, politični okraj Zezana v Colomejnem Okraju.
— Iz politične sluibe. Okrajni glavar g. Viktor Parma je premeščen iz Črnomlja v Litijo, okrajni glavar g. Ivan TekavčiČ pa iz Litije v Krško. Vodstvo okr. glavarstva v Črnomlju je podeljeno deželnemu vladnemu tajniku g. Karlu Eklu.
— „Prosveta". Akademično fer. društvo „Prosveta" naznanja, da otvori XI. ljudsko knjižnico v Veliki Loki pri Trebnjem in XII. ljudsko knjižnico v Dragi. Otvoritev XTTT. ljudske knjižnice v Radomljah pri Mengšu se istotako vrši meseca septembra.
— „Osa". Štev. 42. Vsebina: Geslo na papirju. — Varuh morale. (Po resnični dogodbi). — Gospod Otrobar govori. — Po javnem shodu „Slovenske Ljudske Stranke" v Bršljinu pri Novem mestu. — V mraku. — Razne novice itd. — Podobe: Ob liberalno trdnjavo. — Sramežljiva duša.
— Pilani „boijepotniki" so zanetili ogenj. Iz Idrije se nam piše: Dne 21. t. m. so se vračali božjepot-niki, seveda več ali manj pijani, v spremstvu g. kateheta Oswalda. Tudi štirje vozniki so bili istotako pijani. Koj po prihodu v Idrijo se je pričel boj med pijanimi vozniki in eden teh je pouzročil ogenj, ki bi bil prav lahko upepelil velik del mesta, da nista prišla na srečo idrijski g. straž-mešter in občinski stražnik. Gospodarska poslopja g. Didiča, v katerih se je to godilo, so večinoma iz lesa, in v hlevu so bili štirje pari konj, ki so ravno pripeljali božjepotnike. Zraven je skladišče eraričnega lesa. Ljudje bi se bili redili iz dvonadstropne hiše
le s skokom pri oknih, ker je bilo po stopnicah že polno dima. Konji v hlevu so bili že tako divji, da so skakali visoko od tal. Res, ginljivo je, kako dobrodejno uplivajo božja pota na ljudstvo. /
— Domača umetnost Zlatar
Radoš je izdelal z umetniško tehniko nad pol metra dolgo lipovo vejo iz srebra s pozlačenimi cvetovi. Naročila jo je slovenska „Sokolska zveza", da jo podari zagrebškemu „Sokolu" povodom vsesokolskega zleta. Delo," ki je res v čast svojemu mostru, bo razstavljeno prihodnji teden (v ponedeljek ali torek počenši) v izložbi imenovanega zlatarja na Kongresnem trgu (poprej Tam bor-nino).
— Odlikovan Slovenec. Na čebelarski razstavi v Ljubnem je dobil g. Josip Peitler, učitelj pri Sv. Miklavžu v Slovenjem gradcu za izum-ljenje svojih parilijonov za vzimljenje čebel II. državno kolajno, za izum-ljenje neke priproste, a prav praktične priprave za topljenje voska pa Rie-tschejevo stiskalnico za izdelovanje umetnega satja.
— Um 1 je v petek v Apatovcu pri Križevcih hrvatski pisatelj Ivan Lepušić v 52. letu starosti. Pisal je povesti in Črtice, katerim je zajemal snov iz bosanskega življenja. Pisal je za „Vienac", „Nado", „Matico Hrvatsko" itd. Bil je zaslužen delavec na kulturnem polju. Slava mu!
— Darilo. Gospa Hermene-gilda Paichel, zobozdravnikova vdova, je o priliki smrti svojega soproga „Vdovskemu in sirotinskemu zakladu društva zdravnikov na Kranjskem" podarila vsoto 300 K.
— Iz Kostanja ob Savi se nam piše: Pretekli teden osnoval je tukajšnji nadučitelj g. Alojzij Račić pevsko društvo, in sicer z mešanim zborom. Razumno je, da je pouk v petju radovoljno sam prevzel ter si v to svrho tudi Že nabavil mnogo snovi — samo lepih narodnih, a tudi mnogo zbranih pesmi najboljših slovenskih skladateljev. Kdor pozna g. nadučitelj a Alojzija Račića, ta zna ceniti tudi njegov takorekoč prirojeni talent, kar se glasbe v obče tiče. Zato smo pa tudi popolnoma osigurjeni, da bode društvo, kojetnu bode načeloval za godbo in petje tako vnet in nadarjen pevovodja, kar najsijajneje uspevalo in procvitalo — ter se mora isto z največjim veseljem pozdraviti. Boštanjci storili so po njegovi zaslugi v napredku zopet korak naprej — na kar jim je le čestitati.
— Iz Zagorja ob Savi se nam
piše: Znano je, kako silno agitirajo klerikalci po celi deželi za svoj takozvani katohški shod. Da imajo še vpliv na nerazsodno maso, ni Čuduo. Značilno pa je, da vabijo tudi srednješolsko mladino, ki naj bi služila ožlindranim izdajalcem v stafažo — notabene pri političnem (!) shodu. Ne zavidamo jim sicer par mlekozobih mladičev, ki nimajo dovolj inteligence in so zaslepljeni od gotovih fanatičnih kateheto v, da bi spoznali sleparske nakane klerikalne stranke. Opozarjamo pa merodajne faktorje, zlasti še slavno ravnateljstvo II. drž. gimnazije na srednješolski disciplinarni red, ki dijakom prepoveduje, udeleževati se političnih shodov, snovati med seboj zveze in društva z vednostjo svojih katehetov in pod vodstvom znanega osrečevatelja Kreka in par blaziranih jezuitov. Pač značilno je dejstvo, da se mora mogočna ljudska stranka ob tako velikih (!) momentih zatekati k mlekozobi mladini!
— Steklarna na Hrastniku. Od Save se nam piše: Steklarna na Hrastniku se nahaja v prav škandaloznem stanju: tako v stavbnem, kakor tudi v higijeničnem oziruJ Ubogi delavci so res izpostavljeni največjim nezgodam. Vse tozadevne pritožbe na okrajno glavarstvo celjsko so — zaman. Za ubogo rajo hrastuiške gla-žute ne eksistujejo postave v varstvo delavcev! — V ti tvornici uporabljajo se tudi šoloobvezni otroci tako dečki kakor deklice — pri delu! Resno opozorimo merodajne kroge, da z vso energijo in brez odlašanja odpomorejo tem kričečim nedostatkom.
— Celjskega zloglasnega Ochsa socijalisti že nekaj časa prav drastično razkrinkavajo v svojem glasilu „Arbeitervville". Pri vsem tem čisto umestnem natolcevanju pa dobivajo prav znatne udarce oni nemški celjski sloji, ki so veduo ščitili nadutega provokaterja in v katerih naročilu je le-ta počenjal razne svoje „poštenosti". — No, če se bodo socijalisti lotili enkrat blagajne, katero neki tako ugledno opravlja trebušasti Oechs, tačas moremo slišati šele zanimive stvari.
— Šola grofice Auerspergove
V Šiški je tako drago plačana kot žafran. Zato pa lastnica štedi pri pohištvu. Kakor se nam od zanesljive strani poroča, je vse pohištvo vzeto pri starinarjih, ki imajo kar naročeno, da kaj pripravnega pripeljejo v to šolo.   Da je v tem pohištvu razen
mrčes in golazen, ni treba praviti* saj grofica, kakor rečeno, silno štedi pri mobilijah, ki so večkrat napol gnile. Opozarjamo vsled tega tiste zaslepljene starše, ki so poslali ali Še mislijo poslati svoje otroke v ta zavod. Narodno se jim bodo odtujili ter zdravje si prav lahko pokvarijo. Sicer pa glede pohištva opozarjamo nadzorujočo šolsko oblast in župana Burjevca, Če sta sploh zmožna kaj ukreniti proti takim razmeram.
— Nekje na Notranjskem, tak« se nam poroča, imajo na fari samo enega duhovnika, ki je nekaj bolehen, zato nima pridige, ampak mad mašo po evangeliju kar pred oltarjem oznani, kar je važnega in potrebnega za farane. Bilo je v nedeljo pred velikim Šmarnom in duhovnik je pred oltarjem bral slovenski evangekj in druge reči tako malomarno, da ga ni prav noben človek razumel. Tudi pri oznanilih je bilo tako. Ko je pa oznanjal, da bo prihodnjo sredo na Veliki Šmaren shod cele fare in po obeh mašah darovanje za cerkev, katerega darovanja se morajo vsi žu-pljani udeležiti, bilo je moža slišati zadaj za vrata. Tam se je tudi čulo, da je letos „ofer" izredne važnosti za cerkev, ker je bilo baje silno stroškov s prekritjem cerkvene strehe, ki je že 50 let čakala popravila, mašni plašči so veliko vzeli itd. Vsak naj torej da, kar največ more. Istotako je duhovnik bil glasnih besedi, ko je vabil na katoliški shod, ko j s bil p» s tem pri kraju, je pa spet govoril in bral kakor pravimo „sam zase." — Ne bi bili objavili tega slučaja. Storili pa smo to iz sledečih razlogov: 1.) v dotični fari je bil pred leti župnik mož, ki si je prištedil 120.000 K, s katerimi si je pripomogel, da je zdaj kanonik, doČim je pustil cerkev v najslabšem stanju; 2.) duhovnik se kljub kaki bolehnosti potrudi za tisto, kar je njemu v prid, doČim druge reci opravi, kakor sa mu zljubi in 3.) ker ima Škof nastavljene bolehne duhovnike po farah, zdrave pa, kakor j s g. B e r c e, vtika v pokoj, dasi bi še dolgo časa lahko pastirovali.
— Iz Medvod. Nam se smilijo ubogi farani sorske župnije. Zgodila se jim je velika nesreča. Od ponedeljka naprej pogrešajo dobrega in preljubeznjivega gospoda kaplana Brajca. Nihče ne ve, kam je šel. Njegovi najboljši prijatelji so zložili denar za sledeči inserat: „Žalostni naznanjamo, da se je izgubil nas Brajc. Prav lepo prosimo tistega, kdor ga najde, naj ga kar obdrži."
— Huda toča je pobila pretečem petek pri Sv. Katarini in okolici. Tudi okrog Gameljnov, Št. Vida je napravila velikansko škodo. Kaj poreče k temu brumni „Slovenec", ki vsako stvar obrne za „božjo kazen" ? S čim so se ubogi kmetici pregrešili, da so zaslužili to božjo kazen ? Saj vendar molijo, da pri molitvah zaspe, hodijo k masi, spovedi, nosijo denar v cerkveno pušico in dajejo za škofove zavode in tudi — klerikalno volijo in berejo samo „Slovenca" in „Domoljuba". V čem vendar obstoji pregreha ?
— Iz Sele. V Selcih se ustanovi v kratkem nov list uod imenom „Selske novice" ali „Selske čenče*. Uredništvo in upravništvo bode v župnišču ali kaplaniji. Sodelovale bodo priznano dobre osebe, ki imajo posebne darove za razne velike in male Čenče. Dnevne novice ali čenče prevzamejo triperesna deteljica Blajbovka — kaplanska mati in klošterska Meta Diplomatičue intrige in svetohlinst\v bode v rokah prečistih gospodičen s pošte in šole t. j. gospoilične Rogač in Veše. Politični del prevzame kapaciteta Spanc iz Podblice, rodni brat ta pokloftauega Janeza. List brez protialkoholnega gibanja ne more obstati dandaues. Ta del prevzame praktični specijalist vrli katoliški mož Frticar Semseobesu ali NaturbuČa, katero ine je od tod, ker pije samo naturao pijačo. List bode uspeval, ker bode na nezmotljivi katoliški podlagi in ker bodo imeli bralci poleg čitanja še popolne odpustke malih grehov in 20% odbitka smrtnih grehov. List bode raznašal novi mežnar Frtičar in s tem bode ustreženo vsem, ki so nezadovoljni z javnim in cerkvenim življenjem.
— Prijatelj kmetov Čočov France iz Češnjice je prevzel letos planino v najem. Takoj potem pa j* podražil za vsako goved po več kron. kakor so prej plačevali od govedi. S tem je pokazal, kakšen prijatelj kmetov je. Čudno je, da kmetje volijo takega poslanca, ki dela za svojo korist na stroške kmeta. Kdaj bodo kmetje po metli s takimi poslanci?
— Rezervisti 17. pešpolka, ki
so bili poklicani na velike korne vaj<? na Zg. Koroškem, so bili pozvanij na orožno vajo za 16 dni in sicer na dau 19. avgusta ob 8. uri zjutraj. Njihova služba ima tedaj prenehati 3. sept-Naporne vaje po noči in po dnevi v naravnost tropični vročini so poleg običajnih šikan že itak spravile moštvo v nezadovoljstvo.   Zdaj pa s«
čuje, da ima glasom uradnih vojaških razpisov biti zadnja in najhujša vaja šele 4. septembra in vrnitev v Ljubljano šele 5. septembra in bi tedaj imeli rezervisti mesto 3., kakor bi bilo slediti iz pozivnic, šele 5. sept. zvečer odložili vojaško suknjo. Opeharjeni bi bili tedaj za 2 dni. Tako postopanje bi bilo popolnoma nepravilno in protizakonito. Zato opozarjamo vojaško oblast, da se naj temu neredu, ki povzroča udeležencem veliko materijelno škodo, pametno izogne.
— Vojak S6 je Obesil. V domobranski vojašnici v Zagrebu se je obesil vojak Franc Radamović. Vzrok samomora ni znan.
— Muza na Prešernovem spomeniku, ki je provzročila ljubljanskemu škofu toliko nemirnih noči, je ravnokar izšla na lepih razglednicah. Razglednice je založilo „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" ter se dobe po 10 vin. v trgovinah Jerneja Bahovca, Ivana Bonača in Ladislava S c h w e n t n e r j a. Društvo pa prepusti tudi drugim založnikom razglednice po znižani ceni, ako jih vzemo najmanj 50. Ker je vsakojaki prebitek v prid prevažnemu društvu, ki je razglednice založilo, naj bi vsakdo poslal naravni posnetek tako zaslovele muze prijateljem in znancem, ki je še niso imeli prilike videti v Ljubljani.
— Darila za Vilharjev spomenik: gosp. Leben Iv. v Spodnji Šiški, 1 K; slavno Godbeno društvo Tdrija, dohodek koncerta 34 kron 55 h; g. Kocmur A. v Radovljici, 4 K; Narodni nabiralci v Oplotnici na Štajerskem 15 K ; gospa P al i ago Eliza, 1 K; gospice Bronetti Margareta 1 K, Petkov-šek Ivana 1 K; vse v Rovinju. — Srčna hvala'
— Kmetijsko poučno potovanje po južnem Tirolskem, Gornji Italiji in Furlaniji. Vsled želje do-sedaj zglašenih udeležencev iz Kranjskega, Štajerskega in Primorskega se to zanimivo potovanje nastopi iz Ljubljane 5. septembra zvečer. Spored potovanja je naslednji: Ljubljana - Beljak - Celovec - Francensfeste-Bolcan-Gries-Meran-Gries-SanMichele Trident-Rovereto-Mori-Arco-Riva, s parnikom čez Gardsko jezero v De-senzano, z vlakom čez Brescio v Milan (obisk svetovne razstave, 2 dni). Povratek: Milan-Verona-Benetke-Mestre-Cervignano-Monastero-Monfal-cone čez Gorico na Jesenice ali čez Nabrežino-Št. Peter v Ljubljano. Vse potovanje bo trajalo 8 do 10 dni. Vožnja stane za H. razred 82 K, za III. razred pa 60 K. Oe pa hoče kdo nazaj grede vožnjo skrajšati, da namreč izpusti Benetke in Furlanijo, potem se stroški za vožnjo razmeroma zmanjšajo. Kdor se misli udeležiti tega potovanja, naj se pismeno javi naravnost ces. kr. kmetijski družbi v Ljubljani najkasneje do 30. avgusta t. L, obenem pa posije 90, oziroma 70 K za vozni list. Prebitek se mu med potovanjem povrne. Vsakdo naj natančno naznani, odkod odpotuje, t. j. na kateri postaji vstopi in na kateri postaji nazaj grede izstopi. Do Bolcana se vsakdo lahko pelje po poljubni, njemu najprikladnejši progi, toda to mora že sedaj povedati, da se mu priskrbi ta vozni list. V Bol-canu bo glavni sestanek dne 6. septembra med 7. in 9. uro dopoldne. Ker je tak vozni listek veljaven 45 dni, ne bo pri vrnitvi iz Milana nihče vezan na skupno potovanje.
— Odbor ,,Gospodinjske šole" opozarja s tem slovensko ženstvo, da otvori „G ostilničarska zadruga na Dunaju" s privoljenjem c. kr. ministrstva za uk in bogoča-stje na svoji strokovni šoli poseben kurz za izobrazbo učiteljic za kuharske in gospodinjske šole. Ta kurz bode trajal od dne 17. septembra 1906 do dne 15. ju-Hja 1907 in se končal z izpiti pred posebno, od ministrstva imenovano komisijo, ki ima pravico izdajati državna spričevala. Absolven-tinje, ki bodo napravile izpit z odličnim ali pohvalnim uspehom, bodo smele v svojem materinskem jeziku imeti in voditi kurze za učiteljice na kuharskih in gospodinjskih šolah. Za one gojenke, katere sprejme izpraŠevalna komisija in ki so revne, podeljuje c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje ustanove po 250 K za pokritje stroškov poduka od strani posebnih strokovnih učiteljev. Vsi drugi stroški za celi kurz bodo poleg uČnine znašali 1100 K, pri čemer se opozarja, da se v dotičnem razglasu od strani merodajnih činiteljev že poživlja deželne odbore, občine itd., da naj kandidatinjam s podelitvijo ustanov od 550 K do 1100 K omogoče pohajanje tega kurza. Podrobni pogoji za sprejem, učni načrt, kakor sploh vsa druga potrebna pojasnila se poizvedo vsak čas pri odboru „ Gospodinjske šole". Želeti bi bilo, da bi se jedna ali druga slovenskih dev ali žena poslužila te ugodne prilike, da si pridobi od države pripoznano usposobljenost za
vodstvo kuharskih in gospodinjskih šol. Na ta način se bode najvspeš-nejše zaprl na tem polju tujcu pot k nam, ako nam bodo tudi v ti stroki, kakor v drugih strokah na razpolago primerno usposobljene domače moči, katerih nam ravno na gospodarskem polju — žal — tako manjka. Ne glede na ta narodni in narodno - gospodarski moment se pa tem potom nudi slovenskemu ženstvu tudi prilika, ustanoviti si udobno samostojno eksistenco. Končno se prosi slovenske Časnike, da bi ponatisnili ta poziv.
— V nedeljo dne 2. septembra   na Zgornji Kotnik. Pevsko
društvo „ Slavec" priredi imenovanega dne veliko ljudsko veselico na Zgornjem Rožniku, katere začetek bo ob 3. uri popoldne. Sodeluje tudi „Ljubljanska društvena godba". Po-drobneji  spored  veselice prihodnjič.
— Na jutrišnji pevski večer »Ljubljanskega Zvona11 še enkrat
opozarjamo slavno občinstvo. Vrši se v areni Narodnega doma. PriČetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Pričakovati je z ozirom na bogati in izbrani spored izrednega užitka.
— V Zgornji Šiški se bo vršilo jutri blagoslovljenje brizgalne tamošnjega gasilnega društva, nakar sledi velika vrtna veselica pri Matjanu, to je na rojstnem domu našega pesnika Vodnika, kjer bo sodelovalo domače pevsko društvo in Društvena godba. Konštatujemo specijalno ta dejstva zaradi tega, ker vidimo, da Zgornja Šiška napreduje, kar je v prvi vrsti pripisati gosp. predsedniku gasilnega društva in modernemu županu. Dal Bog, da bi imenovaua gospoda naprednega mišljenja dolgo let vztrajala kot voditelja zgornješišenskega občinstva. V zadoščenje za njihov trud pa bo deloma, ako se ljudstvo prav mnogobrojno udeleži narodne veselice, da bomo z mirno vestjo trdili : Zgornja Šiška še take veselice videla ni! Pričakujemo, da bodo udeležena različna, posebno sosedna bratska društva. Na razpolago bo najboljše marčno pivo in sromeljsko vino; za ples je pripravljen jako lep oder. Na svidenje torej jutri v Zgornji Šiški pri Matjanu, posebno naj se pokažejo tudi pevci, da bomo z domaČim pevskim društvom zaorili kako narodno. Kozmek.
— Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški priredi veliko vrtno veselico pri „Matjanu" v nedeljo dne 26. avgusta 1906 s sodelovanjem popolne ljubljanske „Društvene godbe" ter domačega pevskega zbora. Pred veselico se vrši blagoslovljenje brizgalne in gasilnega doma. Vspored: V soboto 25. avg. zveč. ob V.,9 uri: Podoknica kumici, gospe Matjanovi. V nedeljo 26. avgusta popoldne od 2—3 ure: Sprejem društev pri Matjanu in potem sprevod do gasilnega doma. Sprejem in pozdrav ku-mice. Blagoslovljenje Defilacija in odhod naveselični prostor. Ples okoli „kamnite mize". Srečolov. Razne zabave. Umetalni ogenj.
— Prostovoljno gasilno društvo Šmartno-Tacen pod Šmarno
goro priredi v nedeljo 2. septembra vrtno veselico v restavraciji pri Koširjevem dvoru v Tacnu, ker se 19. t. m. vsled slabega vremena ni vršila. Začetek ob pol 4. uri popoldan. Vstop prost.
— Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah pri Lescah proslavi 2. septembra 25 letnico društvenega ustanovljenja in bla go slo vlj enj a n o vega nGa-silnega doma". Društva, kise nameravajo udeležiti tega slavlja, naj izvolijo to čim preje naznaniti odboru, zlasti udeleženci skupnega obeda se prosijo, da to naznanijo najpozneje do 31. avgusta.
— Prostovoljno gasilno društvo V Postojni priredi v nedeljo, dne 26. avgusta na dvorišču hotela „Ribnik" v Postojni tombolo. Začetek ob 4. uri podoludne.
— Pevsko društvo „Kum11 v Radečah pri Zidanem mostu priredi v proslavo svoje petletnice dne 9. septembra veliko ljudsko veselico z obširnim sporedom. Ta veselica se vrši na velikem travniku za glavnim trgom trga Radeče. Dosedaj je prijavljenih že 16 paviljonov, kar kaže, da je zanimanje za proslavo te petletnice splošno. Pripravljalni odbor pa dela na to, da bo ta slavnost združila tudi društva naše posavske doline. Z ozirom na to se prosi, da ne priredi nobeno bližnje društvo na ta dan kake veselice. Lepaki se razpošljejo prihodnje dni.
— Efektna loterija na Vidmu.
Ker se je od te dobrodelne loterije razpeČalo tako malo srečk, da so pokriti komaj upravni stroški, je občina likvidirala ter se bodo vsem posestnikom srečk vrnili vplačani zneski, ako to tekom treh mesecev zahtevajo in vpošljejo srečke.
— Prostovoljno gasilno društvo V Planini je bilo primorano radi slabega vremena prireditev tombole prestaviti, ter se ta vrši sedaj v nedeljo, dne 26. avgusta 1906 pred rojstno hišo Miroslava Vilharja v Pla-
nini. — Začetek ob 4. uri popoldne. Tablice za tombolo po 20 vin. — Ker je Čisti dobiček namenjen za gasilni dom, se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Koncert celjske narodno
godbo V Sevnici- Piše se nam: Kakor druga leta, priredil je tudi letos naš trg na predvečer cesarjevega rojstnega dne običajno bakljado in slavnostni koncert na vrtu g. Simon čiča otipan g. Starki nam je pridobil za ta večer polnoštevilno celjsko narodno godbo, ki nam je bila v najboljšem spominu še iz prejšnjih let. Akoravno je začelo tik pred začetkom serenade deževati, se je vendar ob udeležbi požarne brambe in mnogoštevilnega občinstva izvršila. Res lep je bil prizor, ko so odmevali mogočni glasovi godbe in navdušeni živio-klici občinstva po krasno razsvetljenem trgu, raz gradu nad trgom pa je razsvetljeval raznovrsten umetalni ogenj slovenski trg. Takoj po serenadi se je začel koncert pod vodstvom kapelnika g. Koruna iz Celja. Godba nam je svirala skoro same slovanske točke in je žela za izborno igranje vsestransko priznanje. Skoro vsako točko je morala ponoviti, nekatere celo po večkrat, kar je tudi z veseljem storila. Le prehitro je prišel Čas, ko se nam je bilo posloviti od godbe, ki nam je priredila tako prijeten večer. Upamo pa, da ta večer ni bil zadnji.
— Narodna veselica v Slovenjem Gradcu« Piše se nam: Pevska veselica, katero je priredila tukajšnja narodna čitalnica v nedeljo, 19. t. m. v vseh svojih prostorih, je uspela nad vse pričakovanje dobro. Vkljub skrajno slabemu vremenu so prihiteli k nam gostje iz Šoštanja, da celo iz sosedne Koroške so nas pose-tili vrli Korošci v prav častnem številu ! Čast in slava vsem! Pri veselici je nastopil letos prvič mešani zbor pod vodstvom vrlega in neumorno delujočega gospoda O. Prednašal je vse točke stako izbornostjo in dovršenostjo, da jih je moral vsakokrat ponavljati. NiČ manjšo hvalo je žel čitalniški moški zbor, kojega je istotako vodil požrtvovalni gospod O. Nekateri so bili kar razočarani in čudom so se čudili, kako je takšna pevska prireditev mogoča v Slovenjem Gradcu, kjer jih je vendar samo peščica zvestih in zavednih sinov matere Slovenije! — Po končanih pevskih točkah se je pričela prosta zabava. Posebno krasno je uspel ples, za katerega je bila pripravljena Či-talniška dvorana, kojo so jako okusno okrasile vrle slovenj graške dame. Slavna šoštanjska narodna godba nam je igrala neumorno do poznega jutra. Še le ob solnčnem vzhodu smo se razšli z zavestjo, da smo imeli krasen večer, ki nam ostane za vedno v spomin. Trud m požrtvovalnost čital-niškega odbora nista bila zaman, marveč obrodila sta prav lepe sadove! Čast in hvala torej slavnemu čital-niškemu odboru in njega vrlemu predsedniku za to krasno prireditev, čast in hvala cenjenemu učiteljstvu za prijazno sodelovanje, prisrčna hvala vsem častitim pevkam in pevcem in njih požrtvovalnemu vodji, gospodu O., hvala vsem cenjenim go-spem in gospicam, ki so tako okusno okrasile slavnostne prostore, ki so se trudile s prodajanjem šopkov i. t. d., slednjič iskrena hvala vsem, ki so nas posetili ter omogočili, da je bil poleg velikega moralnega uspeha tudi jako lep gmoten uspeh! Hvala vsem! Slo-venjgraška čitalnica pa ima zopet zabeležiti lep napredek in lahko je ponosna na svoje uspehe. Mislimo da je umestno, ako končamo prilično z besedami, katere je izgovoril ob tej veselici neki gost: „če bi povsod napredovali tako častno, kako napredujete Vi Slov. GradČani, bi nam kmalu zasijala zlata zora!" Omenjeno še bodi, da so se nasprotniki zadržali popolnoma mirno. Odprli so celo svoja okna ter od tamkaj poslušali krasne zvoke mil o doneče pesmi slovenske!
— Štajerska kmetijska družba.
Iz Slov. Štajerja se nam piše: Naši kmetijski družbi v Gradcu smo mi Slovenci le molzna krava, nam pa časi pošlje kakega mršavega mrjasca, za katerega bi Nemec sigurno ne maral. Istina je, a škandalozno tudi. Mi se pred Nemci le smešimo! Denar, ki ga izdajamo za štajersko kmetijsko družbo, je izvržen; kajti mi od te družbe nimamo nič. PaČ vendar nekaj: „Gospodarski list" ! Ta list pa ni drugega nego prestava nemškega glasila štajerske kmetijske družbe, ki ima naslov „Landwirt-schaftliche Mitteilungen". A kako je preveden ta list; v spakedrani slovenščini, da se Bogu smili! Vsebina pa itak ni dosti vredna . . . Toda dosti o tem. — Skrajni čas je že, da se slovenski gospodarji organizirajo na štajerskem ter si ustanovijo svojo gospodarsko ali kmetijsko družbo! Koliko plodonosnoga bi se potem lahko v prid našemu kmetu glede živinoreje, mlekarstva i. dr. ukrenilo! Pa tudi naš naroden ponos zahteva, da se Slovenci v tem  pogledu emancipi-
ramo od Gradca. Vaš list je tozadevno že večkrat namignil, a doslej še zaman! Upajmo, da se merodajni možje na slov. Štajerju vendar enkrat o tej zadevi snidejo ter ukrenejo, kar je že zdavnaj nujna potreba. Da bi ta glas ne bil spet glas vpijočega v puščavi . . .!
— Zagorski Sokol je priredil
dne 19. avgusta t. 1. II. javno telovadbo v Zagorju oa Savi v prostorih gospe Weinbergerjeve. Vreme je bilo sicer skrajno slabo, vendar to pogumnih telovadcev in telovadkinj ni strašilo; proizvajali so vse vaje vztrajno, na občno zadovoljnost prav tako vztrajnega občinstva. — Sijajno vzpeli izlet v Šmartno pri Litiji 22. julija t. 1. in zadnjič H. javna telovadba na domačih tleh sta pokazala, da se naš „Sokol" vkljub raznim oviram in neprijaznim razmeram giblje in deluje prostejše, živahnejše. Ne laskamo se, če trdimo, da ima mnogo zaslug za ta veseli preobrat v društvu vrli brat starosta dr. Tomo Zarnik, ki se žrtvuje za „Sokola", kjer se le more. Po njegovem prizadevanju je pridobil „Sokol" izborno vaditeljsko moč v osebi brata Vin-cenca, rojenega Čeha, Člana ljubljanskega „Sokola". Ta odlični vaditelj že dalj časa z največjo marljivostjo in pozornostjo vežba in lika naše telovadce. Zato mu je tisti dan po završeni telovadbi vročil v spomin brat Pelko v imenu telovadcev lepo darilo kot znak iskrene hvaležnosti in se mu zahvalil s presrčnimi besedami na njegovem vsestranskem delovanju. — Nato se je vršila zelo animirana veselica in prosta zabava, h kateri je največ pripomogel slavni pevski klub „Zagorje" pod spretnim vodstvom brata Levstika in deloma tudi si. rudniška godba, vsled česar je tudi gmotni uspeh nepričakovano dober. — Ženski telovadni odsek je z radostjo pričakoval cenj. obiska gdč. Kajzelove izLjubljane, da seji osebno zahvali za nesebično požrtvovalnost, s katero je delovala v njegov prospeh. Pričakovalo se je dalje dragih gostov iz soseščine, zlasti večjega poseta narodnih Litijčanov in Šmarčanov. a jih je zadržalo neugodno vreme. — Obsojati pa moramo nekatere domačine-narod-njake, ki namenoma prezirajo vsako Sokolovo prireditev in tudi nekatere Sokole, ki se iz „gotovih" vzrokov sramujejo obleči rudečo srajco, kadar se doma priredi kaka sokolska veselica. Ta nedoslednost pravemu Sokolu gotovo ni v Čast. Upamo da bo drugič drugače. Nazdar!
— Odvetnikov in odvetniških kandidatov v področju graškega
nadsodišča je bilo koncem leta 1905 327, odvetnikov 236 in odvetniških kandidatov 91. V področju graške odvetniške zbornice je bilo odvetnikov 168, celovške 30, ljubljanske 38 (26 v Ljubljani). Odvetniških kandidatov je bilo v področju odvetniške zbornice v Gradcu 64, Celovcu 11 in L j ubij ani 16.
— Razpisana je izvršitev delne proge od Tridenta do Mezzolom-
bardo krajevne železnice Trident-Male. Po v „Wiener Zeitung nahaja-čem se razglasu razpisujejo se potrebne naprave, oprave in dobave za izvršitev delne proge Trident-Mezzo-lombardo krajevne železnice Trident-Male od km 000 do km 21*5,6. Previ doma se oddajo dela proti nagradi pavšalne svote Dotične ponudbe prejema najpozneje do 15. septembra t. L, 12. ure opoldne, c. kr. železniško stavbno ravnateljstv na Dunaju, lVL, Gumpendorferstrasse 10. Pogoji in drugi pripomočki so na vpogled pri označenem ravnateljstvu.
— Iz Nemčije, četrti izkaz daril za zastavo slovenskega pevskega društva „Ilirija" iz Berge Borbeka na Renskem. Darovali so : Slavni zbor „Glasbene Matice" v Ljubljani 16 mark 96 f., g. Franc Kramer 20 m., g. Henrik Kiper 20 m., neimenovani 6 m., g. Ivan Čoaš 10 m., g. F. Kobau 3 m., g. Fric Pačer 2 m., g. Vanenheim 10 m., pivovarna v Borbeku 20 m., g. Ivan Mam 10 m., g. Fr. Smuk 5 m., g. Franc Hauptman 7 m., g. Ivan Bauer 4 m., gosp. Vinko Knez 5m.,g.Ivan Burkelc 3 m., tvrdka žganja 20 m., g. Ivan Božič 6 m. 25 pf. nabral pri društveni veselici podpornega društva sv. Barbare, g. Jurij Holander 3 m., g. Henrik Heger 4 m., g. Jo. Spilman 20 m., g. MedvešČek 2 m. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem darovateljem, vsem slav. društvom, ki so uslišala bratske prošnje narodu zvestih sinov v inozemstvu. Dospeli smo do svojega cilja, dosegli, kar smo želeli, namreč možnost, da se zbiramo pod narodno zastavo in se navdušujemo za svojo domovino. Razvitje zastave bo 26. avgusta. Obenem se poslavi cesarjeva 761etnica. Dosedaj nam je javilo udeležbo 11 društev. Spored je sledeči: Od dvanajste ure do dveh sprejem gostov, od dveh do štirih razvitje zastave, od štiri uri naprej sprevod skozi mesto, za kar bodi izrečena zahvala občinskemu uradu,  da nam je
na našo prošnjo to dovolil. Po sporedu se prične koncert, pri katerem bodo sodelovala razna pevska društva in tamburaški zbor „Triglav", igrala bo pa tudi češka godba. Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Drugi dan 27. avgusta pa veselica, na katero bo prost vstop. Z vdanostjo vabimo tukajšnje rojake, da se v obilnem številu udeleže slovesne veselice. Torej na veselo svidenje! S pevskim pozdravom! Odbor.
— Za turiste.  Od 17. do 21.
avgusta je okoli Triglava vladalo hudo neurje. Tri dni so Čakali trije slovenski turisti (I. G., dr. O in H. P.) na Kredarici v Triglavski koči lepega vremena med snegom, burjo in točo. Temperatura je padla na — 3 in pol C °, dočim je kazal toplo-meter v koči samo le dve stopinji nad ničlo. Snega je zapadlo na nekaterih krajih do 2 m visoko, tako da se je udiral vodnik dne 19. t. m. na potu od Dežmanove do Triglavske koče ponekod do pasu. Burja pa je bila tako silna, da se je koča majala. Po napovedi oskrbnika Triglavske koče v letošnji sezoni Še ni bilo takega neurja. V koči je bilo dozdaj nad 100 turistov manj nego lansko leto ob tem času, doČim se je Število gostov koče Marije Terezije na bohinjski strani jako povzdignilo.
— Prevideti ga ni hotel. Pri
sv. Tomažu na Ajdovskem je umrl 14. t. m. blag in marljiv četrtoletnik učiteljiščnik Ivan B r a t i n a. Pred smrtjo je prosil ondotnega vikarja, naj bi ga spravil z Bogom. Ta pa tega ni hotel na noben način storiti. Ko so ga sorodniki Bratinovi hodili opetovano prosit, naj vendar pride spolnit zadnjo željo Ivanovo, rohnel je vikar nad njimi, a prišel ni k bolniku. Bratina je umrl brez zadnjih zakramentov, o katerih vedo povedati nauki katekizma, da jih mora sprejeti, če je mogoče, vsak pravoverni katoličan če noče, da se bi po smrti ravsal po peklu s hudiči. Pri Bratini je katoliški duhovnik onemogočil sprejetje teh tolažil, katera bi mu bil lahko podelil, če bi bil hotel. Ker mu jih pa ni hotel podeliti, je s tem pokazal, da so po njegovem prepričanju popolnoma brez vrednosti za potovanje na oni svet in da so čisto odveč in pravzaprav samo nekak šport, brez katerega se tudi shaja. „Vera peša", pravijo. Vrag ni, da bi ne, dokler jo imajo v rokah taki duhovniki, kot je sv. tomaški vikarij.
— Grajščina Radelca. Dne 7.
avgusta t. 1. kupili so kmetski posestniki župan Jože Pungaršič, Franc Weiss in Janez Novak od g. KarolaKavšeka, veleposestnika v Ljubljani grajščino Ra-delco pri Bučki za 92.100 K. Upamo, da jim pojde razprodaja bolj naglo izpod rok, kakor je šla krutemu oskrbniku Jakliču.
— Jugoslovanske razglednice in znamke. Mestni klub „Slovenski jug" v Belgradu je izdal jugoslovanske razglednice in znamke, ki jih je vrlo lepo izvršil slikar P. VuČetič. Na prvi strani razglednice je naslikana okusna slika, ki predstavlja delovanje na zedinjenju Jugoslovanov. Orjak visoko drži v levi roki luč prosvete, a v desnici meč. Okoli njega so jugoslovanske zemlje, ob katere pluskajo tri morja, a naokoli so grbi jugoslovanskih dežel Srbije, Bolgarije, Hrvatske in Slovenije. Na sliki je napis: „Jugoslovani, združite se!" Tudi znamke so jako okusno izvršene. Predstavlja se na njih Jugoslavija v jugoslovanski narodni noši. Za roke vodi dva otroka, druga dva pa ima pod robovi ogrinjala. Razglednice so po 10, znamke po 2 v. Upamo, da naši slovenski trgovci z razglednicami naroče te jugoslovanske razglednice in znamke.
— Okraden na železnici. G. dr. Janko Hočevar nam piše: K Vaši notici med dnevnimi vestmi v štev. 191 od 22. t. m. pod „Okraden na železnici" blagovolite sprejeti popravek, da se omenjena žepna tatvina na meni ni izvršila na Zidanem mostu, ampak na južnem kolodvoru v Zagrebu, ravno ko sem pri vlaku ob polu 11. uri zvečer vstopil v vagon, da se odpeljem domov.^Tisti večer sta bila en sam policaj in en sam detektiv na celem velikem kolodvoru in vkljub vsemu velikemu prometu. Tatov pa je bilo vse polno in so v umetno uprizorjenih gnječah okradli razen mene še mnogo drugih potnikov. Ko sem tatu lovil po Čakalnici, hodniku in vesti-bulu, ni mu nihče izmed občinstva zastavil poti. Za varnost ljudi je po zagrebških kolodvorih in v mestu pač premalo preskrbljeno, če se pomisli, da je ondi komaj 100 policajev in S detektivov — v mestu, ki Šteje nad 70.000 duš! Naj je to oso-bje še tako moderno izvežbano, vendar ni v stanu svojo nalogo izvrševati ob preobilnem naporu. V Zagrebu je razmeroma mnogo moba. Zato so zagrebški listi sleherni dan polni vesti o žepnih in drugih tatvinah. Ker ide prihodnji mesec mnogo
Slovencev v Zagreb na vsesokolski zlet in na kmetijske razstavo, naj bodejo pač oprezni pred mnogoštevilnimi tatovi, ki se ondi že zdaj zbirajo.
— Priznanje častne svetinje.
Franc P e h a č e k, blagajnik pri knezu "VVindiscbgnitzu na Planinskem gradu je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
— Nova požarna bramba se ustanovi v Medvedjem Brdu pri Logatcu kot podružnica one v Rovtah.
— Strela je udarila v dvojnat kozolec Jožefa Ravniharja v Kresni-cah-Poljane pri Litiji, da je pogorel z več vozmi in drugim gospodarskim orodjem. Škode je 3000 K.
— Ogenj. V torek je začelo goreti v listnici Antona KonČine v Štangi pri Trebeljevem. Pogorela je hiša, pod in svinjak. Škode je 4000 K, zavarovalnina znaša 800 K. Kako je ogenj nastal, ni znano.
— Otrok utonfl. Kočarici M a-r i j i Babičevi v Predoslju pri Kranju je utonil 21etni sin Anton, ko je bil pri mlinu Jurja Šorlija in tam v vodo padel.
— Tatvina. Neznan tat je ukradel posestniku Antonu Adamiču v Spodnjem Blatu pri Grosupljem 300 K denarja.
— Strela je ubila v Epersdorfu na Koroškem lTletno žanjico Fran-čiško Cirn iz Ogroda pri Kranju. Ko je strela udarila vanjo, držala je v rokah majhnega dečka, ki je vsled strele oslepel. Več drugih v bližini se nahaja j očih žanjic je pa strela precej ožgala.
— Ali smejo občine zapreti ceste za avtomobilni promet? O
tem vprašanju je razpravljalo državno sodišče in razsodilo, da imajo le politična oblastva pravico odloČiti, če se smejo gotove ceste zapreti avto-mobilnemu prometu.
— Nova šola v Dobrepoijah.
V Dobrepoijah pri Ribnici zidajo letos novo šolsko poslopje za petraz-rednico. Stroški so proraČunjeni na 30.000 K.
— Hrvatski zamorec. Pred 3 meseci se je vrnila iz Amerike domov na Šipak na Kupčini neka ženska v blagoslovljenem stanu ter pred nekaj dnevi povila zamorčka. Soobčani so mislili, da je prišel na svet sam vrag, ter bežali pred njo; župnik je imel dosti truda, da je vso stvar razložil. Zamorček je Čvrst in ima najlepše upanje na dolgo življenje.
— Osem ur živ v morju. Z
angleškega parnika „Carpatkia", ki je došel te dni na Reko, je na potu čez ocean padel neki mornar v morje. Kapitan je dal parnik ustaviti in iskati po mornarju, a ves trud je bil zastonj, zato je odplui parnik naprej. Ko je pa 8 ur nato priplul v dotični kraj neki drugi angleški parnik, je zapazil mornarja, ki se je držal za debel drog in klical na pomoč. Vzeli so ga seboj in odpeljali na Angleško.
— Nenadna smrt. 511etni Anton Gruden od Šmihela na Kranjskem je na Reki hotel sČistiti dimnik svojega stanovanja. Pri tem je pa padel tako nesrečno vznak, da je bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo in tri otroke.
— Konja je učil voziti pri Sv.
Barbari pri Mariboru Fel. Satler. Pri tem se je vsedla na voz njegova žena in 51etna hči. Na strmi cesti se je pa konj splašil, vrgel za uzdo dr-žečega gospodarja po strmini, voz z ženo in otrokom se je pa prekucnil y nižino, da je bilo dekletu izbito oko in lice razrezano, materi se je pa zlomila roka.
— Konj se je zadavil na paši
Antonu Marinčiču iz Zagorja pri Postojni. Ta je pustil namreč konje na nočni paši, ki je sploh prepovedana. Konj je imel oglavnico, a je pri tem s prvo nogo tako nesrečno zašel med vrvi, da se ni mogel vec resiti.
— Oro! Blome, Član gosposke zbornice, je umrl v Kissingenu, 77 let star. Pokojni jo bil prvotno nemški častnik, pozneje poslanik. Kot tak je prestopil iz protestantske vere h katoliški ter postal velik bojevnik klerikalne stranke v Avstriji. Kot gra-ščak na Planini je bil po Spodnjem Štajerskem precej znana osebnost in več let tudi član okrajnega zastopa v Kozjem.
— Umrl je v Pulju bivši župan in deželni poslanec Avgust W a s-s e r m a n n, 78 let star.
— Nov železni most čez Sočo
napravijo v najkrajšem času med Gorico in Pevmo na mestu dosedanjega lesenega mostu.
— Beračica   s hranilnično
knjižico. 48 letna Frančiška Žanova iz Naklega, ki se dela nekoliko bedasto, je bila po raznih krajih že mnogokrat aretovana zaradi berače-vanja in odgnana v svojo domovno občino. Tudi ljubljanska policija jo je že večkrat prijela, a to vse nič ne pomaga in Žanova se Še vedno rada vrača v Ljubljano beračit, vsled česar je bila včeraj zopet prijeta. Ko so jo preistali, se je pokazalo, da na-vedenki ni sila beračiti, prvič, ker je še zmožna dela, a drugič pa tudi vsled tega ne, ker ni v nikaki po-
trebi. Žanova je namreč imela pri sebi 23 K denarja in hranilnično knjižico z vlogo 1200 K, in je češče dotičnik, ki ji kaj daruje, skoraj bolj potrebem, kakor pa beračica sama.
— Žandarmerija na Viču je aretovala pred dvema dnevoma tri cigane, ki so v ljubljanski okolici zadnji mesec kradli in sleparili. Ukradli so okoli 300 K denarja in odnesli mnogo drugih reči. Ko je žandarmerija pregledala ciganski voz, je dobila skritih polno klobas, suhega mesa, jajc, obleke ter sedem malih vrečic denarja.
— Obesil se je danes ponoči v svojem stanovanju, in sicer v kuhinji v Florjanskih ulicah št. 13 oženj eni tapetniški pomočnik Alojzij Wolf, rojen leta 1859. v Ljubljani, pristojen na Brezovico v kamniškem okraju. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik g. dr. Illner je mogel kon-štatovati le še smrt. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Wolf je bil hud alkoholik.
— Protestni Sbod proti katoliškemu shodu bode tudi jutri popoldne v Ilirski Bistrici v hotelu „Ilirija".
— Defravdiral je poštni oficijal Adam Lukassiewicz v Chorodowu v Galiciji za 24.000 K vrednostnih papirjev. Lukassiewicz je star 24 let, oženjen, srednje velikosti, kozavega obraza in nosi šČipalnik. Kdor ga prime, oziroma izsledi, dobi od poštne uprave 1000 K nagrade.
— Vlom. Danes ponoči je neznan tat vlomil v Schrevevo barako na Tržaški cesti in ukradel prodajalki Mariji Bekševi 1 K 50 vin. denarja. Tat je vlomil pri vratih in mislil, da bode prišel do boljšega plena, toda trud se mu ni izplačal, ker navedenka vsak večer denar seboj vzame.
— Nasilen berač. Ko je prišel
snoči v restavracijo pri ,,Roži'* 35-letni vagan t Mihael Komar beračit, ga je postavil gostilničar pod kap. Tc pa se je Komarju tako zamerilo, da je začel nad gostilničarjem upiti: ,,falot, zdaj si mi pa požrl zeksar." Ko je gostilničar za suro vežem zaloputnil vrata, je začel tako po njih razbijati, da je privabil k sebi stražnika, ki ga je aretoval.
— Na strelne vaje se je peljalo
danes zjutraj ob b'. iz Pulja na Dunaj 250 mož trnjavskega topniČarstva.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 14 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 8. 24 Hrvatov je šlo v Beljak, 16 Lahov se je pa pripeljalo iz Dolenjskega.
— Izgubljene in najdene rečL
Dijak Adolf AntonČič je izgubil zlat prstan, vreden 4 K. — Ga. Marija Irkiceva je izgubila denarnico, v kateri je imela 19 K denarja. — V. N. je izgubila bankovec za 10 K, M. S. pa zlat poročni prstan, vreden 7 K.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur*1. V službo se sprejmejo: 1 knjigovodja, 2 kore-spondenta, 11 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 5 učencev. — Službe iščejo: 4 kontoristi, 16 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 3 prodajalke.
— Jugoslovanske  vesti. —
„Velika Srbija". Pod tem naslovom je napisal magjarski publicist Kalmar Članek v „Pešti Napu"; v njem poudarja, da je v interesu madžarskega naroda, da se srbski narod na balkanskem poluotoku združi, in da v skupino nove in velike močne srbske države pristopi Bosna, Hercegovina   in   Stara   Srbija.   V dosego
srbskega ideala, Velike Srbije, mora pripomoči tudi madžarska državna politika.
Iz hrvatske ljudske napredne stranke. V nedeljo dne 19. t. m. je priredila hrv. ljudska napredna stranka velik shod v občini Marjanci, doljnomihorjaškega okraja, da protestira proti svojemu poslancu, madžaronu Chavraku. Dasi se s programom ljudske napredne stranke ne strinja hrv. stranka prava vsled njenih demokratičnih načel ter so tudi ondotni duhovniki, ki so stali vedno na strani vlastelinov, svarili narod pred to ljudsko skupščino, češ, da pridejo „vragovi" iz Zagreba, je ljudstvo v ogromnem številu prišlo na shod. Urednik Wilder je v ostrem govoru pozval volilce, naj pošljejo Chavraku poziv s podpisi, naj odloži mandat, ker je v javnosti razkrinkan kot pandur, ki je hotel zagnati v ječe mnogo odličnih rodoljubov samo zato, ker so se borili proti njemu. — Ta predlog je skupščina sprejela z velikim odobravanjem ter so takoj začeli nabirati podpise za nezaupnico. Ko je govoril kmet Stankovič, je dal župnik zvoniti v cerkvi tako močno, da so morali skupščino prekiniti. Slednjič je bila sprejeta resolucija, da   skupščina  popolnoma odobrava
program hrvatske ljud. napredne stranke ter poživlja poslance, da skušajo z vsemi silami v jesenskem zasedanju hrvatskega sabora doseči, da se uzakoni splošna, enaka in tajna volilna pravica, svoboda tiska in potrebne ustavne reforme.
Kongres srbskih uči tel je v. V Belgradu se je vršil v nedeljo pomenljiv kongres srbskih učiteljev, ki se ga je udeležilo okrog 700 učiteljev. Prvi je pozdravil kongres naučni minister Nikolio. V imenu slovenskega učiteljstva se je udeležil shoda g. Jelene , predsednik slovenskega učiteljskega društva ter je pozdravil zborovalce. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z burnimi „živio"-klici ter se koncem njegovega govora ni hotelo poleči gromovito odobravanje. Potem so bih. prečitani referati iz različnih krajev, kjer stanujejo Srbi. — G. S t a n o j e v i ć je prečital referat o stanju ljudskih šol v Srbiji. — G. Popović iz Karlovaca je poročal o ljudskem šolstvu v deželah krone Sv. Štefana. G. Borić je prečital referat o šolstvu v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo pred okupacijo 94 ljudskih Šol, realka in več dekliških šol, a sedaj imajo le 76 srbskih-ljudskih šol in dekliško šolo. G. S. Samarčić iz Plevelj je poročal o stanju srbskega šolstva v Stari Srbiji in Macedoniji, kjer je 251 srbskih šol. Nato so bili prečitani razni strokovni referati ter sprejete predložene resolucije.
Jugoslovanska razstavav Sofiji. Dvorana umetniške razstave bo okrašena s poprsjem bolgarskega kneza Ferdinanda. Razstave ne bo otvoril sam knez, temveč bolgarski naučni minister Šišmanov.
Nove šole v Črni gori. Zastopnik ministra prosvete v črni gori, Do žić, je odredil, da se nanovo ustanovi enajst državnih ljudskih šol. „Glas Crnogorca" dostavlja: To je velik in hvalevreden korak našega prosvetnega napredka, ki popolnoma odgovarja očetovski skrbi kneza za za srečo in napredek naroda.
Organizacija Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Tekom proslave pevskega društva „Vlasi ć" v Travniku se je vršila skupščina v Dolcu za organizacijo bosenskih in hercegovinskih Hrvatov, ki je sijajno uspela. Predsednikom hrvatskih saborskih klubov v Zagrebu in državnim dalmatinskim poslancem so bili odposlani brzojavi s prošnjo, da se zavzamejo za želje bosansko-her-cegovinskih Hrvatov po združenju s Hrvatsko in Dalmacijo. Izbrana je tudi deputacija, ki se \ ojde poklonit cesarju ob njegovi navzočnosti v v Bosni ter mu izročit adreso bos.-herceg. Hrvatov.
* Najnovejše novice. Potres v č i 1 e. V Valparaisu so dosedaj oblastveno pokopali 1500 mrtvih: mnogo trupel je še vedno nepokopa-nih, tako da so epidemične bolezni neizogibne, ker so tudi pošla desin-fekcijska sredstva.
— Užaljeni častniki. Vsi častniki 1. honvedskega huzarskega polka so napovedali uredniku „Pesti Hirlapa" Zsedenvu dvoboj.
— Most se je zrušil. V Pe-trogradu se je zrušil takozvani Mi-haelovski most ter se je baje več oseb ponesrečilo.
* Škandal v italijanski kraljevi rodbini. Leta 1880. je nastopila v rimskem gledališču „Agentina" prvič mlada umetnica Cesarina Er-colani. Bila je stara šele 15 let. Napravila je na poslušalce, ki so bili le iz najboljših krogov, zelo dober vtisk. O tem je zvedel tudi kralj Umberto ter jo povabil na dvor. Mlada umetnica je prišla v spremstvu svoje matere — oče, stari grof Ercolani, je bil v toplicah. Kralju je lepa deklica tako dopadla, da ga je morala priti še večkrat obiskat, in sicer brez matere. To je trajalo dve leti, a leta 1882. je povila 171etna Cesarina dečka, ki so ga krstili na ime Umberto Vittorio Ercolani brez — očeta. Stari grof jo otroka posinovil, da bi odvrnil sramoto s svoje rodbine. In tako je postal otrok brat svoje matere. Kmalu pa se je začela kraljeva ljubezen do deklice ohlajati, a končno so se ji sploh zaprla vrata na dvor. Stari grof je umrl ter zapustil hčer in njenega sina brez premoženja. S težavo se je preživljala, sedaj pa, ko je beda prikipela do vrhunca, je vložila tožbo proti kraljevi rodbini za odškodnino, ker jo je pokojni kralj zapeljal in uničil umetniško karijero. Vsa Italija govori o tem škandalu ter nestrpno pričakuje sodnega izreka.
* Žival v službi dobrodelnosti Človeka. „ Bolniški pes" imenujejo v Midcheshirnu v Angliji v obče ondi okoli znanega in priljubljenega psa, imenovanega „Princ". Ta je baje za bolnišnico Northwirtselsko nabral že nad 200 cekinov. Njega lastnik, Arthur Holland, je dal napraviti svojemu psu posodico, v katero se mu daje milodar. S to hodi po gostilnah, tržiščih in javnih prostorih. Bernar-dinski pes „Leo" je nabral na ta na-
čin za bolnico v Corku 2500 liber sterlingov. Izmed najboljših psov te vrste bi se pa moral imenovati nov-vorški bernardin „Gyy" imenovan. Ta je pravi dobrotnik otrok. On namreč zbira za „ubogo deco" v newyorški bolnici. Ima na vratu majhno torbico in v to mu dajejo darila.
* Praktično SOČutJe. V Bruslju je neki lito graf poslal svojemu odjemalcu na priposlano obvestilo o smrti v rodbini sledeče obvestilo: „Vest o britki izgubi, ki je zadela vašo hišo, nas je napolnila z odkritosrčnim sočutjem. Pripomnimo pa, da so bila naznanila tiskana pri tvrdki N. N. in obžalujemo, da se niste za to delo obrnili najprej do nas. Ako bi se v vaši hiši zopet pripetil smrtni slučaj, smatrali se bomo za srečne, vam pri-poslati svoj cenik za smrtna obvestila ter smo uverjeni, da vam bomo lahko postregli ceneje, kakor naši tekmeci. V nadi, da se bo kmalu nudila prilika, vam naznaniti svojo pogoje, beležimo se" . . . itd.
* Koliko se porabi kruha na
SVOtu. Statistik Sunborg je izračunal, koliko kruha pojedo posamezni narodi. Do leta 1870. so bili na prvem mestu Francozi, kojih vsak je povprečno pojedel na leto 258 kg kruha. Potem so prišli Danci z 250 kg, Belgijci z 240 kg, Nemci z 201 kg, Rusi s 173 kg, Avstrijanci s 1.55 kg. Najmanj kruha je pojedel Portugalec, namreč 102 kg. V zadnjem deseletju se je stanje spremenilo ter poje največ kruha Danec, namreč 287 kg, za njim pride Belgijec z 274 kg, Francoz z 254 kg, Nemec z 230 kg.
* Preosnova ljudskih šol na
Ruskem. Sedanji naučni minister namerava preosnovati vse nižje šolstvo na Ruskem tako, da so mesta in občine dolžne ustanoviti zadostno štievilo šol. Na enega učitelja ne sme priti več kot 50 učencev. Obveznost šolskega obiska določajo organi mestne uprave, ako imajo za Število otrok tudi dovolj šol. Za vse novoustanovljene šole mora naučno ministrstvo prevzeti minimalne plače za učitelj -stvo. Druge stroške mora nositi mesto ali občina. Najpozneje v 10 letih se namerava po celi Rusiji uvesti splošna šolska obveznost. V ta namen je dobilo naučno ministerstvo za leto 1907 kredita 5,366.380 rubljev, a od leta 1908 do 1917 bodo znašali tozadevni stroški skupno 103.366.380 rubljev.
* Ženske na švicarskih vseučiliščih. Na šestih švicarskih vseučiliščih je bilo v preteklem semestru vpisanih 1518 žensk, in sicer 486 v Brnu, 399 v Lausanne, 343 v Ženevi, 276 v Curihu in 14 v Baselu. Na vseučilišču v Freiburgu ne sprejemajo žensk, temuč se pripuste le kot slu-šateljice. Izmed vseh teh žensk pa je bilo le 140 domačink, dočim jih je bilo 1378 iz inozemstva, in sicer 1247 iz Rusije, 40 iz Nemčije in 87 iz drugih držav. Nad polovico vseh vpisanih slušateljic je študiralo mediciuo, namreč 973, dočim je bilo v m odro-slovnem oddelku 333, v naravoznau-skem oddelku 174, in v juridičnem 36.
* Fakirji. Znano je. da so indijski fakirji najbolj fanatični verniki na svetu, ki si nalagajo prostovoljno razne telesne muke, da bi bili enkrat vredni uživati rajska blaženstva. Skoraj vsi fakirji leže na goli zemlji na deskah, iz katerih štrle dolgi žeblji, seveda morejo tako ležati le nekaj minut. Drugi se sploh nikoli ne vle-žejo, temuč spe stoje. Neki fakir je 12 let tako delal, potem je ovil roke okoli glave ter jih ni več vzel z glave. Nohti so mu tako zrasli, da so mu šli skozi roke liki žeblji. Končno je umrl v ognju, ko je hotel iti preko petih na čast solncu gorečih kresov. Mnogi fakiri se zareko, da drže celo življenje roke kvišku. V tem položaju ostanejo toliko časa, da roke otrpnejo ter so mrtve, da se ne dajo več nizdol spustiti. Govori se, da je neki fakir vzel v usta nekoliko zemlje in slakovega semena, a ni odprl ust poprej, da je seme pognalo bilke (?). Nekateri fakirji napravijo dolga potovanja s trdno skupaj zvezanimi nogami in z raztegnenim vratom, da komaj dihajo. Najvztrajnejši pa so fakirji, ki se usedejo na breg kake svete reke ter tako presede celo življenje ne meneč so za zimo ne za vročino ne za nad'ežni mrčes. Dogodi se, da se jim v laseh in bradi naselijo celi roji mravljincev. Čudno je le, kdo pita prismojene lenuhe.
* Čebelin pik za zdravje. V
Filadelfiji je pustil neki Frank Mc Cluyn, da so mu čebele opikale ves hrbet. To je storil v navzočnosti 2000 ljudi, ki jim hoče dokazati, da pomaga čebelin pik zoper revmatizem. Istotako se je pustil ravnotam opikati Henry T\virnig, učenec prvega, po vsej roki. Dozdaj še to zdravljenje ne kaže vspeha. Za enkrat ima prvi ves otečen hrbet, a drugi vso zateklo roko.
* Nehvaležen konj. Še precej lepa in premožna vdova Xa*uer v Parizu ima posebno rada konje. Povsod na ulicah daje fijakarskim konjem kolačke in sladkarije. Nedavno pa je naletela na nehvaležnega konja. Slad-
karije ji je sicer lepo pojedel z roke. potem pa hlastnil po bujnih in lepo nakodranih laseh svoje dobrotnice. Občinstvo je za vpilo strahu, ker je vsakdo mislil, da ji je konj prizadjal hudo rano na glavi. Toda kmalu se je spremenil strah v splošni smeh. Konj je namreč vihtel v gobcu celo — lasuljo, dobrosrčna vdova pa je osramočena zbežala.
* Ženska   trikratni doktor.
Portugalka Domitilla de Cavalho je bila hči revnega kmeta, ki je rano umrl ter zapustil vdovo z dvema otrokoma v največji bedi. Da se izkoplje iz siromaštva, začela se je pridno učiti ter je napravila izpit za učiteljico. Njeni odgovori so predsednika izpraševalne komisije tako presenetili, da jo je nagovarjal, naj nadaljuje Študije na vseučilišču. Treba pa je bilo premagati velike ovire, da jo je vseučilišče v Coimbri sprejelo, kjer do tedaj ni študirala še nobena ženska. Z 21. letom je Domitilla napravila doktorat filozofije. Potem je nadaljevala študije ter napravila še doktorat matematike in astronomije. Ker pa vkljub dvojnemu doktoratu ni mogla dobiti službe, začela je študirati medicino ter v petih letih napravila doktorat medicine. Sedaj je dobila prav dobro službo na kliniki.
* Berač v duhovskem talarju.
V španskem prestolnem mestu Madridu se je zadnji čas pojavil navaden poulični berač v duhovskem talarju in je seveda vzbudil mnogo zanimanja. Ce ga je kdo vprašal, kdo in od kod da je, ni dal odgovora, češ, da ima mogočne sovražnike in se ne upa govoriti. Končno je prišla skrivnost berača v talarju vendar na dan. Ta berač je j e z u v i t s k i pater Juau Roj as. V mladih letih je mož s svojim bratom vstopil v jezuvitski red; prinesla sta seboj 150 000peset. katera svota je postala last jezuvit-skega reda. Bratoma Roj as se je v samostauu slabo godilo. Juau Rojas je bil že 20 let v samostanu, prestal mnogo hudega, dasi ni ničesar zakrivil, in bil končno premeščen v samostan, ki leži v tako nezdravem kraju, da bi bil bolehni mož tam gotovo v kratkem umrl. Ker se je Juau ustavljal premestitvi, so ga spodili iz samostana — premoženje njegovo pa si pridržali. Jezuvitje so ga odslej preganjali z vsemi sredstvi, tako da si ni mogel nikjer ustanoviti uiti n^j-skromnejše eksistence in končuo propadel tako, da mora zdaj po ulicah beračiti . . .
Književnost.
— „Slovenski Sokol" ima v 8.
in 9. štev. naslednjo vsebino : 1. Ljubljana — Zagreb — Praga. '2 Proste vaje za zlet v Zagreb. 3. Slavnostni dnevi v Zagrebu. 4. Navodila na tekmo, telovadbo in izprevod. 5. Vest-nik slov. sokolstva.
— Dr. Josipa Tominška Latinska Slovnica. Ljubljana 1*." m;. Založba Kleinmavr & Fed Bamberg je aprobirana od nauČnega ministrstva za gimnazije, kjer se uči latinščina s slovenskim učnim jezikom.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Dinamit ni igrača. Delavec Tomaž Černe iz Ponovič je prinesel domu tri dinamitne patrone s ka-pselni in nekaj smodnika. Vtaknil je te reči v ročno torbico, katero je obesil na steno. Pravi, da je hotel neke hlode razstreliti. Polpg njega in njegove žene je v isti Lisi stanovala tudi neka druga rodbina. Zaradi te lahkomiselnosti je bil Černe obsojen na 14 dni strogega zapora.
Ženo je pretepaval Filip Dolenc, posestnice mož v Lučnah ter jo v trebuh z nogo suval in z rajtelnom čez hrbet udaril, da je bila črna in jo je bolelo v križu. Dne 13. julija jo je zopet hotel pretepsti, ker mu ni dala denarja, da bi bil praSioe kupil. Žena se mu je skrila, a on jo je iskal po vasi in vpil, da jo mora ubiti in da mora crkniti. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
S kolom ob tla tiščal je posestnik France Počkar v Brajdovi gostilni v VrabČah Antona Misleja, zaradi tega, ker ga je slednji v prepiru s stolom po glavi udaril, da je krvavel. Počkar, ki je svojemu nasprotniku leva rebra zlomil, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe.
Žganje ju je razgrelo. Dne 25. junija t. 1. sta delala Janez Potočnik in Primož Hribar v Želečah. Pila sta žganje, nato se pa začela drug drugega dražiti, iz šale je nastal resni pretep, pri katerem je Hribar nasprotnika z neko trdo rečjo udaril po roki ter ga obrezal ob levi trebušni strani. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Tatvini. Steklarski pomočnik Karel Goseh iz Bruka ob Muri doma je bil obsojen na 6 tednov ječe, ker je v Radoljici Karolu Wi-sijaku, pečarju iz Ljubljane, izmaknil
[z kovčega 20 K. Ravno v tako kazen je bil obsojen France Š piče k iz Železnikov, ker je svojem gospodarju v Dobrem polju izmaknil 1*2 K 40 v gotovine in 4 K vredne hlače.
Izzivanje. Janez Terlep, posestnika sin na Stari gori, je zvečer med Kopačijo in Kremenjkom fanta Antona V erbiča s tem izzival, da je zagnal proti njemu kamen, in fco ga je nato VerbiČ na odgovor stavil^ zadal mu je s pipcem več vbod-lin. Terlep je bil že dolgo jezen na Verbiča in mu je že poprej grozil, cia ga bo z noži Čem „glib po fris usekal.u Po dejanju se je pa izrazil: „Seni ga že, pa ni crknil, če pa zdaj domov pride, ga bom pa tako, da bo crknil.u Obsojen je bil na 6 mesece težke ječe.
Z občinskim stražnikom seje ruval delavec S i m e n Jaklič na Jesenicah, ker ga je are-toval zaradi razgrajanja in še zlasti z;ito. ker je grozil občinskemu slugi s kamenom. Jaklič je stražnika pograbil za bluzo, ga nase potegnil, da sta padla ter ga z roko pod bradu dregnil. Na ročnem vozičku so ga morali pripeljati v zapor. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe.
Z nožem je sunil delavec I g n. Černe v Plevnikovi krčmi v Spodnjem Kašlju za vratno Andreja Dovča in ga zadel v desno pleče. Ne dovolj temu, napadel je potem še na dvorišču Antona llejača in ga zopet brez povoda dregnil v levo stran vratu in v desno stran hrbta. Obsojen je bil na S mesecev težke ječe.
Železniški stroj udaril otroka. Železniškega delavca žena, Marija Gerdina, stanujoča v Čuvajnici št. 662 pri Bregu, je pustila svojega poldrugo leto starega sinčka Jakca samega spečega v sobi, med tem ko je šla ona k sosedi kruh peč. V materini odsotnosti se je prebudil otrok, odprl duri in zašel na železniški tir. Med tem je pa privozil osobni vlak iz Trsta proti Ljubljani. Strojevodja je sicer zagledal otroka na tiru, in ker ni mogel brzo vlaka ustaviti, je stroj otroka s tako silo vrgel na drugi tir. da je vsled za-dobljenih poškodb čez nekaj ur umrl. Xeskrbna mati je bila obsojena na 5 dni strogega zapora.
Sleparski postopač. Alojzij ¥urzer iz Maribora, naposled bivajoč v Hamburgu, je opeharil tukajšnjega trgovca Henrika Hinga za 61 K 36 h, češ, da je potovalec Josipa AVurzerja iz Maribora. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe.
H krivemu pričevanju je zapeljal posestnika sin Anton Vidi c iz Zasipa Anton a Z up a n a, posestnika sina iz Smokuča, da je pri okr. sodišču v Radovljici po krivem pričal, češ, da ne ve, kdo gaje lahko telesno poškodoval. Oba sta bila hudodelstva goljufije krivim spoznana. Vidic je bil obsojen na 3, Zupan na 2 meseca ječe.
S krajnikom je udaril Janez Rabič, delavec na Mojstrani, Janeza Skantarj a po levih lehtih brez vsakega povoda in mu zlomil podlehtnico. Rabič pravi, da je to storil v pijanosti. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
TelefonsKo m ummm poročila.
Dunaj 25. avgusta. „X W. Abendblatt" pravi z ozirom na diplomatični konflikt med Bolgarsko in med Rusijo, da se drži ruska vlada v balkanskih zadevah strogo dogovorov z Avstrijo in hoče ohraniti status quo na Balkanu. Vse di-plomatične korake stori vedno d<fgovorno z Avstrijo in Avstrija jo podpira ravno tako. Na vprašanje iz Bolgarske, Če bi ruska vlada kaj imela proti temu, da se Bolgarska proglasi za kraljestvo, je Rusija odgovorila, da ji je to čisto vseeno
Osek 25 avgusta. Policija je iztiraia srbskega majorja Ni koli ća, ki \e tu hotel izdati preti kralju Petru naperjeno brošuro. Nikcbć je na policiji priznal, da pripada stranki zarotnikov in da je v Oseku pričakoval somišljenika, ki naj bi mu bil prinesel več o svoto denarja.
Atene 25 avgusta Grški kralj edpetuje v Marijine vari na Će škem, da ob šče mdu mudečega se angleškega kralja. Obisku se z ozirom na krtični položaj na Balkanu pr p suje velika važnost
PeUog'ad 25 avgusta. V ministrstvu se pretresa vprašanje, ali se naj privatnim železnicam v poljskih pokrajinah do v oh urado-
vati   s   strankami   v p.ljskem
jeziku.
Petrograd 25. avgusta. Iz poStne vreče, poslane iz Darivana, je izginilo 148 000 rubljev.
Petrograd 25. avgusta. Ministrski svet se je izrekel za dosledno nadaljevanje sedanjega političnega sistema v mejah veljavnih zakonov. Posamični ministri morajo sestaviti natančne pio grame za dedovanje njihovih re sortov. Volitve v dumo sa bodo vršile eden in isti dan po celi držaji, vendar še ni določeno, kdaj da se bedo vršile
Odstavlieni „poletni trinog11. Dosti dolgo je mučil m trpinčil človeštvo, zlasti ojega močnejšo polovico. Njegovo gospodarstvo ae je seveda raztezalo Batno črez poletne mesece, ublažene z izleti in dopusti, pa tudi to je za-d. ščalo, da je marsikdo dvomil o bla^odatnosti zakonske skupnosti. Ta trinog je naftalin, ki mislijo o njem naše gospodinje, da je najbolj zanesljiv pomoček proti moljem in Ščurkom, in ki mu čim prej le količkaj dopušča čaB, odpro vrata iia stežaj, ne oziraje se na nevarnost, da prebivalcem udobni dom docela zamrze. Tega slaboglasnega poletnega kralja bodo sedaj odstavili, k*r so ga razkrinkali iu sicer je storil to sloviti francoski kemik Herthelot Sivi učenjak je na neki seji francoske akademije ob navzočnosti številnih dam predaval o naftalinu in je pri tej priliki slavni učenjak glasno izrekel, da irua naftalin samo eno resoiČno sredstvo — zoprni smrad. In Celo s to svojo edino lastnostjo
ni nikakor nadležen moljem, ntgo ljudem. Armada moljev in ščurkov, ki ji za smrtnega sovražnika stavijo naftalin, se zmeni zanj toliko kolikor za lanski saeg. Da, skoro bi se lahko znanstveno dognalo, da se golazen, ki se ob vročem poletnem času debeli od naših preprog, sukna in kožuhovine, v naftalinovem vzduhu poouti prav dobro. Berthelot je za poizkušnjo redil molje v samem naftalinu in je z začudenjem dognal, da nenasitni škodljivci oblek ob taki hrani uspevajo prav dobro. Gospodiujam pa zaradi tega ni potreba tarnati, ker svetovuoznaui „Zaeherlin" ne pokoučuje samo stenic, muh in zoprne kuhinjske golazni, nego varuje tudi obleko, preproge in k ožuhovino vsake škode po moljih.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
hMtm*t v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost &o one bolezni, pri katerih se
Ikalična kislin«
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. —4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Se dobi Dovsod I
885 neobhodno potrebna zobna Gremo 23]
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
M. Joss & Lowenstein
c. In kr. dYoma dobavitelja ia&&t9&JJ
Umrli so v Ljubljani.
Dne 21. avgusta: Fran Ižanc, zidar, 64 1., sv. Petra cesta 60, jetika. — Matevž Babic, gostač, 76 1., Radeckega cesta 11, ostarelost. — Cirila Leveč, delavčeva hči, 14 dni, Hra-deckega vas 32, božjast.
Dne 22. avgusta: Ivan Vertačnik, pekov sin, 3 leta, Florjanske ul. 29, jetika.
Dne 23. avgusta: Ivan Sever, mizarjev sin, 8 mes., Konjušne ul. 2, božjast.
V deželni bolnici: Dne 22. avgusta: Marija Eržen, gostija, 70 let, vsled raka na jetrih. — Ivan Valjavec, gostač, 67 let, Catarrhus intestin acut.
V hiral niči:
Dne 18. avgusta: Martin Jereb, delavec, 7(5 let, ostarelost.
Narodovo zdravilo. ia*to se sme imenu vat bolesti utešujoCe, mišice in živce krep-Cujoče, kot mazilo dobro znano „Mo!lov<> francosko žganje in sol", katero 86 splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prema jenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po dežen je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom   2 31— 11
PnttoTuo varovnno. Vnhko ponarejanje In po-■lHlittkoittuje kauivo.
Edino pristen je Thierryjev balzam
le z seleno cnaoiko ,,redovnica"
Slartttilftviio, neprekosiio
proti b1.i1.t,-mu prebavlj&nju, krčem ielodcu, kolik:, kataru, pranim boleznini! influenci itd. itd. Gena 12 majhmh ali € dvojnatih steklenic »U 1 velika specialna steklenica   s   patent, zamaekom K 6*— franko.
Thierryj8vo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vofi-.i še tako starim ranam vnetjem, ranitvam, ab-■oesom iu oteklinam vseh vrst. Cena:"*2 iončka JU. 3'60 ee pošlje le proti povsetju ali 4>nat naprej.
Lekarnar A. Thterry v Pregradi priHcgaški Slatini.
Brošura s tisoči originplnih zahvalnih, pisem gratis in franko V Kalogi v skoro vseh večjih lekarnah in niedicinalni'u drogerijah. | 4U50—35
SFtttaa uad roorjaia  08*3. Srooajt trača: t!*k 73C0
Dva dobra
s to > <	Čas ♦pazo-	»Starce barometra ▼ mm	26 H B		Nebo
21.	9.	737 1	21 3	brezvetruo	jasno
25	7. z).	737 5	150	brezvetrao	megla
n	2. pop.	736 0	29 5	sr.jug	jasno
Sredni* včerajSnjn temperatura 22 0', oo?-male: 179°. — PadaviuA v mm 0 0
orzna poroesia.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 24. avgusta 1906.
Wlošber.i papiri I   De"ar I B'a*°
r-'a'ui'-c .•■ papirji
majska renta.   . . ■<., srebrna renta   .   . . i*j, avstr. kronska renta. . 4%    „   zlata       ,   . « ogrsta kronska renta
4°/, posojilo dež. Kranjske 4l/i°/o posojilo mesta Spljet
4Vt*/p bos.-herc. žeieznt$.M oosojilo 1902  .   . . 4e/t češka dež. banka k.
4*/j°/# rast. pisma gal. dez. >
hipotečne banke .   . 10010
41/,'/«, pešt. kom.  k. o. z
* ° if> . pr......104 10
#*/••/- zast.  pisma Innerst. I
hranilnice.....| 1^020
♦»/,•/, zast pisma ogr. centr. ij dež. hranilnice .   . .i
4J'i°/0 z- P*s- °Sr- i^P- kan.
44jl% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .   . .
4*/,°/0 obl. češke ind. banke
4*/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4°/a prior, dolenjskih žel.
3°'0 prior. juž. žel. kup. *ftlj
V ,c s avstr. pos. za žel. p.
Srečke.
Srečke od i. I860»/i .  . • 9    od 1. 1864 ....
a tizske......
9    zem. kred. I. emisije
9    esrske hip. banke „    srbske a :rs. 100*— „ turške......
Basi lika srečk* .   . .
Kreditne ■ ...
Enomošlce * ...
Krakovske „     •   . .
Ljubljanske       «    . .
Avstr. rdeč. križa m ...
Ogr.     ,      ,    h     .  • .
Rudolfove 9 ...
Saicbttrške        „    • •
Dunajske kom.   a ...
Deluice.
hižne železnice ..... Državne že'cznice .  . . Avstr.-ogrske bančne dc*n. Avstr. kreditne banke    . . Odrske     n „       . -
Zivnostenske „ Premogok^>p v Mostu (P..' iix Alpinbke n:ontan   .  . . Praške žel. Ind. dr.   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. o ro žne t o vr. dru 2 i • c Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
>0 franki .......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Lariki bankovci.....
Rublji........
DoUrJi.......
99 20 99 40
99 151 99*35
9Q 3f>! 99 55
117 25! 117 45
94-401 94 60
112 45! 112 65
99-20| 100-15
100-50; 101 50
99 70! 100 70
100' -   101 — 99-50 1-0 30 100-35! 10185
10M0
10510
10670
10015 100-—! 100 30
100- 101 — 100-j 101--
99 9o|
99-50i 100 -519 tOj 321 10 1CK1-20! 101 20
217-275 — 153 50 283 -293 — 256 — 97-— 161 76 21 65 456 — 79 •--85-67-48f>0 29 — 58-71-610 —
160 60 671 — i78o — 668 — 804 75 242 — 720 -590 25 2785 -575--275 25 578 139 50
11-34 19-08 2346 23-93 117-22 9535 252-4*84
223 -
277 — 1F-5 50 290 — 301-— 262 — 103 — 162 7'
23 65 462 — 84-92-64-50 50 31 — 63-77- -518 —
161 60
672 — 5790 -669 -805 75 243 — 722'— 591 25 2795'— 576 -
278 — 582 50 140 —
11-39 19 11 2355 24-01
117 42 9555
253 — 6-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 25. avgusta 1906. Ter«* lin.
Pšenica za oktober E9 a oktober
Koruza
za   50 kg K 713
avgust   .  .  . . »        » ma] za 1. 1907 „ Oves     , oktober . . B
5 ceneje.
f>0 60 60 60
606
5 95 511
6 47
redit
vrste rent, iuurtavĐi& pisem, prijontot
ko-
D0V061
.-aanaitL"Jo obligacij, srečk, d&lmc, v^iiot.
is deviE
PromasA izdaja k vsakumu ir«b«n|u.
Akcijski kapital K 2,000.000'-
?aiB63ji» to ifcitapto}*
;»SrcbRxio vn-ednoatue   papirje U vnovCnjs ssapaie kupone, v^inkuluje iu dov^nlruiaj«
■■■■■■■■■■■■■■■■ mam
crkostavca
sprejme Nareda a. tiskarna^.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za dražbo »v. Cirila in Metoda: Slamnati vdovci v kavarni, med njimi g. Gaber v Ljubljani K h Živeli!
Za Učiteljski konvikt: Gosp. iv. Pr.
Lampert, tiskarnar v Krauju K 30'—. Srčna hvala! Svoto smo izročili gosp. Dimnikn.
Zaradi odpotovanja se Odda z dnem 8. septembra
lepo stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhiuje. Vse veliko in svetlo. 3974—1
Tržaška cesta štev. 21, I. nadstr.
Vajenko
3075 1
sprejme
slaščičarna KIRBISCH
\r Z^jubljani.
I —— ti1 ——
„SLOVENSKI NAROD
44
ee prodaja v posameznih izvodih po IO vin
Ljubljana: Bizjak I.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Bfaznik L.f Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Oolenc Jer-ca, Prešernove ul 52 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H. f Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Uniona. Kane A.f sv Petra cesta št. 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerieve ulice št. 12 Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodniške ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke uiice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Jut»jay Sv Petra cesta št 36 Ušenićnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor. Šiška:
Franzot ML, Spodnja Šiška na
k( lodvoru. Meden I., trgovec v Šiški.
Gllf.ce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka; Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34 Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Trži*: Ahačč Jos , trgovec Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetn na kolodvoru):
Legat i van, gostilničar in posestnik Bled:
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec
Ja ornik (Gorenjsko): Zor6 Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.,  posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru. Sodražica:
Šešek Vekoslav, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Bostanj pri Radni: Dermelj   Alojzij, posestnik trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem:
v sledečih trafikah:
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Rus Jos., trgovec
Črni vrh nsd Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec CerKnica :
Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Ka olina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu:
in
Var še k Ivan, trgovec
Bencina  Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšsk Jakob, prodajalec. Št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., nu kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nab^ežini: Lucija od Švara, trafika.
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Ceije:
Miklauc Manja, trafika v „N& rednem d mu"
Celovec. Sovva Josip, časopisni birč.
Gorica:
Bajt J„ ulica C-mpo SaT to št 43. Gabršek A., knjige »tržnica Hovansk Iva, Via Orno št 22 Kvebelj Pete?, Kapnc-nr-ka ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Rauniak M&rija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2)
Na&režina:
Na kolodvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Pia^za Barriera vecchia
(vogal ul^ce Bcsco št 1). Lavrenčič  Mihael,  Piazza Ca
serma št. 1. Može Karclina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., u)ca  M«:hn piecolo št 8.
Gredo:
Gabršček A., Kiosk „M ramar".
Opatija:
Herriette & Hugo Kad sch. Tomašić Antor, trafikant.
Pulj:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2 Si kič GjVa), trgovec,  via An-
drassy št 7 Trbojevič Gjurj, Via dt 1 Molo Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantnja VIII. Alsersrrasse šl. 9
Rezervni zaklad K 200.000'-.
■a|a mm\m n rradoostoi aapir)*
«v£"u0c   »jroCJjc« jpronl Sit %JT   Bunui« UMroebLi
e teJto&jm racam* ah o& »tu^n*. »to igodsur obrestun   Vjoftonj   ,uua>   mretM in
Anu voge (Je dne wat^» % 97
Promet * dsks in ^«Kasnlo«fr%<
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVI. (1906).
Izhaja po 4 pole obsežen  v veliki oemerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h,  pol let« 4 K 60 h. Četrt leta a K so h.
Za vse neavstrijske dežele xx K ao h na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani,
Redka prilika!
Naprodaj je krasno
D
Meri približno 12 oralov in sicer: dva orala 8 finimi vrstami cepljenega, že rodečega vinograda, okoli 5 oralov sadovnjaka z lepim sadmm drevjem, okoli 1 orala njive in 4 orale gozda.
Lepa velika zidana hiša ima
spodaj dve lepe kleti in bi bila z malo predelavo lepo letovišče.
Naložen denar bi se obrestoval z najmanj 10 odstotki na Čisto. 3063—1
Naslov za natančneje podatke: D. K« 24. poste restante, p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko ali upravn. „Sl. N.u
Pevovodja
zmožen voditi največji pevski zbor, Išče Službe v kakem mestu ali trga. Pripravljen je sprejeti obenem tudi kako postransko službo.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 3048—1
Mašinist
obenem elektromonter se Sprejme v slnžbo kot vodja manjše elektrarne. Stalna služba pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe in  vprašanja na Josipa
Kogovšek v Idriji. 3u60— i
lanta iiiis
za stavbno delo sprejme za več časa s prav dobrimi pogoji takoj
Jakob Homovc
mehanično mizarstvo v Cerknici.
3070—1
Dve učenki
iz boljše hiše se sprejmeta na hrano in stanovanje.
KJe> — Pove npravništvo „Slov. Naroda". 3C72 1
Domsko kolo
dobro ohranjeno, kupim poceni.
Ponudbe na E. Čamernik, Dunajska cesta št. 9.
Sprejme m takoj
krepak učenec
ali pa Sele
izučen pomočnik
za mesarsko obrt.
Kje, pove iz prijaznosti upravn. „Slov. Naroda". 3054—1
1/^ gggglgg I tU 1*42, ^\
Km t*KOSLIK4RJ4. SLIKMUM J N4FLSOV IN QRBOV ~mf BRATA CBCRLI
fc^^—       a a«.-
I Fran Dilk
sprejme takoj 2966—3 » S«VČili, puškar v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Sprejme se
učenec
v trgovino A. SUŠNIK na Zaloški
Cesti. 3038-2
Restavracija „Narod, dom"
Vsak dan sveže
2054 35
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovaren Ža;ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
Lep senčnat lipov vrt.
3071-
Mesnica
z obširnim prometom, na najživahnejŠem prostoru  v  Celju, se  zaradi nepričakovano primorane selitve takoj Odda. Več pove
Josip Stelcer
mesar v Celju.
3073-1
Boljše službe
se z največjim uspehom iščejo z oglašanjem v našem
kolektivnem oglasita
„Neue Freie Presse"
in v
i,Neues Wiener Tagblatt".
Tudi za naznanUa
in prodaj
ali za pridobitev zveze 8
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. Prospekti zastonj,
M. DUKES nasl.
anonćna ekspedicija
za vse časopise tuzemstva in inozemstva
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 3067
išče nujno : Nemško predčitateljico na Ogrsko, l&lju-čarico v grofovsko hišo blizu Dunaja, tensko k otroku na Reki, hotelsko sobarico, blagajničarko v kuhinjo In v točilnico na Tirolskem itd. itd.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Natančneje v pisarni.
Kovačev
spretnih izdelovalcev sekir in brusilcev orodja, išče  fužina Tragčss pri Bru ku n. M., kjer se dajo natanČ nejša pojasnila. 3007—4
se v boljši družini sprejmejo na hrano in stanovanje.
Več se izve Mestni trg št. 25
I. nadstr 2791—6
Dve gospodični
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano takoj ali 15. septembra.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 2960 3
za Specerijo se odda v najem za novembrov termin v Spod. Šiški ŠL 2,
poleg cerkve. 2811 10
Natančna pojasnila se dobe is t o tam.
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8
(Relchova hiša.)
r
i
Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Eenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906.
Svoj bogato Mustro-vani cenovnik nakiee-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše u   hitro In kulantno.
i
Odlikovan z zlato kolajno   v Parizu 1G04 in z zlato kolajno In križcem v Londonu 1095.
I
*1
i
ti
t
■ I
ANTON PRESKER, krojač
Ljiibl jana, St. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke. Jopic j In plašcev za gospe, nepremoeljl- j vih havelokov itd. itd.
Obleka po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvrfinjejo.
3
Pred
nakupo
oglejte si velikansko
sukneno <§> zalogo
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalsk« ulica štev. 5
Ostanki pod ceno I
e»»eei
U
Oi
sprejme takoj Matov± Z«
v Cerknici p. UttKcR.
3042—2
vzame boljša rodbina dijake ali pa učenke. Zadnjim je na razpolago klavir. Za red in skrb radi šolskega napredka se jamči. Istota in ne prično s 1.,  ozir. 15. se tembrom  skupni kurzi
za laščino in francoščino. Mesečni
honorar 3—4 K.
Naslov   pove   npravništvo nSlov. Naroda". 3013—4
Sprejmem takoj
spina tesBODisca
Odvetnik dr. Franko u Gorici.
3u31 —3
Vinske sode
vsake velikosti, nove in stare, kupuje
PETER SKERBIC
zalagatelj G. Auerjevega piva v Gorici, Riva Corno 13.
(Primorsko.)
2092—3
Spretnega
akvizitena
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem ie dolgo poslujoča zavarovalnica za iivljenje in zoper nezgode.
VeČ pove npravništvo »Slovenskega Naroda4*. 17- 68
Zidarji
in delavci
se sprejmejo takoj pri stavbnikn F. Trumlerju v Ljubljani, Pred škofijo
ŠteV. 3 L 3040—2
8 3 sobami, kopalnico, sobo za služkinje in vsemi drugimi pritiklinami se da za novembrov termin v najem.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 2848 9
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova Gesta štev. 10.
974 24
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda**. 2845 9
Zmožen
3030—3
zidarski polir
8 30 zidarji in težakom se sprejme takoj pri stavbnem podjetju
POLZ & KNOCH
Ljubljana, Gradišče štev. 17.
10.000parov čevljev!
4 pari čevljev samo 550 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa 83 odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih ua trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 puri samo 5*&0 14.
Za naročitev zadostuje dolgost
3056 1 Razpošiljanje po povzetja
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoce rad zame:niam
Svarilo!
Slavno občinstvo opozarjam, da Karel Zecbner nima nikake pravice zame kupčije sklepati ali denarja (nadatke) na naročila sprejemati. Torej varujte se tega. 3062—2
Fr. Iglic
trtfov<!*<»   m paplrjei Ljubljana, Mestni trg št. 1L
Išče se za dijaka četrtošolca
čelno
z dobro hrano
pri omikani obitelji, v prvi vrsti pri resnem vzgojitelju, kateri bi event. tudi korepitiral.
Ponudbe se prosijo najprej pismeno pod naslovom „ČetrtO&Olec" na uprav. „SIov. Naroda". 30f>8-i
Sprejme se
učence
za trgovino z mešanim blagom za pekarijo in slaščičarno.
Pojasnila  in pogoji pri   M. Arh, Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
3027-3
Sprejme se takoj
učenec
za mehanično stroko * stanovanjem in hrano v Gorici, Via Duomo št. 3.
3018- -J
Spreten
trgcvs-ai pemoenik
ali skladiščnik špecerijske stroke bi prav rad kmalu premenjal slnžbo. 3016—2 Ponudbe se prosijo pod UT, Bi Št. 19" v Ljubljano, poste restante.
Lepo meblovana
mesečna si a
sredi mesta s krasnim razgledom se odda takoj ali pa s 15. septembrom.
Naslov pove upravniŠtvo ,Slov. N ar o d a u. 3020—2
Mecesnov
žagan les
vseh velikosti, okoli 15 vagonov, ima prav ceno na prodaj 3017-2
Fran Cleinscich
v Twimbergu na Koroškem.
Finliifi ui mil
se sprejmeta takoj v modno trgovino.
Ravnotam se sprejemajo 2951—3
dijals:i
iz boljših rodbin na stanovanje.
Naslov pove upravniŠtvo „S1. Nar/
Oddajo se
za takoj ali novembrov termin
pisarniški, društveni in trgovinski prostori
kakor tudi
kleti, skladišča ter majhno in velika stanovoma.
Več se poizve v pisarni Deghengi
Kolizej. 2574-7
37
WQ^X
814690787485
5649
3$Q
45
vence in trakove
priporoča
34
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo In zlato kolajno na III, dunajski otriol razstavi
—I, maja 1904. ■ —
»T^^ pod pokrovit B        Nj. ces. in kr. *     v\ V)fcokoBti pre-If svetle gospe nad vej \ odio. je
Kanji Jnlplii
P CASSERMANN
krojaška obrt
? Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3
ge priporoča v i zgo to vijanje moških oblek kakor tndi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju, priznano solidno dalo In zmerna cene
Pristno angleško blago je V največji izberi vedno v s&logi.
Ka;bogate]so zalogo In naj-raznoTTstutjšo Izbiro
klavirjev In hannonlleu
ima
Alojzi] Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v
zalogi prelcranl pa brezhibni klavirji. Praiza-nifm ubiranje In noprav-\\,;nje v*en  slslemov. ^ Glavno fjv>tpstvo dvornih  flrra   1j. "w*<ko" dorfrr na Dunaju. Gebruder minal   i? a   l)una)u, Avgust ForstervLobAVU, Th. Slann-bora; v U p* U eni.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela J a m rim. — Najnižja Izposojeialnlna. — Drina plačila.
IJOSIP STUPICA
jernienar In sedlar
Ljubljani, Kolodvorski ulice itov. 6.
iročam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
ttere imam vedno v zalogi, kakor tudi »se druge konjske potrebšdine.
- m ■ Cene nizke. ■ a»
Veliko zalogo
okavic
gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
%tic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
* najbolje renomiranih tovarn priporoča
lojzij Persche
Ljubljana rVed Škofijo št. 21.
!
K10-
vsak dan labko zaslužijo gospodje in dame i lahkim delom.
Vprašanja natmeuo ali pismeno samo ob nedeljah/ ponedeljkih, torkih od 9.—II. dopoldne v Gospodskih uticali št. 15, pritličje, levo. 2970-2
Ljudevit Borovuik
r«ftv,
▼ ■»»■-•▼■J»a» (Veri mmm Morsikesi
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje 8 tare sam o k rosni ca, vsprejema vsakovrstna popravile, ter jih točno in dobro izvisuje. Vse paske so na c. kr. preskase-valnici in od mene preskusen©. - ilustro-50 vani ceniki zastonj. 34
AVGUSTREPIC
»odar a*
LJubljana,   Kolezljaka ulio« lC
i-v Trnova«
izdeluj«    prodaja in popravlja vsakovrstna
sode
vsem, ki se čutijo tedne In onemogle
ki so nervozni in brez eoeriije daje Sanatog-en nove Življen-ske moči in poguma. Sijajno ga je ocenilo več nego 3000
profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro geni ah. BroŠnre razpošiljata gratis in franko Baner & Cie., Berlin SW 48 in gene ralDO zastopstvo C. Brady, Dunaj, I.     2793 4
F
Prašnje olje
Su  nih atMKM »lite t moli.
Prt nakupovanja
niiDnfattiii aega i d snknenega bl< ga *
se opoiarja na mdko
HUGO IHL
v LJubljani
v Špitalskiti ulicah št. 4.
Vzorci na zabtvvanjt poitnlnt prosto
Tovarna in prodaja oljnatih
barv, flrneis
aiektnčm
in lakov.
obrat, t*-
najboljše kakovosti kg a 60 vin. kakor vsakovrstno  strojno olje najfinejše vrste ima po  najnižjih  cenah vedno v zalogi
F. GROŠEL
trgovina s špecerijski ni in kolonijalnim blaaooi
Ljubljana, Poljanska cesta 7.
2971-3
t wMt  ila tfi tša tlf< Utt  mSt urt l "r* / "J  ™ '  " *^^> T " <  " ~~\
Posestvo nai
Zaradi preselitve se po ugodnih pogojih proda v bližini J u bile j-skega ni o s t u troje hiš, med njimi ena z dobro uvedeno gostilno, z velikim skladiščem takoj zraven, s pripravnim dovozom, velikim dvoriščem, prostornim uvozom na dvorišče itd. itd., na željo tndi 2 zraven spadajoči njivi prav blizu mesta. Posestvo in zemljišče se proda tudi ločeno.
Samo pismena vprašanja odpošilja uprav. „Slov. Naiodau. 2935—3
Trgovska akademija
xr Inomostu. Šolsko leto 190G/?.
a) Trgovski   strokovni tečaj za
abiturijente srednjih šol. Vpi
so vanje 16. oktobra; kolegmna 100 K za polletje
b) Trgovska  akademija (obstoječa
iz 4 razredov m pripravljalnega tečaja). Vpisovanje 17. septembra ; šolnina 60 K za polletje.
c) Trgovska šola za deklice (dvo
razredna). Vpisovanje 17. septembra. Šolnina 25 K za Četrtletje.
Natančnejša pojasnila daje
ravnateljstvo       2100—G
trsouske akademije o inomostu.
t 1 1 1
i
i i i
UftlRIV HlOI
Brati Eberi
iiti 1842
I
Prodajalna m komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
rtokarda ao|stn o. kr. drž. ta o. kr. prti. |iž. žtiu.
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Sehoenfeld-ovih barv 7 tubah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za  pleskarje, slikarje In zidarje, sledilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj t •obnih tal pod
imenom „Bapldol". Priporočava se tndi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in lino po najnižjih cenah.
i
I
I
i
I
I
*
samo, ampak poizkusiti morate staro prezkušeno zdravilao
I li|s<omlrčnato miloSteckenpferd
Bergmanna & Co.f Draidane in Dećin na Labi
prej    Bergmannovo lilijskomlečnato milo  (znamka 2 škrata),  da dobite belo polt  brez  peg in  nežno kožo na obrazu.       2349 - 9
Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani: lekarnar J. MAYR, droug. A. KANC VIKTOR SCH1FFER, parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke, slamnike,
cilindre, čepice itd.
===== najnovejše   fa^on« =====
po najnižji ceni.
Optični zavod
Wm P. Zajeto,
a^«n>if
Več gospodov
se sprejme
doma 60 kr
N
Kje ,   po ve   upravniitvo    „Slov.
a roda'
3008 3
Ador trpi na padavici, krtih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, Id jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
p rtv, ftrbvtaacn-Apotlienf)
Frankfurt a. 91. 2514—7
Samn 7A 3flfl krnn totfHk wwWnH kredit!
\m9 U III U  imU  UUU   lil U II   . Prav ugodni pogoji!   Nobenih   stroškov na-
prej ! Hitra rešitev in event. takojšnja psmoč.
Priktauno dolgoletno vračanje. Posebno u ero dno
sa častnike,   uradnike  vseh  služb,  st d o vb kim
osebam itd   Ni  dedščine, užitke,   laloge, sapi-
soine, najvišji c&eskL Pad   ..sekretar" na
anoncoo eKflpedicijo Edvard Braun, Dunaj,
I. Rotenturmstraeie 9, F o rt o sa odgovor. Nffmiko dopiaovanje. 2802 — 4
Kontoristinjo
z daljšo prakso se takoj sprejme.
Ponndbe pod „Kontoristinja" na
apravn. „Šlov. Naroda1*. 3037—2
Potnika
prodam sledeča popolnoma dobro izigrana in  ohranjena  godala  za   godbo  na lok:
2 MU OOili zelo dobri, t      aorti, 1
navto, 13 zakiopnic, naustnik slonokoščen,
1  flavto,   13   zakiopnic,   M C klarineti, 13
zakiopnic, popolnoma novi, 1 violo, jako
lep glas, 1 cflio, zelo fin, 1 kontfaham.
Zraven spadajo tudi stojala in nebroj komadov sekiric. Omenjam, da so godala po-popolnoma dobro ohranjena in brez napake.
Ponudbe na: OTON SAMB t ikoffl
Loki, Oorea|ako.
2977 3
Zenitna
ponudba.
Mlad hraniln. uradnik v stalni
službi $e želi poročiti $ gojpico
ali vdovo brej otrok, katera bi imela nekaj tisoč gld. ali k*ko trgovino v jLjubljani
Ze resne ponvdbe do f. sep* tembra t. L pod „Jesen", posle restante JLjubljana. 3012 2
pčb:!
Triumph-štedilna ognjišča
u sroapodinj-stva. ekonomije L t. dr. v vsakorani ispali avi. Ze dO m tet ao najbolje priznana. Pri-saaaa tudi kot najboljši m naj--TDeSneifti izdelek. Največja prihranitev Torrvm. Spaoljalltefa: Stsdllns ognjltos rs hotelo, gostilne, restavracije, kavarno 1 dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni kataiog franko proti doposiani namki. 1435 19
Tetama za itedllna ognjišča „Trlunph"
H« GrOldichmidt A sin
! Salame znamke Herz«s drom!
* izgotovljene docela SaaSsfcal potom iz sa- J I jamceno prve vrste prašičjega mesa, so že I ; odaekdaj zaradi posebno dobre kakovosti na ! 1 najboljšem glasa.  Pristne so samo , !
I salame s svinčeno plombo, ki ima *]M* j ?        varstveno znamko: *^4—« \
' na kar naj Kupujoče občinstvo pazi pri nakupn !
I    gpa^   Herzovih salam m I
• celih in narezanih. — Dobiva se skoro v • I vseh trgovinah s sirom, delikatesnih, špece- j ■ rijskih in prekajevalskih trgovinah.    1876 9 I
j Herman Ha za sino>l v Bjda-Pešti. j
j Zastopnik: Edvard Zelenka v Ljubljani. {
Kupcevalcev
1 jajci in s perutnino
za večje in manjše dobave išče
J"psip Gsrisi
2842 9
Posestvo
v mariborskem okraju (slovenski
krai), 2(J minut oddaljeno od železniške poHtaje7 ki ohge^a okuli 40 oral, vse v enem kosu, sadne in vinogradne na sade, dobre njive in travnike, gosposko hišo, popolnoma opravljeno s pohištvom, z lepim parkom in velikim novim gospodarskim poslopjem se ceno proda z živino, poljedelskim orodjem, kletar-sko opravo itd. vred. 2882 3
Pojasnila daje B. Piussi V K6-flachu na Štajerskem.
VINO
rdeče, rumeno n belo,
iz lastnega vinograda v Sromljah
prodaja od 18 do 21 kr. liter
IVAH ZEHHER v Brežicah
1.
2240—10
Hišnih
oženjen, ki bi bil obenem tndi kot trgovski hlapec, se sprejme takoj. — Dobi prosto stanovanje, plačo in nagrado. — Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3010—3
j
3924-2
iTan Jai & sin t LjnbUam.
▼   Dekliškem domu ▼ Gorici se
učenke, ki obiskujejo razne dole, sprejmejo na
stanovanje.
Prilika za učenje runih tajili jezikov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobro hrana, lepo in prostorno stanovanje. 3004—5 Natančneje pri gospe Marili Draschlor, Via Trlgemina it 12.
Radi rodbinskih razmer so proda dobro idoča, lepa
trgovina
in
S
Hiša je enonadstropna ima veliko dvorišče in gospodarsko poslopje.
Kje,   se   izve   pri upravništvu „Slov. Naroda". 2997—3
Proda se
mlji
v obližjn kolezije.
Naslov se poizve v npravništvu „Slov. Naroda". 3003—3
v Rado vi j ic št. 43 se proda.
(4 sobe, kuhinja, dve shrambi, klet in hlev.) Pripravna za stanovanje : ugoden prostor za Obrt, posebno ker obrt nikov tukaj zelo primanjkuje.
Več  pove  lastnik J, Pavlin V Radovljici 78. 3086—a
Sta naprodaj prav blizu mesta; ena poleg tvornice za lim, pare. št. 385, meri 1684 kvadrat, sežojev, druga pa poleg topničarske vojašnice, pare Št. 462 2, meri 2002 sežnja.
Samo pismena vprašanja odpošilja upravn. nSlov. Naroda". 2936—3
Deček
ki ima veselje do mesarske obrti se takoj sprejme 2963—G
v Spodnji Šiški št. 25.
1
V konkurz J. Lozar spadajoča zaloga manufakturoega blaga v sodni cenitveni vrednosti K 13.432-— se bo oddala
javnim ponudbenim
pa ne pod gorenjo cenitveno vrednostjo. Vsak ponudnik mora s ponudbo položiti tudi 109/9 cenil ne vrednosti na roke upravitelja kon-kurznega sklada in se morajo ponudbe vložiti najkasneje
do 5. septembra 1906
pri podpisanem upravitelju sklada. Ponudbenik je na svojo besedo vezan do vštevšega 11. septembra 1906. Odobritev se pridržuje odboru upnikov.
Cenilni zapisnik se lahko med uradnimi urami pregleda pri upravitelju mase.
Upravitelj mase:
3069—1 Dr. Edvin Ambrositsch.
C Iv.
Izvod iz voznega reda.
veljaven mi
1.
Odhod Is ■jaMhaTi jo*, kot Proga na Mit. Ob 11 »158 m ponoči oseb* ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Praazensfestc, Inaaiost, Monako**, Lfabao čez Selztal • Anaeee, Soinograe, tts lOeie-Rerfriog v Stevr, v Lioc, aa Duoaj rm Amsicttaa. — Ob 5. ari m m zjutraj oscM vaak v Trbiž ed 3. hmt}a do 9. septembra ob nedelja« ia praznikih. Ob 7. asi m m sjotraj ase trni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Fraazeasfeste, Lf" DoBaj čez Selztal v So hi ograd, biomost, čez Kkin-Reifling v Steyr, v Lise, Badej Plzca, Marijine vare, Heb, Fnuicove vare, Prago, Upsko, čez Amstette* aa Dana). — Ob 11. 40 bi dopoldne osebni vlak v Trbiž, Poatabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Oo kovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dona) — Ob 4. ari po-poUae osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - Reiflng v Stevr. Line, Bode je vase, Przen, Marijine vare. Heb, Franc ove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in I. roar.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9 ari 56 m p eno 6 osebni viak ▼ Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Moaakovo, (direktni voz I. in H. mar.) — Proga v Horo mesto tat KoeoTfe- Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo «esto, Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. Istotako. — Ob 7. mi 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 3. no 67 si zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt voz I. ta H. raz.) Inoaioot, Solnograd, Franzensieste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni viak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja cei Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Bndejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zel! ob jezera. Bod Gaseetn, Ljubno, Celovec, Smohor, Po n ta bel. — Ob 4. uri 30 m popoldnt osebni viak z Dvnaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda m Inomost a. čez KJem-Rerfling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovil vavov, Prage, Lipskega. — Ob !€. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dr 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Norega mosta ln Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ganoo li Ljubljane drž. kol. V nf«wmifc. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznitcit — PHmnd v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! K), ari 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob ne rte H Mi v praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. ored kraievnim časom v Liuhliani
Pouk v risanju krojnih vzorcev
in njih poraba se prične
24. septembra t. I.
;-Natančnejša pojasnila daje vsaki dan od 6—7 ure zvečer
Rimska cesta št. 7 v pritličji na levo.
3066—1
Pojasnila Be dajo na željo tudi pismeno.
l8totam se tudi izdelujejo krojni vzorci po meri.
Aviso.
Glasom razpisa odd. 13, št. 1298, od 1. avg. 1906 namerava državno (skupno) vojno ministrstvo preskrbeti različne opravne predmete za c. in kr. vojsko.
Ponudbe so do 10. oktobra 1906 vložiti pri imenovanem ministrstvu.
Natančnejše pogoje obsega v JLaibacher Zeitung4 od 22. avgusta t. L v polnem obsegu prijavljeni razglas.
Ta razglas in pa načrt pogodbe se poleg tega lahko pogledata pri intendancah vojaških teritorijalnih poveljstev pri monturnih skladiščih v Brnu, Buda-Pešti, Gradcu in na Dunaju (Kiaser-Ebersdorf), dalje pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah in pri Zvezi avstrijskih industrijalcev na Dunaju.
Ti pripomočki se tudi dobivajo pri monturnih skladiščih št. 2 in 4 proti plačilu 65 h. 3053-1
V Gradcu, dne 23. avgusta 1906.
C. in kr. intendaca 3. voja.
HijiKja usfi Mimik O mtmill
otroških vozičkov
In navadil« do najflnajia
žime.
■.Pakie
v Ljubljani.
tefiHi 1 mvrttltsi
J. KEBER
I
i
v I ^ j ul>l i
na Starim trgu št. 9
Iza
! aa Sv. Petra cesti št. 31
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenoga, platnenega in
perilnega blaga po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
1 ! I
XXX XXX
6. CADEZ
v I4ju.bU.ani
Mestni trg št. 14
petog Urbanem nanutattune trgovine
priporoča 35
klobuke slamnike
l!ep, razno moško perilo, tavate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
XX
i
ur ar-
trgovec z zlatnino lin srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
na Jvtestuem trgu it. 17
priporoča svojo veliko zalogo preelzlj-sjlaJh ur iz prvih tovarn, hiitllllt, ntrnaklh, MulotiMltlh in ur na nihalo, 1»rlljiantov. zlatnine in arebrnlnr. Namizna oprava lz It 11 «J Mite s; a m rebra.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
aa
I
Jv. Sennig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez vsacega duha
po ssiamf smadfeflUn cenah: na drobno 1 kaj. po BO h, na debelo po .»O h.
fCovo! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
poftrnanja rujavih 6evljewp usnja itd.
•esc <
•a-
»L     «»_•>_•»   «► «»u «» h *» «»«►   •» .»> .*» «r •» «*. «t.«L«tj»-.»FViJijr"«V~ <i *'iT*k
li 1
Olje zoper prah
ne navadno strojno olje dosedaj najboljše, najfinejše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsakega duha k kg 60 vin., v SS večji množini pa le po 50 vin. kg, —
strojnega olja
3039 —2
ranozim
priporoča
trgovina z usnjem Ljubljana, »taai-i
¥*¥V¥¥V¥¥¥
Otvoritev nove restavracije.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim
o nedeljo, 26. ao§. o spodnji l\M & 22 nanovo prirejeno
restavracijo „pri Zvezdi".
Točil bom različna pristna vina in priljubljeno gossko marčno pivo. — Postrežba točna, cene zmerne.
K obilni udeležbi najvljudneje vabi
Anton Stirn,
3036—3 restavrater.
Z majhnim kapitalom
se lahko z napravo žganjarniške mi pulacije v majhnem obsega ali z majh-žgalmin  kotlom  za distiliranje žganjskih likerskih specijalitet ustanovi dobra e' Stenca. Navodilo in primerni ponk brezplačno. Dopisi pod „E<iili,ra\tla\ št. I994i na anonc ekspedicijo Edvard Brann na Dunaja, L Rotentarmstrasse 9. 3«l
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki so označili
..lasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in naj zanesli vej še sredstvo krepke in hitre rasti brade, In las.   —   V prav kratkem času preseneUjiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2-—, K 3*—, poskusna steklenica K 1*40. Po povzetjupoSm* gospa Kuthe Jlenzel, Dunaj, XVIII., Scbulgasse 3, 1. Stockm. 1»
H
Stari trg št.
Pozor!
Pod tranco.
Vsled opustitve manufakturne trgovine se pod lastno ceno prodaja blago, obstoječe iz raznih predmetov, posebno vseh vrst snkuu za moške obleke in volneno blago ze ženske obleke, kovtri, koci, pre proge, zastorji, Jiigrovo perilo, bele srajce, ovratniki, zapestniki in kravate.
Nihče naj ne zamudi uporabiti te redke priložnosti!
S spoštovanjem
3064 -1
Franc Dolenc
Stari trg št. I.
x
Naznanilo in priporočilo.
Nekdaj ^Hafnerjeva pivarna11 na Sv. Petra cesti št. 47,
{e ZOpet odprta. I^ta je na novo urejena in se bode vodila pod imenom
.Meščansko pivarna'
in pod vodstvom podpisanega.
Nastavljena so lina naravna vina z Dolenjskega, Štajerskega,
Istrije i. t. d.
Toči se vedno sveže salonsko in marčno pivo.
Dalje se dobi: Čaj, kava, Čokolada, malinovec, limonada in druge
osvežilne pijače ob vsakem Času.
- Izborna mrzla in gorka kuhinja. -
aalico  v^*#*- 6*"-
Vabim tedaj svoje dosedanje, kakor tudi druge, nove, častite goste v Meščansko pivarno, kjer bodo točno in kar najbolje postreieni z najodličnejšim spoštovanjem
Alojzij Rasberger,
restavrater.
W6
S-
I
I
1
I*
#3
m
m m
m
i S aH
■mE
Najcenejša m največja
domača eksportna tvrdka!
ni, nn Heslnem trsa, nasproti rotouža
o**ej
."Cjrra nju.
H. S U ITN ER
'/S    • ctfe
-J
zn
tve
Podpisanec vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja
In otvoril veliko, nanovo urejeno
prodaj o lnico
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenjenim odjemalcem,
da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, ki je navedeno v cetiovniku, ampak ogromna izbera vseh različnih, modernih ur, kakor: Žepnih, salonskih
in stenskih ter budilk, briljantov, zlatnine in srebrnine po konkurenčnih cenah. Ker vse blago na-
kupujem za gotov denar in tudi prodajam blago za gotov denar — ker na obroke nič ne prodajam _        zato mi je
posebno se vsled ogromnega prometa — blago pošiljam namreč na vse kraje sveta — mogoče, prodajati pristno in fino blago po znanih nizkih cenah.
3005—3
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in jih prosim, naj blagovolijo tudi zanaprej ohraniti moji trgovini svojo naklonjenost. z velespoštovanjem
H. SUTTNER.
!   Opomba: Prosim, naj se odslej pošiljajo vsa naročila in dopisi na naslov: H. Suttner v Ljubljani, Mestni trg. j
N
O
3 O
j^^pi^ jp^^lil
Cljnretni papir in cijoretne stročnice
nedofsezrio   izvrstne kalcovosti.
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe ,,sv, Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1009 1
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah,
BRZOJAVKE.
20-, 22., 24. avgusta, Biel — Ženeva — Sciiaffhausen.
Ker se nahajam že od lč>. t. meseca v Švici pri nakupovanja finih žepnih ur in ostanem do konca meseca, poživljam slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da ostanejo moji trgovini naklonjeni, ker jih bodem zamogel najbolje in najceneje postreči.
Priporočam se s spoštovanjem
FR, ČUDEN
urar  iii   trgovec v   1 . j ut>l j*i n i.
Morijo Drenih
1
Ljubljana, hiša Matice Slovenske
2968—3 priporoča
sokolskim društvom
obleko za telovadbo in druge sokolske K o & o a potrebščine e e 0 e
Najkoristnejša
darila so S1NGERJEVI Šivalni stroji.
l\ Naprodaj so v VBehj ' prodajalnicah g s tem^ polegBtojeČimS
^kazalom.
53—34
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. u Filijalke: Postojna, Kočevje, Eran|, Ilovo mesto.
Prešernovih
Štor
kili, damskih ii itrioli lawn-teiwts In prktill.
goisserskili gorskih čevljev.
Elegantna
18      in i6«6 jako skrbna izvršitev po vseh cenah
najcenejše
se* kupi
perilo, I vence in
kravate, I šopke moderce, za neveste
Itd. itd.
pri trr tčUki
J. ZEBER
w Ii|nbl|«
na Starem trgu št. 9
ln 34
na Sv. Petra cesti št. 31.
e
■s s e
s
r
3
T
N
se
P
s*
fia
o.
M*
po
5
s?
i
Vožnja traja =.-s^--—
dni g dni ^izvrS^pnliHa2apo+GV^;n0sbne
z najnovejšimi leta 1905 in 06zgrajenimi veliKansl^mi parnih
4mer\Ka ^o°f ?JSWtorla »oooto
n
UM V**'*«*' » *      toraj še enkrat večji l^al\ordo sedaj veiikj parnimi zŽ-12,000ton2"
Pojasnila dajezastopnilt ftCeUmg,
nub Ij ana ^„"„^ uiiee E>. 28
^Odhod izjjubljane vsar(i ponedeleK/torek;"četrtek j; tednu.
Kupuj pa „le v steklenicah" !
V l^jubljtanl |»rl gospodih s
v. Pabiana nasl Anton Korbar. F. GroSelj Adolf Hauptmann Kari C. Holzer. Ivan JebaCin. Ajit. Ječminek.
Fr. Kham. Ant. Kane, drog Mihael Kastuer Edmund Kavčič. Hennk Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
I Peter Lassnik. ! Alojzii Lilleg.
A. Mehle.
P Mencinger. : J.Perdan. : Vaso Petričič*. 'Kari Planinšek.
Jos. Pollak. A. Su&nik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M, Spreitzer. Anton Stacul.
Pran Stupica Ferd. Terdina Uradniški   k : sumno druStvc
Bled: Oton W61fling. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schweiger,
Anton Z ure. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, J. Sepeta-
vec, V. Lapaine F. Poljanaek. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
Čič, J Koschur, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr.Loy, P Petsche,
J. Rothel, M. Rom, F. Go-
der^r, F. Verderber Kostanjevica: Alojzij (Jač Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar »pri sv. Trojici'', J. Krenner, R. & E. Ross.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač.
Mirna: Josip Schnller
Mokronog: J Errath, B. Sbil, „pri Škofu", Peter Strel.
Novo mesto: Kiissel& Končan, A.Pauser, F.Pleterskv, I. Picek.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojna: A.Ditrih,G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, L občno rade-Bko konsumno druStvo.
Radovljica: L. Fursagner
F. Homann. Oton Homar Sodražlca: Ivan Levstik Slška: J. C. Juvančič. Skofla loka:  E. Burdy^
M.Zigon. 1301-^ Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič
Ivan Zernatto. j Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje. Fra:
Kobal.
j Vrhnika: D Šetinc, R Katre: 1 Zagorje:   R. F. MiheKtf
Iv. Miiller sen.
Žužemberk: Jak. Dere*1
F. P. Vidic Sl Komp. Ljubljana,
opekarna a\am   tovarna peci9 ponudbo vsako poljubno množino
1703—32
zarezane strešne opeke,
Barve: a) rdeti naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te wste strešniki so patentooanl»vseh Kulturnih držnuah. Lastniki putentoo: F,P. Vidic & Komp. In Jos. Marzolc.
§m?~   Najllčnejše, najcenejše In najprlprostejšo stresno kritje. ~V6
_ Vzorca in prospekte pošljemo na željo brezplačno. _--
Spreintefo so sastopnikl "M Takojšna in najzaneslivejsa postrežba. mr  Sprejmelo se zastopniki.