Kamniški (jBC St. 20 41. leto Kamnik, 21. novembra 2002 Dobili smo nov občinski svet in svete KS, župana pa 1. decembra Smolnikar in Percic v drugi krog Prvi krog volitev je za nami, mesta v občinskem svetu in krajevnih skupnostih so razdeljena. Kot je bilo pričakovati, bo ime župana, ki bo kamniško občino vodil prihodnja štiri leta, znano šele l.decembra. Devet županskih kandidatov in kandidatk, po njihovem številu smo bili med »najmočnejšimi« občinami, je namreč razpršilo glasove volivcev, kise bodo tako v drugem krogu odločali ali bodo dali svoj glas dosedanjemu županu, nestrankarskemu kandidatu Tonetu Smolnikarju, kije v prvem krogu dobil 46,8% glasov, ali Demitriju Perčiču, dosedanjemu podžupanu in kandidatu LDS s 13,2% glasova v prvem krogu, Letošnje volitve je obeležila Martinova nedelja, nadvse sončna in prijetno topla, kar je najbrž tudi botrovalo izredno dobri volilni udeležbi - 73,8%. Od 20879 volivcev z območja občine Kamnik je glas oddalo 15402 volivcev, kar je mnogo več kot ob volitvah pred štirimi leti, ko smo v naši občini zabeležili le 6l,2%> udeležbo v prvem krogu. Več na 2. strani. Lira na najvišji stopnici kulture BILI SO PRVI IN ZE STO DVAJSET LET OHRANJAJO SLOVENSKO PESEM Volišče v učilnici osnovne šole Toma Brejca je bilo najbolj obiskano v dopoldanskih in večernih urah. Prvič brez Tihe doline Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik so z umetniškim vodjem in dirigentom Andrejem Misso-nom, ki jih uspešno vodi tretjo pevsko sezono, ob 120-let-nici delovanja društva izvedli lep program slavnostnega koncerta v Domu kulture Kamnik, v soboto, 9- novembra. Prav na ta dan leta 1882 je deželna vlada potrdila društvena pravila in iz zbora kamniške Narodne čitalnice, ki je imel v takratnem času boja proti ponemčenju našega naroda, slovenske besede, kulture in pristne slovenske pesmi pomembno narodnobuditelj-sko vlogo, je nastalo Prvo slovensko pevsko društvo, ki so ga tedanji pevci poimenovali Lira. Ime Lira je izbrano po antičnem ljudskem instrumentu, ki zmore pričarati ganljive zvoke, na katerega je igra! tudi bajeslovni starogrški pevec Orfej. Več na 5. strani. l882 2002 U \ t f V zimski sezoni, kjje pred nami, se prvič ne bodo zavrtele smučarske vlečnice Enka, Dvojka in Osmica v Tihi dolini, skratka Tiha dolina bo letošnjo zima res ostala tiha. Tako so se odločili na nedavni seji nadzornega sveta družbe Velika planina - zaklad narave. Kot sta nam po seji sveta povedala Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta, in Stane Kavčič, direktor dnižbe, je bila takšna odločitev sprejeta zato, ker je imela družba vsako leto s pripravami vlečnic in urejanjem smučišča za 20 do 25 milijonov SIT stroškov, ki pa jih nekaj obiskovalcev ni moglo pokriti. K temu pa je treba dodati dejstvo, da je bilo lani le pet smučarskih dni, prej- šnje leto pa nobenega. Zavedati se je treba tudi, da je za obratovanje vlečnic oziroma njihovo pripravljenost moralo skrbeti najmanj šest delavcev. Vsekakor pa so svoj delež k tej odločitvi prispevali tudi dodatni visoki stroški, ki bi jih zahtevala nujna sanacija vlečnic in nenazadnje tudi naravovarstveni razlogi. Ob prvem snegu bodo torej letos pognali le dvosedežnico ter vlečnici Zeleni rob (Poma) in Jur-ček. Zaradi okrnjene ponudbe vlečnic so se odločili tudi za nižjo ceno smučarskih kart. Tako bo dnevna smučarska vozovnica namesto lanskih 3500 SIT veljala le 2800 SIT, poldnevna pa 2300 SIT. Po ugodni ceni bodo lahko kupili letne karte lastniki in uporabniki koč na Veliki planini. Za letno karto s sliko, ki bo sicer stala 100 tiso čakov, bodo odšteli le 60 tisočakov, za letno prenosno karto pa 100.000 SIT - do konca novembra. Kot je povedal Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta, pomeni zaprtje vlečnic v Tihi dolini le začasen ukrep in dodal, da sta občina kot lastnik družbe in uprava družbe pred odgovorno nalogo, kako za gospodarjenje z velikoplanin-.skim smučarskim kompleksom najti ustrezno dolgoročno rešitev. Vsekakor pa bi kazalo o rešitvi razmišljati tudi v pripravah razvojnega programa ljubljanske regije, saj financiranje nadaljnega razvoja Velike planine kot naravnega zaledja Ljubljane in obljubljanskih občin ne more ležati samo na plečih kamniške občine.. FRANC SVETELJ Vrhunec praznovanj pomembnega jubileja Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik, ki že 120 let ohranja slovensko zborovsko petje kot narodno vrednoto, je bil slavnostni koncert na Martinovo soboto. Dvorana Doma kulture Kamnik je bila tokrat pretesna za vse nekdanje Liraše in prijatelje njihove pesmi. Pozdravil jih je tudi Janez Majcenovič, dolgoletni pevec, solist in kronist Lire. VERA MEJAČ Iz krajevne skupnosti Nevlje Nov. vodovod in razširjeno pokopališče Z dokončanjem vodovoda in napeljavo zdrave Inlne. vode iz vodohra-ma Soteska gospodinjstvom v vasi Hrib so vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti Nevlje oskrbovana z zdravo pitno vodo. Pomembno pridobitev sta po blagoslovitvi nevel/skega župnika Vinka Podbevška predala namenu predsednik graclbene-ga odbora Jože Kotnik in župan Tone Smolnikar. Več na 3- strani. Ljubljanska 21k, ® 8314-013 VEČERNA PRODAJA SVEŽEGA KRUHA pon.-p«tek16JO-21w sobota 1600-2100, natelja zaprto « WMfiČt PfŠKOJt riCTII Mir A in PO Al Nit A VdallLiilVf/l lil F Iv/iLl llv/i V MERCATOR CENTRU KAMNIK V NOVEMBRU - 25% POPUST NA ČIŠČENJE M ERI NO POSTELJNINE jZ!HumiMEEJEJi^CiliP\jf8 C3FhI1CZ» KROVSKO KLEPARSKI IZDELKI KRIVLJENJE OBROB IN ŽLEBOV Kamnik, Usnjarska cesta 9 (nasproti soseske Mali grad), tel.: 01 839 73 12, fax.: 01 839 73 13 Moste 88 A, Komenda Prodajalna obutve in tekstila UGODNI MIKLAVŽEVI NAKUPU NEPREMOČUIVA ^ofc^ IGRAČE ORI JTFV CopY° ELEGANTNA Ar' in ŠPORTNA OBUTEV Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si V 01 83 08 350 . dunlop@sitar-pneumatic.si m S® srn ^ JDWJIVI,OM* " Ali veste, da pri nižjih leniparatuiah od 8"C zimska pnevmatika zagotavlja do 60% boljfte vozne lastnosti glođe na letno pnevmatiko? akcijska ponudba zimskih pnevmatik DUNLOP, SAVA, Matador, obnovljene,... lena platišča, snežne verige HM Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 5. decembra. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 28. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 3- decembra, na novem naslovu uredništva na Glavnem trgu 23 (prvo nadstropje zgradbe med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450, faks: 01/83 19 860. Uradne ure ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob torkih od 8. do 13- ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Volitve 2502'- prvi del Koalicija za napredek občine Kamnik? Za nami je prvi del letošnjih predsedniških in lokalnih volitev, prvi del zato, ker bo za dokončno izvolitev predsednika države in župana naše občine potreben še drugi krog, v nedeljo, 1. decembra. Zelo razgibana predvolilna kampanja za predstavitev kar devetih županskih kandidatov in preko dvesto kandidatov za 29-članski občinski svet in ne nazadnje še lepa jesenska nedelja, za povrh še Martinova, sta prispevali tudi k več kot 73-od-stotni volilni udeležbi, kar je precej bolje kot pred štirimi leti, ko je na volišča prišlo le nekaj čez 62% občanov, ki imajo volilno pravico. Ker sta se med županskimi kandidati v veliki finale uvrstila sedanji župan nestrankarski kandidat Tone Smolnikar z malo manj kot 47% deležem oddanih glasov in sedanji podžupan, kandidat LDS, Demitrij Perčič z nekaj preko 13% podporo volivcev, bo gotovo zanimiv tudi drugi volilni krog, še bolj pa vsebinske in organizacijske priprave nanj. Še zlasti, če se bodo stranke »neuvrščenih« kandidatov javno opredelile, če bodo in koga izmed dveh kandidatov bodo podprle v drugem krogu. Po vsej verjetnosti pa bosta imela oba kandidata kar nekaj težav z oblikovanjem možne koalicije v občinskem svetu. Ta je z izvolitvijo novih 29 svetnikov iz osmih političnih strank in ene liste v primerjavi z dosedanjo sestavo, v kateri je s svojimi svetniki sodelovalo šest strank, dobil veliko bolj pestro sestavo od dosedanje. V nov občinski svet sta se namreč s po dvema svetnikoma uvrstili stranki Zelenih, občinskega odbora Kamnik, in Stranke mladih Slovenije, pridružil pa se jim je tudi svetnik z obrtno podjetniške liste. Torej je za dosedanje »parlamentarne« stranke skupaj ostalo na voljo pet sedežev manj kot doslej. Čeprav si volilnih rezultatov ne moremo dobesedno tako razlagati, ker so o tem odločali volilci, ostaja dejstvo, da bo imela SDS namesto dosedanjih sedmih svetnikov v novem občinskem svetu le štiri svetnike, SLS namesto dosedanjih štirih dva svetnika in NSi namesto dosedanjih petih štiri svetnike. Vseh deset sedežev pa je v občinskem svetu obdržala stranka z največjim številom svetnikov - LDS. Dva svetnika je obdržala tudi ZLSD. Edina stranka, čeprav je med manjšimi, ki je podvojila število svetnikov, je DeSUS, saj jo bosta po novem zastopala dva svetnika. Verjetno so k temu pripomogli tudi »prestopniki« iz SDS, saj je pred volitvami kar nekaj njihovih svetnikov zamenjalo stranko.. Če že govorimo o sklepanjih možnih koalicij pred drugim krogom županskih volitev, potem je jasno vsaj to, da dosedanje županove koalicije (LDS, SLS, ZLSD in DeSUS), ki bi po novem štela 16 svetnikov, vsaj pred drugim krogom ne bo mogoče ponoviti. Brez dosedanje opozicije (SDS in NSi), ki bi sedaj štela osem svetnikov in brez vodeče LDS ostaja na voljo le še enajst glasov, kar pa ne predstavlja večine v občinskem svetu. Lahko se zgodi kaj, vsaj na videz nepredvidljivega, vendar je v politiki vse mogoče, denimo, da bi se v koalicijo združili demokrati, liberalni in socialni. Če bi vanjo pritegnili še zelene, pa je večina (16 glasov) tu. Kakorkoli že, katerikoli župan bo svoj še tako dober program brez' ustrezne podpore v občinskem svetu težko uresničil. Zato bi verjetno kazalo razmišljati tudi o možnostih uveljavljanja večine na podlagi programskih koalicij, ne glede na strankarsko pripadnost posameznih svetnikov. Lahko rečemo, da se je to tudi v dosedanjem svetu, zlasti v drugi polovici mandata, že dogajalo, da so svetniki »opozicije« s svojimi glasovi okrepili večino »koalicije«. Pa tudi obratno. Odločilna naj bi bila torej predvsem dobra zamisel, ideja, predlog in seveda možnost za njegovo uresničitev, ne pa to, iz katere stranke je prišla in kdo jo je predlagal. Lahko bi ji rekli »koalicija za napredek Kamnika«. Tak način bi verjetno precej prispeval k uspešnemu delovanju novega občinskega sveta. Saj so si bili predvolilni strankarski, pa tudi programi županskih kandidatov, precej podobni. Od take »koalicije« pa bi navsezadnje imeli gotovo večjo korist tudi občani, ki so dali svoj glas najvišjemu organu odločanja v občini in občina Kamnik kot celota... FRANC SVETELJ Na volitvah župana občine Kamnik so rezultati volitev župana naslednji: Skupno število volivcev: 20879 Skupaj glasovalo po volilnem imeniku 15409 Glasovalo s potrdili 0 Skupaj glasovalo 15409 Volilna udeležba 73,80% Oddanih glasovnic je bilo skupaj 15402 Neveljavnih glasovnic 325 Skupaj veljavnih glasovnic 15077 Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. ANTON PLAHUTNIK 189 1,25% 2. DEMITRIJ PERČIĆ 1990 13,20% 3. ANTON TONE SMOLNIKAR 7060 46,83% 4. JANEZ REPANŠEK 1149 7,62% 5. SILVA CEGNAR 447 2,96% 6. TATJANA SONJA ROT D J ALI L 710 4,71% 7. ANTON HOČEVAR 580 3,85% 8. LOJZE VAVPETIČ 1086 7,20% 9. MARJETA HUMAR 1866 12,38% 1. ANTON TONE SMOLNIKAR 2. DEMITRIJ PERČIČ 7060 1990 46,83% 13,20% Kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mcjač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%, Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod ■zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TČR, d.d, tisk Sel d.d., Ljubljana dne 21. II. 2002 Dobili smo nov občinski svet in svete KS, župana pa 1. decembra SMOLNIKAR IN PERČIČ V DRUGI KROG Prvi krog volitev je za nami, mesta v občinskem svetu in krajevnih skupnostih so razdeljena. Kot je bilo pričakovati, bo ime župana, ki bo kamniško občino vodil prihodnja štiri leta, znan šele 1. decembra. Devet županskih kandidatov in kandidatk, po njihovem številu smo bili med »najmočnejšimi« občinami, je namreč razpršilo glasove volivcev, ki se bodo tako v drugem krogu odločali, ali bodo dali svoj glas dosedanjemu županu, nestrankarskemu kandidatu Tonetu Smolnikarju, kije v prvem krogu dobil 46,8% glasov, ali Demitriju Perčiču, dosedanjemu podžupanu in kandidatu LDS s 13,2% glasov v prvem krogu. POROČILO 0 VOLITVAH ZUPANA OBČINE KAMNIK 1. KROG Volilna komisija ugotavlja, da nobeden od kandidatov ni izvoljen v prvem krogu. Drugi krog je skladno s tretjim odstavkom 107. člena Zakona o lokalnih volitvah razpisala Republiška volilna komisija (Uradni list RS, št.97/02). V drugi krog volitev župana se uvrstita kandidata po vrstnem redu števila dobljenih glasov in sicer: JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav. PREDSEDNIK OVK, l.r. Na volišču v kulturnem domu v Šmarcije svoj glas oddalo! 8 odstotkov volivcev. Letošnje volitve je obeležila Martinova nedelja, nadvse sončna in prijetno topla, kar je najbrž tudi botrovalo izredno dobri volilni udeležbi - 73,8%. Od 20879 volivcev z območja občine Kamnik je glas oddalo 15402 volivcev, kar je mnogo Na volišču v Šolskem centru Rudolfa Maistra je svoj glas, zapisan na volilnih lističih, oddala tudi Ivica Bergant. Pravi, da se vsa družina redno udeležuje volitev, saj tudi na ta način povedo, kaj želijo. več kot ob volitvah pred štirimi leti, ko smo v naši občini zabeležili le 61,2% udeležbo v prvem krogu. Kot se je že večkrat pokazalo, je volilna udeležba najslabša prav v mestu Kamnik in bližnji okolici (npr. v KS Kamnik-center le 6l%, v KS Duplica 68%), največja pa v oddaljenejših naseljih in v Tuhinjski dolini. Tako se lahko kar s 84-odstotno volilno udeležbo pohvalijo v krajevnih skupnostih Vranja Peč in Špita-lič, za pet odstotkov slabšo so zabeležili v krajevnih skupnostih Tuhinj, Šmartno in Pšajno-vica. Podobno kot pred štirimi leti, so se na volitvah za župana uresničila predvidevanja, da zaradi velikega števila kandidatov župana ali županjo ne bomo dobili v prvem krogu, saj je potrebno za izvolitev v prvem krogu zbrati več kot polovico glasov vseh volivcev. POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK Občinska volilna komisija občine Kamnik je na seji dne 18. 11. 2002 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov občinskega sveta občine Kamnik: I. ' - Od skupnega števila volivcev z območja občine Kamnik 20879 jih je skupaj glasovalo po volilnem imeniku 15394. S potrdilom ni glasoval nihče. Volilna udeležba je 73,73%. Posamezne liste kandidatov so v občini Kamnik skupno dobile naslednje število glasov: Glasov % glasov št. ime liste. 4477 31,0% 1 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1056 7,3% 2 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1051 7,3% 3 ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK 702 4,9 % • 4 OBRTNO PODJETNIŠKA LISTA 102 0,7 % 5 NPS - NAPREJ SLOVENIJA 1848 12,8 % 6 N.Si-NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STR. 982 6,8% 7 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1998 13,9% 8 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1191 8,3 % 9 STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS 1015 7,0% 10 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 14422 100% SKUPAJ II. Mandati so skladno s 15., 16. in 17. členom zakona o lokalnih volitvah dodeljeni listam kandidatov in sicer: 1. Liberalna demokracija Slovenije 10 2. Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2 3. Zeleni Slovenije - OO Kamnik 2 4. Obrtno podjetniška lista 1 6. N.Si - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 4 7. Slovenska ljudska stranka 2 8. Socialdemokratska stranka Slovenije 4 9. Stranka mladih Slovenije - SMS 2 10. Združena lista socialnih demokratov 2 III. Člani občinskega sveta občine Kamnik, izvoljeni na rednih volitvah dne 10.11. 2002, so: 1. Marjan Semprimožnik, rojen 8.7.1970 , Motnik 17 LDS 1 2. Gregor Koncilja, rojen 13.6.1967, Cesta treh talcev 8b, Kamnik LDS 2 3. Valentin Zabavnik, rojen 4. 1.1953, Košiše 16 SDS 2 4. Branislav Golubovič, rojen 10. 8. 1969, Klavčičeva 5, Kamnik LDS 3 5. Nuša Mojca Svete, rojena 23.4.1957, Matije Blejca 2, Kamnik LDS 3 6. Demitrij Perčič, rojen 19. 12. 1963, Tunjiška 2/a, Kamnik LDS 4 7. Olaf Grbec, rojen 7.11.1960, PotnaPoljane6, Kamnik LDS 4 8. Klavdij Koderman, rojen 15. 8. 1963, Šutna 76, Kamnik LDS 4 9. Marjeta Humar, rojena 11.2.1946, Žale 4/a, Kamnik N.Si 4 10. Janez Repanšek, rojen 3. 4. 1956, Kolodvorska 3, Kamnik SDS 4 11. Matjaž Pogačar, rojen 21.1.1959, Stiasnveva 12 SMS ■ 4 12. Gordan Ambrožič Malenšek, rojen 11.1.1935, Kettejeva 5 DESUS 4 13. Daniel Kovačič, rojen 20.11.194.0, Prisojna 22 ZELENI 4 14. Tatjana Sonja Rot Djalil, rojena 5.9,1947, Zikova 1 ZLSD 4 15. Anton Hočevar, rojen 24.1.1950, Hruševka 1a SLS 1 16. Primož Štele, rojen 27 3.1978, Tunjiška mlaka 9e N.Si 2 17. Mihael Resnik, rojen 28. 9.1951, Maistrova 32 Obrtno podj lista 4 18. Dušan Štrajhar, rojen 24.11.1956, Pibernikova 19, Šmarca SDS 3 19. Janez Leskovec, rojen 19.12.1971, Vrhpolje 179 N.Si 1 20. Aleš Zobavnik, rojen 15.11.1973, Nožiška9 SMS 3 21. Marko Kemperl, rojen 29.12.1965, Krivčevo 8 LDS 2 22. Anton Rajsar, rojen 9.1.1958, Šmartno 26 a DESUS 1 23. Esma Raković, rojena 1.3.1957, Klavčičeva 13 ZELENI 3 24. Borut Žagar, rojen 25.6.1982, Stegne 22 ZLSD 3 25. Franci Spruk, rojen 9. 4. 1963, Hrib 11, Kamnik SDS 1 26. Iztok Debevec, rojen 21.12.1962, Oševek 6 LDS 1 27. Franc Pogačnik, rojen 21.3.1955, Godič 55 SLS 2 28. Vilko Dobovšek, rojen 30.10.1955, Ljubljanska 29 N.Si 3 29. Zvonko Cvek, rojen 16.5.1950, Županje njive 18a LDS 2 Datum: 18. 11. 2002 Občinska volilna komisija občine Kamnik JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav., l.r. Predsednik Od pravilno oddanih glasov je Tone Smolnikar prejel 7060 glasov ali 46,8%, Demitrij Perčič 1990 glasov ali 13,2%, Marjeta Humar 1866 glasov ali 12,4%, Janez Repanšek 1149 glasov ali 7,6%, Lojze Vavpetič 1086 glasov ali 7,2%, Tatjana Sonja Rot Djalil 710 glasov ali 4,7%, Anton Hočevar 580 glasov ali 3,9%, Silva Cegnar 447 glasov ali 3% in Anton Plahu t-nik 184 glasov ali 1,3%. To pomeni, da se bosta za vodstvo kamniške občine v drugem krogu v nedeljo, 1. decembra, potegovala Tone Smolnikar in Demitrij Perčič. Kopja letošnjih lokalnih volitev pa so se lomila ob tem, katerih 29 svetnikov izmed 219 kandidatov bo sedlo v občinske klopi za naslednja štiri leta. Sloviti D'Hon-dtov sistem je povzročil nemalo preglavic Občinski volilni komisiji, ki je po ponovnem izračunu svetniških mandatov v ponedeljek, 18. novembra, spremenila svoje poročilo o izidu volitev članov Občinskega sveta občine Kamniki Spremenjeno poročilo sicer ni vplivalo na število svetniških mandatov posameznih strank oziroma list, je . pa povzročilo nekaj sprememb v njihovih sestavih. Prav gotovo je absolutna zmagovalka kamniška LDS, ki je z 31 odstotki glasov obdržala dosedanjih deset mandatov v občinskem svetu, po štiri mandate imata Socialdemokratska stranka Slovenije -SDS in Nova Slovenija - NSi, po dva mandata Slovenska ljudska stranka - SLS, Združena lista socialnih demokratov - ZLSD, DeSLJS ter obe novo zastopani stranki v občinskem svetu - Stranka mladih Slovenije - SMS in Zeleni Slovenije OO Kamnik. V občinskem svetu si je mesto izboril tudi kandidat Obrtno podjetniške liste. Prav gotovo je sestava občinskega sveta po letošnjih volitvah mnogo bolj pestra in prav zanimivo bo spremljati, kako se bo z 29 svetniki osmih političnih strank in ene liste oblikovala koalicija in opozicija. Na Martinovo nedeljo so volivci v naši občini odločali tudi o novi sestavi svetov 22 krajevnih skupnosti in tehtali, kateri od kandidatov bi bil najprimernejši za predsednika države. Že kmalu po zaprtju volišča je bilo jasno, da favoritu dr. Janezu Drnovšku ni uspelo zbrati večine glasov že v prvem krogu in se bo tako v drugem krogu srečal z Barbaro Brezigar. Kdo bo zmagovalec v drugem krogu letošnjih volitev, tako za predsednika države kot za župana naše občine, pa vedo samo volivci. Povedali bodo v nedeljo, 1. decembra. SAŠA MEJAČ Poročila o volitvah za župana in člane občinskega sveta občine Kamnik objavljamo na tej strani, za člane svetov KS pa na 10. strani. Obvestilo za zakonodajni referendum o vračilu prekomernega vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje Občina Kamnik obvešča vse občane in vlagatelje v javno telekomunikacijsko omrežje RS, daje pristopila k zbiranju 40.000 podpisov za izvedbo referenduma. Zato vas poziva k podpisu obrazca in njegove overitve na Upravni enoti Kamnik, soba št. 12. do 6. decembra 2002. Potrjen obrazec oddate v zaboj pri vratarju na UE Kamnik. Župani občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Trzin (iz podjetniške regije) so podprli namero o sodelovanju pri zbiranju podpisov za referendum z vseslovenskim združenjem vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: združenje). Za vložitev pobude referenduma se je združenje odločilo, ker je le-ta preostal kot edino in zadnje sredstvo v demokratični državi, da vlagatelji pridejo do pravičnega povračila svojih vlaganj. Združenje je bilo v postopku sprejemanja zakona konstruktivni partner in se je vseskozi prizadevalo, da pride do kompromisa pri rešitvi tega zelo občutljivega vprašanja v smislu popravljanja krivic in neenakosti v preteklosti. Na žalost pa sta Vlada in DZ RS brezkompromisno izsilila in uzakonila obseg minimalnih vračanj, ki pa nikakor ne pomeni izenačevanja pogojev za pridobivanje telefonskih priključkov ne glede na čas in kraj vlaganja, temveč ravno nasprotno poskuša izigrati vse tiste, ki pričakujejo, da bodo dobili povrnjena preveč vplačana vlaganja v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. V odstotkih to pomeni od 20% pa do največ 40% glede na leto vplačila. To pomeni, da bi se od celotnega preplačila vrnilo največ 40% neobrestovanih vplačanih sredstev. Zaradi tega v združenju podpiramo predlog sprememb in dopolnitev zakona v celoti. Ker Državni zbor RS ni sprejel oziroma je zavrnil predlog sprememb in dopolnitev zakona, je združenje prisiljeno izkoristili zadnjo možnost, ki jo daje prav- ni sistem v zakonodajnem postopku, to je predhodni zakonodajni referendum. Tako se bo odločitev o tem vprašanju prenesla v roke volivcev, da bodo lahko sami odločili, kako naj se rešijo povračila vlaganj. Na Vranskem je 5. novembra združenje imelo občni zbor, na katerem so bila sprejeta izhodišča pridobivanja podpisov za referendum. Prevladovalo je mnenje, da se bodo morali upravičenci sami organizirati in tudi povabiti vse zainteresirane, da zberejo dovolj podpisov. S tem bi se omogočil Zakonodajni referendum in v nadaljevanju zagotovil, da bi vlagatelj dobil povrnjeno prekomerno vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje. Ta referendum pa bi odpravil tudi datum 1.1.1995 (zadnji rok kroga upravičencev, glede na trenutni zakon) tako, da bi nekaj občin, ki so gradile oz. financirale telekomunikacijsko omrežje pozneje, prišle do povračila svojih vlaganj. Občina Vransko in njihov župan Franc Sušnik je v imenu poslanskih skupin SDS in Nsi zagotovil podporo preko občinskih odborov. Prav tako je podporo ponudila tudi SLS. Poudariti je potrebno, da je kamniški župan Anton Tone Smolnikar 10. oktobra vložil na Ustavno sodišče RS Ponovno zahtevo za začetek postopka za presojo skladnosti 6. in 15. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Predstavnik združenja, ki zastopa vlagatelje v UE Domžale in Kamnik, je Danilo Kastelic in ga lahko dobite na spletni strani združenja na naslovu : http://zdruzenje-upravicencev.kelt.si. Za podporo se vam že vnaprej zahvaljujemo. DANILO KASTELIC Vseslovensko združenje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ANTON TONE SMOLNIKAR župan občine Kamnik Vi sprašujete, župan odgovarja OBČINA KAMNIK objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za oddajo objekta Stari grad v najem I. SPLOŠNI POGOJI: 1. Predmet javnega razpisa je objekt Stari grad, Novi trg 6, Kamnik, stoječ na zemljišču paro št. 1160/2, k.o. Kamnik 2. Namembnost objekta: gostinsko-turistična dejavnost 3. Čas oddaje objekta v najem: določen z možnostjo podaljšanja 4. Višina izhodiščne najemnine: 150.000,00 SIT 5. Rok zbiranja ponudb: 8 dni od dneva objave II. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: 1. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (fizične osebe dokazilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov; pravne osebe izpisek iz sodnega registra) 2. Potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 3. Program dejavnosti, skupaj z okvirnim terminskim planom adaptacije prostorov in zunanje ureditve Ponudbe s prilogami lahko ponudniki pošljejo do vključno 29. 11. 2002, do 12. ure priporočeno na naslov: Občina Kamnik, Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom »ZA JAVNI RAZPIS«. Vse druge informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Kamnik, telefon 8318-118 (g. Bojan Mlakar, ga. Lidija Fujan). OBČINA KAMNIK Občanka O. P. iz Kamnika sprašuje župana, na kakšen način namerava vzpostaviti večji red pri parkiranju vozil na javnih prometnih površinah. Projekt reševanja problematike mirujočega prometa sla župan in občinska uprava zastavila že pred leti, nekateri rezultati pa so vendarle opazni - kljub pripombam s strani tistih, ki bi želeli, da bi bila njihova bližnja okolica povsem brez avtomobilske pločevine, kol tistih, ki bi se najraje zapeljali tudi skozi vhodna vrata objektov. V samem mestnem jedru smo poleg lepšega izgleda pridobili kar nekaj novih parkirnih mest, na območju večjih stanovanjskih sosesk pa z začasnimi rešitvami povečali obstoječe kapacitete. Dejstvo je, da število motornih vozil narašča bistveno hitreje, kot so materialne zmožnosti občine za izgradnjo novih javnih parkirnih površin. Ne glede na dane omejitve, zaradi česar se bomo morali prej ali slej odločiti za izgradnjo večjih garažnih hiš tudi v Kamniku, prometni'nered pogosto hote ali nehote povzročamo sami vozniki, ki svoja vozila parkiramo čim bližje cilju in se pri tem ne oziramo na potrebe drugih udeležencev v prometu. Tako kot v številnih slovenskih mestih smo tudi v Kamniku poskušali zasnovati ustrezno redarsko službo, vendar so bile nanjo izrečene številne kritike če tudi marsikdaj povsem neutemeljene. Ob izrečenih besedah se zdi, da najraje pokažemo s prstom na druge, nikoli ali zelo redko })a nase. Še zlasti se radi hudujemo, če nas ob napačnem parkiranju pričaka obvestilo o storjenem prekršku, Dosedanje izkušnje na področju vzpostavljanja večjega reda na področju mirujočega prometa dokazujejo, da je zadovoljivo strokovno usposobljena občinska redarska služba lahko v pomoč tako občanom kotne tako redkim obiskovalcem našega lepega Kamnika. Predvsem z opozarjanjem in svetovanjem, v skrajnih primerih pa, ko, žal, »lepa beseda več ne najde lepega mesta«, tudi s kaznovanjem. Izrekanje denarnih kazni je zato potrebno razumeti zgolj kot skrajni ukrep, nikakor pa ne more biti v funkciji domnevnega polnjenja občinskega proračuna. Temeljna namera župana in občinske uprave je torej ukrepati preventivno, s čimer naj bi se vzpostavil kolikor toliko normalen red, saj idealnih razmer ob tako raznovrstnem obnašanju udeležencev v prometu pač ne gre pričakovati. Prepričan sem, da se bodo ob kadrovski okrepitvi občinske uprave na segmentu mirujočega /»■omela ter njenem korektnem in dosledno profesionalnem delu, pokazali tudi željeni rezultati. Nesporno pa lahko k tako zastavljenem cilju največ prispevamo prav Kamničani, ki smo sicer pretežni uporabniki javnih prometnih površin, na katerih menda tako pogosto »zgolj za minu tko« parkiramo svoje jeklene konjičke. Da slednji hudo ovirajo druge, se žal zavemo šele takrat, ko smo se jim predvsem kot pešci - prisiljeni prepogosto tudi sami izogibati! ANTON TONE SMOLNIKAR, župan Krajinska zasnova Volčji Potok -izjemna naravna in kulturna krajina na območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica Projekt poteka s sodelovanjem občin Domžale, Kamnik in Lukovica, zaradi svojega pomena pa je dobil tudi mednarodno finančno pomoč za izvedbo delavnic vključevanja javnosti pri pripravi projekta. Območje krajinske zasnove Volčji Potok se razprostira med Homškim hribom in sega prek Češeniških gmajn, Blat in Mlak v občini Domžale do Prevojskih gmajn v občini Lukovica. Vključuje komplekse in parke gradov Češenik, Črnelo in Kolovec, v občino Kamnik pa sega z območjem od Arboretuma Volčji Potok do naselij Rudnik, Zgornje in Spodnje Palovče. Območje krajinske zasnove predstavlja kompleksno varstvo kulturne in naravne dediščine z majhnimi naselji, majhnim številom prebivalstva, ohranjenim vaškim značajem in raznoliko kulturno in naravno krajino. Jedro predstavljajo Blata, Mlake, Češeniške in Pre-vojske gmajne, kjer so rastišča zavarovanih rastlin ter ptic, ki sodijo pod okrilje evropske ha-bitatne in ptičje direktive. To območje je ves čas pod pritiski planiranega bodočega razvoja, za katerega želimo, da bi ustrezal zahtevam trajnostnega razvoja in upošteval varstvena izhodišča. Koncept temelji na rekreacijskih in turističnih potenci- alih tega območja, za katerega občine Domžale, Kamnik in Lukovica želijo, da bi dobilo večji pomen ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za prebivalce širše ljubljanske regije. Poleg tega se na zahodnem delu priključuje na rekreacijsko os Kamniške Bistrice in tako omogoča povezavo odprtega prostora z urbano osjo ob Kamniški Bistrici. Pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje Osnutek projekta sofinancira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, kjer se z izdelavo Krajinske zasnove Volčji Potok izvaja pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje (drugi pilotni projekt je krajinska zasnova na regionalnem nivoju za Kras). Vrednost sofinanciranih sredstev je 3,5 milijone, namenjena pa so predvsem praktičnemu preizkusu novega Zakona o urejanju prostora ter Pravilnika za izdelavo krajinske zasnove, katerega rezultat bo grob osnutek dokumenta. Območje krajinske zasnove Volčji Potok je bilo izbrano kot pilotni projekt predvsem zato, ker razpolaga s številnimi strokovnimi študijami, ki so rezultat večletnega dela na Nadaljevanje na 4. strani Iz krajevne skupnosti Nevlje Nov vodovod in razširjeno pokopališče V torek, 5. novembra, so krajani Nevelj slavili, saj so bogatejši za novi del pokopališča in vodovodno omrežje v vasi Hrib. Obe pridobitvi je blagoslovil nevelj-ski župnik Vinko Podbevšek. Krajanom je položil v srca lepe besede o strpnosti in povezova- nju, prav slednje pa je za dotok vode, še zlasti v hribovske vasi, še kako potrebno in seveda velja tudi obratno - voda povezuje, če smo pripravljeni odpuščati in pomagati drug drugemu. Aktivnosti za razširitev pokopališča v Nevljah je pričel pred šestimi leti še prejšnji sestav sveta KS. Po ureditvi lastniških razmerij, pridobitvi dokumentacije, vseh potrebnih soglasij in dovoljenj je zemeljska dela opravilo Komunalno podjetje Kamnik, ki je tudi upravljalec neveljskega pokopališča. Na novem delu pokopališča je prostora za dvesto grobov. V prvi, zaključeni fazi ureditve, ki naj bi zadostovala za približno petnajst let, je prostora za 50 klasičnih in 15 žarnih grobov. Ureditev je veljala 10 milijonov tolarjev, od tega je štiri prispevala krajevna skupnost, šest pa Občina Kamnik. Novo pridobitev sta namenu predala predsednik sveta KS Štefan Plahuta in župan Tone Smolnikar. Kljub hladnemu in vetrov- Neveljsko pokopališče je z dokončanjem prve faze ureditve in razširit- nemu vremenu je cit-ve pridobilo prostor za 65 grobov, v celotnem novem delu pa bo z do- rarka Nataša Čelik končno ureditvijo prostora za 200grobov. zbrane razveselila s prijetnimi melodijami. Zatem so se zbrani preselili nekoliko višje, v vas Hrib, pri Kotniku ob novem hidrantu. Predsednik gradbenega odbora za dokončanje vodovodnega omrežja Jože Kotnik je domačine in goste lepo pozdravil in razložil potek del, ki so bila potrebna za dokončanje prepotreb-ne pridobitve. Že pred 25 leti se je šest gospodinjstev v vasi Hrib zaradi pomanjkljive oskrbe z vodo odločilo za gradnjo vodovodnega omrežja z vodohramom in črpališčem iz bližnjega studenca. Z veliko prostovoljnega dela in odrekanja so dela končali v letu 1979. Zaradi povečane porabe vode, predvsem pa suše, so jim vodo dovažali gasilci. Zato so se pred tremi leti na sestanku krajanov odločili za napeljavo zdrave pitne vode iz vodohrama Soteska, ki črpa vodo v zajetju Iverje. Na sestanku Sveta KS Nevlje in pristojnih občinskih služb je bila odločitev sprejeta. Celotna investicija je vredna dobrih 17 milijo nov tolarjev. 4 milijone sredstev je nakazala KS iz sredstev kraja- nov, 1,100.000 tolarjev in približno 200 ur prostovoljnega dela vaščani sami, levji delež pa je do dala še Občina Kamnik. Celoten projekt je uresničilo Komunalno podjetje Kamnik. V KS Nevlje so zadovoljni, da je *z dokončanjem tega vodovoda celotna krajevna skupnost oskrbovana z zdravo pitno vodo. Ob odprtju novega vodovoda so se uporabniki zahvalili županu Tonetu Smolnikarju, vodji oddelka za okolje in prostor Bojanu Mlakarju s sodelavci, Svetu KS Nevlje, Komunalnemu podjetju, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nevlje in občinskim svetnikom, ki so vsak na svoj način pomagali k uresničitvi cilja. Župan Tone Smolnikar je čestital za pomembno pridobitev, kar zdrava pitna voda prav gotovo je, in se zahvalil krajanom za zbrani denar in za mnogo ur vloženega prostovoljnega dela. Uroš Pančur, desetletni domačin, je ob hidrantu povedal doma zloženo pesmico: Oj, potoček žuboreči, v sebi nosiš dragoceni dar, naj te ceni rod človeški, da ne usahneš nam nikdar. Po simboličnem odprtju, ki sta ga opravila predsednik gradbenega odbora Jože Kotnik in žu- pan Tone Smolnikar, je Nataša ponovno zaigrala na citre. Srečanje se je ob pogostitvi nadaljevalo pri Kotnikovih. V krajevni skupnosti Nevlje imajo še veliko načrtov. Pripravili so projekt za novo mrliško vežico poleg stare, ki je bila pred tridesetimi leti med prvimi v občini. Urediti nameravajo kanalizacijo v Olševku in Soteski, dograditi javno razsvetljavo, zgraditi otroško in športno igrišče v Soteski in asfaltirati nekatere cestne odseke. Ob izteku štiriletnega mandata je predsednik sveta KS Štefan Plahuta zadovoljen z doseženim - izgradnja vodovodnega omrežja Soteska - Hrib za približno sto gospodinjstev, asfaltiranje cest v dolžini dveh kilometrov, zaključek kanalizacije Vrhpolje-Nevlje, dograditev 150 metrov pločnika v Soteski. V KS Nevlje je na kanalizacijo priključenih približno 250 od skupno 450 gospodinjstev, v katerih živi 1700 prebivalcev. Ob vseh pridobitvah pa Plahuta žalostno ugotavlja, da je družabno življenje v KS zamrlo. Problem vidi v razkropljeni poseljenosti. Delijo jih tudi miselnost in različni interesi urbanega in vaškega naselja. VERA MEJAC Nadaljevanje s 3- strani področju urejanja prostora in varstva okolja na teni območju. Izvajalec projekta je domžalsko podjetje LOCUS d.o.o., katerega strokovnjaki so za Občino Domžale pripravili več strokovnih podlag ter razvojnih in izvedbenih aktov na področju urejanja prostora in odlično poznajo lokalni prostor, hkrati pa so bili tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor izbrani kot najustreznejši izvajalec za izvedbo projekta. Mednarodna podpora projektu Občina Domžale je kot eno od 39 nagrajenih mest oziroma občin iz Vzhodne in Srednje Evrope iz lanskega leta letos dobila povabilo, da se vključi v program financiranja s strani Evropske komisije. Prijavljeni projekti so morali izpolnjevati eno ali več zahtev: projekt se je moral nanašati na občino ali mesto, ki je v prejšnjem letu dobilo nagrado, s področja vključevanja evropske okoljske zakonodaje na lokalni ravni, dvigovanja javne ozaveščenosti, sodelovanja javnosti pri izvajanju trajnost-nega razvoja ter sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi. Koordinacijo dodeljevanja sredstev je prevzel Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo, kamor je Občina Domžale prijavila projekt Vključevanja javnosti pri pripravi Krajinske zasnove Volčji Potok kot primer implementacije nove prostorske zakonodaje. Projekt izpolnjuje vse zahteve, zato so bila občini dodeljena sredstva, za katera je zaprosila, v vrednosti 11.126 EUR. S tem denarjem bodo izvedene delavnice vključevanja javnosti pri pripravi projekta ter izdana publikacija ob zaključku projekta. Vključevanje javnosti pri pripravi projekta Sodelovanje javnosti postaja pri prostorskem planiranju vse pomembnejše, zato občine želijo, da prebivalci tega območja ter potencialni uporabniki sami povedo, kaj želijo, da definirajo probleme in tudi sami predlagajo rešitve. V ta namen bosta organizirani dve delavnici. Prva bo 4. decembra 2002 v Čebelarskem domu v Lukovici, kjer bodo sodelovali strokovnjaki, širša javnost in predstavniki zainteresirane javnosti (nevladnih organizacij). S sodelovanjem na delavnicah bo javnost vključena že na samem začetku, še preden bo osnutek krajinske zasnove pripravljen. Njihovi predlogi bodo pri tem dragocen in koristen vir informacij, ki jih bodo pripravljavci zasnove uporabili pri izdelavi. Naslednja delavnica je predvidena takrat, ko bo osnutek pripravljen. Na njej bodo udeleženci lahko razpravljali o rešitvah ter o samem osnutku. Ob zaključku projekta, ki bo trajal do konca novembra 2003, pa bo izdana publikacija o poteku in rezultatih projekta, s katero bo javnost seznanjena o rezultatih projekta, kvalitetah tega območja in ter o pomenu sodelovanja javnosti pri pripravi strateških dokumentov. Ker želimo, da bo javnost ves čas informirana o poteku projekta in njegovih rezultatih, nameravamo objavljati tovrstne informacije v lokalnih glasilih ter na spletni strani občine. Občani in drugi, ki jih zanima kaj več o projektu, se lahko obrnejo na Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale ali Oddelek za okolje in prostor Občine Kamnik. Zakaj je sodelovanje »laične« javnosti vse bolj pomembno? Izkušnje kažejo, da je prostorski dokument, pripravljen ob sodelovanju javnosti, ne le bolj kakovosten, temveč tudi bolj uspešen po izvedbi oziroma povedano drugače, ljudje, ki sodelujejo pri oblikovanju takšnih dokumentov, ga bolj razumejo in spoštujejo, kot če nastaja v kabinetih strokovnjakov in planerjev. Razlogov za sodelovanje javnosti pri pripravi krajinske zasnove je več: - to območje pripada ljudem, oni bodo tudi njegovi uporabniki; - ljudje so vir dragocenih informacij; - prostorski načrt se tako tudi bolje realizira. KRAJINSKA ZASNOVA - ZDRUŽIMO IDEJE Na projektu izdelave Krajinske zasnove Volčji Potok sodelujejo občine Domžale, Lukovica in Kamnik, ministrstva Vlade RS in strokovnjaki različnih smeri, prebivalci širšega območja, različna društva in interesne skupine, ki še nikoli niso imeli možnosti spregovoriti o svojih pogledih na razvoj »njihovega« območja. Zato vas vljudno vabimo na delavnico izdelave Krajinske zasnove'Volčji Potok, kjer bomo tudi z vašo pomočjo ustvarili nekaj ključnih podlag za odločanje v zvezi s prihodnostjo širšega območja Volčjega Potoka: - Kaj si želimo? Našteli bomo elemente vizije, oblikovali bomo cilje. - Kakšne so priložnosti in ovire razvoja območja Krajinske zasnove Volčji Potok? Določili in razvrstili bomo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti. - Kako do ciljev? Predlagali bomo strateške pristope za doseganje ciljev in najpomembnejša področja za podrobnejšo obdelavo. Delavnica bo vaša priložnost, da spregovorite o svojih pogledih, o ovirah in priložnostih, ki jih predstavlja okolje, v katerem živite. Rezultati delavnice bodo služili kot vodilo in usmeritev snovalcem razvojnih in varstvenih projektov, predvsem pa boste pomagali pokazati, kakšno podporo prebivalstva ima izdelava osnutka Krajinske zasnove Volčji Potok? Vabimo vas, da aktivno predstavite svoja mnenja oziroma se seznanite z mnenji drugih, v sredo 4. decembra, od 16. do 20. ure, v prostorih Čebelarskega doma Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Delavnico bo na pobudo občine Domžale organizirala in vodila skupina usposobljenih moderatorjev. Sodelovanje na delavnici je brezplačno, število udeležencev ni omejeno, vse dodatne informacije o delavnici lahko dobite na številki 018318126 ali 8318 109. Vabimo vas, da vnaprej razmislite o zgoraj navedenih vprašanjih in s seboj prinesete tudi pisalo in kos papirja. Izrezano prijavnico pošljite na naslov Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24, najkasneje do 28. novembra. Veselimo se srečanja in skupnega dela z vami. Občina Kamnik Oddelek za okolje in prostor PRIJAVNICA Udeležil/a se bom delavnice Izdelave Krajinske zasnove Volčji Potok, ki bo 4. decembra s pričetkom ob 16. uri v prostorih Čebelarskega doma Čebelarske zveze Slovenije, Brdo kovici 8, Lukovica. • Udeležil/a se bom delavnice (4. december 2002) • 1. del, 4. december: Kaj si želimo? Kakšne so priložnosti in ovire razvoja širšega območja ga Potoka? • Zainteresiran/a sem tudi za udeležbo na delavnici, ki bo predvidoma v februarju 2003 • 2. del, predviden v februarju 2003: Kako do ciljev? I 2002, j pri Lu- ' I I Volčje | Ime in priimek:.............................................. Organizacija: Naslov:............................................................................ Datum....................................................... Podpis. Informacije o projektu in o možnosti udeležbe na delavnicah: Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik Telefon: 01/8318100, kontaktni osebi Stanislava Mur-šak in Urša Mihelčič Glavan Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2,1230 Domžale Telefon: 01/7213 686, kontaktni osebi Tadeja Križnar Jamnikar in Veronika Oblak ZAVAROVANJE CESTNO-ŽELEZNIŠKIH PREHODOV Občina Kamnik je s sodelovanjem s Slovenskimi železnicami ter Ministrstvom za promet - Direkcijo za železniški promet sistematično pristopila k izboljšanju in zagotavljanju varnosti v cestnem prometu, s poudarkom na ustreznejšem zavarovanju nivojskih prehodov med cesto in železniško progo, na območju železniške postaje Kamnik. Predmet skupnega projekta je izvedba avtomatizacije železniške postaje in zavarovanje cestno-železniških nivojskih križanj. V prihodnjih letih bodo na osnovi Zakona o varnosti v železniškem prometu, Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter Zakona o javnih cestah in Zakona o varnosti v cestnem prometu, zavarovani nivojski prehodi med cesto in železniško progo v Ekslerjevi ulici, na Zapričah in v Streliški ulici. To pa pomeni izvedbo cestno-prometne signalizacije in prometne opreme (svetlobni znaki za označevanje prehoda čez železniško progo z zapornicami oz. polzapornicami s pripadajočo krmilno avtomatiko). V obdobju od leta 1999 je že bila izvedena avtomatizacija nivoj-skega prehoda Pot na Poljane, v letošnjem letu pa bo na podlagi postopne realizacije zavarovanj nivojskih križanj svojemu namenu predan prehod na Aleševčevi ulici. Skupni projekt, ki zajema avtomatizacijo štirih prehodov, bo najverjetneje izveden do konca leta 2004. Dela potekajo po začrtani poti, poudariti pa je potrebno zgledno sodelovanje s Slovenskimi železnicami in Direkcijo za železniški promet, ki je v sestavi ministrstva za promet. Ureditev zavarovanja nivojskega prehoda zajema ureditev cestišča, železniških tirov s povozno površino, postavitev zapornic s signalizacijo in ustrezne prometne signalizacije, vse v skladu s predpisi. Ocenjena vrednost projekta po sporazumu o financiranju gradnje znaša približno 300 mio SIT. ŽUPAN Anton Tone SMOLNIKAR Razstava Krasne nove Alpe v Kamniku ALPE NEKOLIKO DRUGAČE Od ponedeljka, 18. novembra, pa vse do 28. novembra je v Domu kulture Kamnik odprta zanimiva razstava z naslovom »Krasne nove Alpe«, ki jo v sodelovanju z Občino Kamnik in Cipro International organizira CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo Alp. Pričujoča razstava, ki prikazuje Alpe nekoliko drugače kot jih vidi večina evropskega prebivalstva, ki živi v mestih ali njihovi okolici zunaj alpskega sveta, v okviru mednarodnega leta gora in 50-letnice Cipre International že dobro leto potuje po evropskih prestolnicah. Razstava prikazuje fotografije celotnega alpskega loka, njegovo naravno in kulturno dediščino, gorsko in industrijsko civilizacijo, okolje in gospodarstvo, praznjenje gorskih območij in koncentracijo mest, razvoj in posledice gradnje prometnic, energetskih naprav, turističnih središč, razvrednotenje območij in njihovo obnovo ter zasnove in modele rešitev. SAŠA MEJAČ OBČINA KAMNIK objavlja PONOVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Predmet prodaje so stavbna zemljišča: a) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1262/2, pašnik v izmeri 431 m2 k.o. Podgorje; b) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1263/1, travnik v izmeri 1908 m2, k.o. Podgorje; c) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. š.1263/2, njivav izmeri 258 m2, k.o. Pod- gorje; d) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1274/5, pašnik v izmeri 96 m2, k.o. Podgorje; e) . Nezazidano stavbno zemljišče pare.št. 1274/6, pašnikv izmeri 7 m2, k.o. Pod- gorje; f) . Nezazidano stavbno zemljišče parc.št. 1536/2, cestavizmeri 37 m2, k.o. Pod- gorje. g) . Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 1272/1, travnik v izmeri 2207 m2, k.o. Podgorje. POGOJI: 1. Zemljišča se prodajajo v kompletu, ker predstavljajo zaokrožen kompleks zemljišč. Dostop do zemljišč ni zemljiškoknjižno urejen. 2. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z registrskimi listinami ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu.' 3. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. Zadnji rok plačila je 20.12. 2002. 4. Nepremičnine so naprodaj po sistemu »videno-kupljeno«. Davek na prometne-premičnin in notarske stroške plača kupec. 5. Ponudbe morajo prispeti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zapečateni ovojnici z oznako »PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNIN - JAVNI RAZPIS »do vključno 5.12. 2002, do 12. ure. 6. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 8. Vse informacije glede nepremičnin dobijo zainteresirani kupci po telefonu 83- 18-104 (g. Mlakar). M ZUPAN Anton Tone Smolnikar Lira na najvišji stopnici kulture Bili so prvi in že sto dvajset let ohranjajo slovensko pesem Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik so z umetniškim vodjem in dirigentom Andrejem Misso-nom, kijih uspešno vodi tretjo pevsko sezono, ob 120-let-nici delovanja društva izvedli lep program slavnostnega koncerta v Domu kulture Kamnik, v soboto, 9. novembra. Prav na ta dan leta 1882je deželna vlada potrdila društvena pravila in iz zbora kamniške Narodne čitalnice, ki je imel v takratnem času boja proti ponemčenju našega naroda, slovenske besede, kulture in pristne slovenske pesmi pomembno narodnobuditeljsko vlogo, je nastalo Prvo slovensko pevsko društvo, ki so ga tedanji pevci poimenovali Lira. Ime Lira je izbrano po antičnem ljudskem instrumentu, ki zmore pričarati ganljive zvoke, na katerega je igral tudi bajeslovni starogrški pevec Orfej. Program, ki sta ga z veznim besedilom Liraša Alberta Mrgolela povezovali Marta Zabret in Tina Romšak, je bil sestavljen iz treh delov: Spomin na začetke, Spomin na dirigente - skladatelje in V toku življenja. Izvajali so ga MPZ Lira Kamnik, Lirin duhovni vodja, zborovodja, skladatelj in baritonist Samo Vrem-šak, hčerka nekdanjega Urinega solista dr. Iva Kordaša sopra-nistka Barbara Nagode in pianistka Nataša Valant, Lirin prijatelj solist ljubljanske opere baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik, trobilni kvartet Dejan Brečko, Franci Balantič, Luka Einfalt in Uroš Košir. 14 let pozneje, leta 1882, so se zbrali pod Graškovo hruško na Šutni čitalniškipevci in ustanovili samostojno pevsko društvo Lira. V ponedeljek, 4. novembra 2002, smo se zbrali pevci in prijatelji Prvega slovenskega pevskega društva Lira spet pod mogočno krošnjo četrt tisočletja stare Graškove hruške. Spomnili smo se na pesem, dolgo dvanajst desetletij, spomnili smo se na generacije Lirinih pevcev, ki so s pesmijo, besedo, z znojem in krvjo soustvarjali kamniško in slovensko zborovsko tradicijo. Gre za povezavo osmih stole- kot petindvajsetletno zborovsko dejavnost pa so zlata Gallusova priznanja in značke prejeli Janez Lap, Franci Poljanšek, Ludvik Gomiršek, Tone Mali, Alojz Pele in Lado Omerzu. Nekaj pevcev je taka priznanja prejelo že na predhodnih jubilejih. Tone Ftičar je vsem pevcem čestital k jubileju in se z nostalgijo spominjal praznovanja 100-let-nice Lire, ko je prav v tej dvorani še stal v njenih vrstah. Spomnil se je tudi znanega slovenskega pesnika in njegovega verza, ki je še nedavno veljal za Liro: »Gorje, kdor nima doma!« Izrazil je veselje in ponos, da ima Lira po dolgih letih brezdomstva (50 let je gostovala v hiši Vrem-šakovih) svoj dom prav pod streho Doma kulture Kamnik. Iskrene misli, želje in voščila je v pozdravnem govoru nekdanjim in sedanjim pevcem namenil župan Tone Smolnikar. Izrazil je ponos Kamnika' na lep jubilej in na sloves, ki ga s pesmijo Liraši ohranjajo doma in ga večkrat ponesejo tudi v tujino. Prepričan je, da pomeni pevcem največje priznanje za kulturno poslanstvo njihovo mmm Številni obiskovalci Urinega jubilejnega koncerta, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano kamniškega Doma kulture, potrjujejo kvaliteto in priljubljenost Lirinega dolgoletnega umetniškega delovanja. Uvod v slavnostni večer je bil nekaj posebnega. Med postopno osvetlitvijo odra smo prisluhnili Lirinim arhivskim zvočnim posnetkom. Ko so iz teme v polmrak na oder prihajali pevci Lire, sta Jože Prezelj in Janez Kožar iz starodavnih instrumentov didgeridoojev izvabljala čudovite melodije. Liraši so koncert začeli z največkrat izvajano pesmijo Lire »Libertas ani-mi«, delom velikana slovenske zborovske glasbe Iacobusa Gallusa. Ljubitelji Lirinega petja so dvorano Kulturnega doma napolnili do zadnjega kotička, nekaj jih je, žal, moralo ostati zunaj. Sicer pa, da bi le bila dvorana večkrat tako zasedena. Hvaležni poslušalci so pevce nagrajevali z bučnim aplavdiranjem. Ko pa je Samo Vremšak z Liro zapel očetovo uglasbitev Gregorčičeve pesmi »Oj, zbogom ti planinski svet«, je sledil impo-zanten aplavz prevzetih poslušalcev. Po zadnji, trinajsti odpeti pesmi iz programa so bili ljubitelji Lire željni dodatnih pesmi. Pevci so jim potešili duše z dodatki iz Lirinega železnega repertoarja. Lirine pevce na odru in v dvorani med poslušalci, prijatelje Lirine pesmi je pozdravil in čestital ob jubileju nekdanji Lirin pevec in kronist Janez Majcenovič. Spomnil je na najpomembnejše mejnike Lirine 120-letne tradicije: Tam pod Graškovo hruško na gostilniškem vrtu na Šutni so se leta 1868zbrali kamniški rodoljubi in ustanovili Narodno čitalnico v Kamniku. tij Kamnika in sto dvajsetih let Lire - tole tradicija, ki se kupiti ne da! Dragi Liraši, nadaljujte to tradicijo! Zavedajte se, da bo Kamnik tudi zaradi Lirine pesmi lahko ostal kot Kamnik - mesto z dušo in zgodovino. Danes smo se zbrali pod streho kamniškega Doma kulture. Pod to streho so Liraši v zadnjih letih dobili svojo pevsko sobo, ki je tudi Lirin muzej, zakladnica in galerija prednikov. Ta pevska soba je že danes živ kulturnozgodovinski spomenik, ki ga je treba ohraniti. Želim, da bi Li-rina pevska soba tudi formalnopravno postala LJrino domovanje s »pergamentom in pečatom«. Dragi Liraši, naj vas spremlja starodavno koledniško voščilo, ki gaje zapisal že I3rimož Trubar: »Želim vam, da bi bila vaša vrata - vrata Božja, vrata zlata!« Tone Ftičar, vodja kamniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je ob jubileju v imenu sklada pevcem podelil Gallusova priznanja in značke za dolgoletno sodelovanje v zboru. Za več kot pet let prepevanja je podelil bronasta Gallusova priznanja in značke Bojanu Kle-mencu, Marjanu Plemenitiju, Albertu Mrgoletu in Alojzu Hančiču. Za več kot petnajstletno pevsko dejavnost so srebrna Gallusova priznanja in značke prejeli Peter Repanšek, Drago Hom-šak, Martin Kač, Matej Krt, Franc Plahuta, Janez Balantič in Matic Romšak. Za več domovanje, ki jim ga nihče več ne bo vzel. Zaželel jim je, da v njem prepevajo desetletja in desetletja. Pevskemu zboru je ob jubileju podaril spominsko darilo, vsakemu od 32 nastopajočih pevcev na odru pa Kamniški zbornik, ki so ga prejeli tudi nekdanji dolgoletni dirigent Samo Vremšak, prejšnji Lirin zborovodja Marjan Ribič, najstarejši Liraš Cene Matičič in nekdanji Lirin pevec, solist in kronist Janez Majcenovič. Predsednik PSPD Lira Kamnik Franci Poljanšek je v slavnostnem nagovoru poudaril, da praznični koncert pevci namenjajo vsem, ki so Liri postavili tako trdne temelje, da lahko na njih tudi zdajšnji pevci gradijo in s ponosom pripadajo zboru. Z veseljem je prebral telegram predsednika vlade dr. Janeza Drnovška: »Spoštovani, dovolite mi, da vam ob vaši častitljivi obletnici izrečem Profesor Samo Vremšak je s celotnim zborom Lire pod vodstvom dirigenta dr. Andreja Missona zapel Gregorčičevo pesem 'Oj, zbogom ti planinski svet', ki jo je uglasbil njegov oče Ciril Vremšak. Nastop velikana slovenskega zborovskega petja je ganil poslušalstvo, ki se mu je zahvalilo z mogočnim aplavdiranjem. iskrene čestitke. Z vašim dosedanjim delom ste vidno prispevali k bogatitvi naše lastne kulture ter predstavljali svetel vzor vsem pevskim društvom po Sloveniji. Ob tej priložnosti bi vam zaželel še mnogo let uspešnega delovanja.« Franci Poljanšek je še povedal, da so pevci 4. novembra letos pod zgodovinsko hruško na Krautovem vrtu na Šutni, kjer je davnega leta 1882 prvič zadonela Lirina pesem, pripravili prireditev v spomin na ustanovitev društva. Zbrali so se domala vsi živeči Liraši in številni prijatelji Lire. Zahvalil se je tudi županu, sponzorjem, številnim obiskovalcem in jih prisrčno nagovoril: »Vi ste naša prečudovita publika, ki nas spremljate na nastojjih in nas moralno podpirate...« Zahvalil se je vsem sodelujočim v prazničnem programu, še posebej zborovodji Andreju Missonu: »Andrej, vemo, da ti ni lahko z nami, vendar ti zauj>amo in verjamemo, da smo ti bili dani. na tvoji poti kot poslanstvo, ki ga morda tudi sam še nisi do konca doumel. Hvala in ostani še dolgo z nami v Kamniku!« Ob 120-letnici ustanovitve je PSPD Lira Kamnik izdalo zbornik, katerega vsebino so sestavili župan Tone Smolnikar in Liraši: prof. Samo Vremšak (dirigent od leta 1962 - 93), Marjan Ribič (dirigent od leta 1993 -2000), Albert Mrgole, prof. dr. Andrej Misson (dirigent Lire zadnji dve leti), Franci Poljanšek (predsednik Lire), Matic Romšak, Janez Majcenovič, Marjan Novak (17 let je bil predsednik in 18 let podpredsednik Lire). Lira je ob tem visokem jubileju vsem nekdanjim in sedanjim članom namenila članske listine. V svojih vrstah imajo posebej zaslužne, predvsem pevce, ki so v zboru delovali več kot 30 let in so s svojim delom prispevali k ohranjanju tradicije petja v Kamniku. Njim so namenili posebne slavnostne plakete. To so: prof. Samo Vremšak, prejšnji Lirin zborovodja Marjan Ribič, Janez Majcenovič, Ce- ne Matičič, prejšnji predsednik Lire Marjan Novak, Jože in Avgust Ogrinec, Jakob Škrjanec, Janez Golob, Edo Perne, Izidor Perhavec, Jože Rovšek, zaslužni sodelavci iz preteklega obdobja Danilo Čadež, Igor Ziernfeld in Peter Čare, Planinsko društvo Kamnik, Gasilsko društvo Kamnik ter aktivni pevci, ki že več kot 30 let delujejo v zboru: Janez Krt, Liraš z najdaljšim stažem prepevanja - kar 54 let, Jože Zore, ki v Liri prepeva petdeset let, Andrej Krt, Rok in Janez Lap, Jože Golob, Jože Hočevar, Tone Rakar, Franci Poljanšek, Ludvik Gomiršek, Tone Mali in Lojze Pele. Z zlatimi črkami pa je v bogati zgodovini Lire zapisano tudi ime dr. Alberta Čebulja, dolgoletnega pevca in častnega predsednika Lire. Lira je ob jubileju prejela številne čestitke. S posebej ganljivo vsebino je poslal čestitko nekdanji Lirin pevec Janez Krt, ki zadnji dve leti živi v Švici. Pevcem je čestital, se jim zahvalil za povabilo in se zahvalil očetu Janezu Krtu, najstarejšemu še aktivnemu pevcu Lire: »Flvala tebi, oče Janez, ki v Liri prepevaš že 54 let.« Osebno so Lirašem čestitali: v imenu Glasbene matice Ljubljana predsednica Marinka Vahčič in znani glasbenik in pevovod-ja Tomaž Tozon, DKD Solidarnost, Mestna godba Kamnik, Planinsko društvo Kamnik in predstavniki kamniških pevskih zborov MePZ Cantemus, Komornega zbora Šutna, MePZ Mavrica in MePZ Odmev. Liraši bodo 22. novembra nastopili v Filharmoniji z zborom Glasbene matice Ljubljana ob 130-letnici njegovega delovanja, konec leta pa na božičnem koncertu, ki se ga Kamničani že zdaj veselimo. Čestitkam ob 120-letnici PSPD Lira Kamnik se pridružujemo tudi iz uredništva Kamniškega občana. Lira in njeni dirigenti Ob ustanovitelju Lire Alojziju Vremšaku je bil tudi zaslužni so ustanovitelj in prvi Lirin zborovodja France Štele. Tudi skladatelj Emil Adamič je nekaj let vodil pevski zbor Lire in orkester Narodne čitalnice. Steleta je nasledil Ciril Vremšak (od 1920 do 1962), ki se je v slovensko zborovsko literaturo vpisal zlasti s številnimi priredbami ljudskih pesmi. Uspešno očetovo delo je do leta 1993 nadaljeval zborovodja, skladatelj, baritonist, profesor na Akademiji za glasbo in Lirin duhovni vodja Samo Vremšak, ki je vzgojil številne generacije slovenskih glasbenikov in je cenjen slovenski skladatelj. V zboru je prepeval 45 let in ga kot zborovodja uspešno vodil 31 let. Zato so mu Liraši ob njegovi 70-letnici na stilnem koncertu 1. junija 2000 podelili plaketo častnega člana Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik. Od leta 1993 -2000 je zbor uspešno vodil Marjan Ribič, ki je v njem prepeval 37 let. Izbor vokalnih skladb in izvedba koncertnih programov umetniških vodij prof. Sama Vremšaka in Marjana Ribiča sta bila povsod sprejeta z velikim odobravanjem. Sedaj enako uspešno zbor vodi prof. Andrej Misson ob sodelovanju dveh mladih nadarjenih korepetitor-jev Roka Rakarja in Primoža Krta. Število pevcev se v petdesetih letih ni spremenilo in zbor še vedno šteje 30 do 35 članov, besedilo in fotografije VERA MEJAČ Franci Poljanšek, predsednik Lire, je prejel zlato Gallusovo priznanje in značko za 36 let zborovske dejavnosti. Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale DECEMBER 2002 koledar prireditev za otroke sobota. 23. november, ob 10.00 za IZVEN Fran Levstik - Helena Sobar Zaje: KDO JE NAPRAVIL VID- KU SRAJČICO lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Jože Pengov Andrej Rozman Roza: MALI RIMSKI CIRKUS varietejska predstava za otroke glasba in ples petek. 22. november, ob 20.00 za IZVEN plesni diptih Andreja Rauch: TIPKE/REBEKA sreda. 27. november, ob 20.00 za; abonma MODRI in IZVEN JESENSKI GLASBENI SPREHOD OD NAŠIH DNI DO BACHA koncert, Vladimir Hrovat - ustna harmonika, Sofija Ristič -harfa, Paolo Pegoraro - kitara. Na sporedu: V. Hrovat, B. Andres, A. Barrios Mangore, A. Piazzolla, M. Ravel, G. Faure, F. Chopin, W. A. Mozart in J. S. Bach. gledališče torekf 3. december, ob 20.00 nadomestna predstava za abonma ZELENI in IZVEN Jorge Aecame: BENETKE sentimentalna komedija, Prešernovo gledališče Kranj Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Već informacij dobite v brošuri UreA/f/mre, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočile na našo telefonsko Številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Iz torbe Krištofovega Pepela II MIHA, BODI, KAR SI, je na odprtju že 16. samostojne kiparske razstave kamniškega kiparja Miha Kača v Razstavišču Veronika dejal njegov prijatelj, pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki je s svojo primorsko duhovitostjo poskrbel za redko kdaj tako sproščeno vzdušje na podobnih prireditvah. Na sliki ob Kacevi kiparski stvaritvi - Franceta Prešerna - iz šolski let. PIPA MIRU V POČASTITEV VOLITEV bi lahko poimenovali prizor, ki se je v soboto zgodaj zjutraj ponujal Dupličanom. Ker je bil to dan pred volitvami, dan volilnega molka, si nihče na protest, z udeležbo krajevnih in občinskih veljakov, še pomisliti ni upal. Koliko pa je ta prizor vplival na županske volilne rezultate, pa je že drugo vprašanje... P KONČNO SEMAFOR PRED NAJBOLJŠIM SOSEDOM - Minuli teden je zelo prometno (in nevarno) križišče Kovinarske in Ljubljanske pri Mercatorju dobilo semafor. Sedaj voznikom s Kovinarske ne bo treba več zapeljati na sredino Ljubljanske, da bi videli, če jim pot ovira kdo iz mestne smeri. Torej so svetniške pobude le meso postale. Da bi se kaj takega kmalu zgodilo tudi na križišču pri Svetilniku... F. S. USPEŠNA SANITETA BREZ USTREZNIH PRIPOMOČKOV Dr. Niko Sadnikarje v dvorani Razstavišča Veronika Kamnik govoril o delovanju sanitete v partizanskih enotah. Kot začetnik kirurg in zdravnik je deloval v partizanskih vrstah, zato nam je znal zelo nazorno opisati posamezne zdravniške posege pri reševanju življenj, tudi amputacije, kljub pomanjkanju ustreznih tehniških pripomočkov, zlasti v primerjavi s sedanjim napredkom. STANE SIMŠIČ ZGODOVINA REŠEVANJA V GORAH NAD KAMNIKOM . S tem naslovom je pri Planinski zvezi Slovenije nedavno izšla zanimiva knjiga ob 90-letnici Gorske reševalne službe Slovenije in 80-letnici Postaje Gorske reševalne službe Kamnik, ki sovpada z mednarodnim letom gora. Na predstavitvi knjige 22. oktobra v Matični knjižnici Kamnik seje dosedanji načelnik GRS Slovenije Dušan Polajnar zahvalil avtorjem Cene-tu Grilcu, Tonetu Škarji, Vlastu Kopaču, Miru Stebetu in Francetu Malešiču, kije knjigo tudi uredil. Dejal je, daje to najlepše darilo gorski reševalni službi, ki pomaga ljudem v nesreči. Zatem je France Malešič ob računalniškem prikazu fotografij knjigo podrobno predstavil Na sliki avtor in urednik France Malesič s soavtorjem Tonetom Škarjo in Cenetom Griljcem. Kupci in bodoči bralci te knjige so bili veseli urednikovega posvetila. VERA MEJAČ 77 deri za vse z vami za lep-±2j ši jutri, vizija je jasna, zato ujemimo utrip prihodnosti in nadaljujmo skupaj. Približno tako pesmico so v svojih predvolilnih geslih spesnili naši županski kandidati. Ni kaj reči, kar dobro zveni, kot bi jo pisali na skupnem sestanku. Kamniku se torej v naslednjih štirih letih res obeta lepa prihodnost. Žalj)a si največ ljudi želi lepšo sedanjost, prihodnost pa bo, kakršna pač bo... a rasi občinski svetniki bi £ Y radi zvedeli, kje je danes v Kamniku obrtna cona. Pa dobijo odgovor občinarjev, kaj pa tečnarite, saj so vendar take cone skoraj za vsakim vogalom, kjer se da postaviti kak kiosk, pa tudi za kako delavnico bi se našlo prostora. Vse je torej OK, samo obrtniki počasi odhajajo k našim južnim sose- , dom, ki že od nekdaj slovijo, kot najbolj razvita obrtniška občina, čeprav so jim Tržnici speljali komaj urejeno podjetniško cono. Naši občinarji bi se morali zavedati, da nam sedaj grozi nevarnost tudi s ko-mendskega konca, kjer se župan Tomaž, kije bil te dni ponovno ustoličen, z gospodarsko ministrico resno dogovarja za ustanovitev vseslovenske obrtne cone. Pa kaj potem, pravi Frtavčkov Gusielj, važno je, da Kamničani obdržimo območno obrtno zbornico, če pa nam ostane še kak Šuštar pa toliko bolje, vsaj ne bomo nosili strganih čevljev... (H icer pa kaj bi jokali, v ^ Kamniku bomo po zagotovilu enega izmed županskih kandidatov kmalu dobili Las Vegas, zabavno igralniški kompleks, ki ga vesoljna Slove- Iz Nove Slovenije o volitvah V Novi Sloveniji, Krščanski ljudski stranki smo, tako po besedah predsednika občinskega odbora NSi Kamnik, z rezultati volitev, tako za županjo, kjer »smo zgrešili« drugi krog za nepolni odstotek, kot z rezultati v občinski svet še kar zadovoljni in smo hvaležni vsem svojim volivcem za nam izkazano zaupanje. Sicer smo izgubili eno svetniško mesto, ki pa je bilo pravzaprav še »dediščina« prejšnje SKD, ki se je aprila leta 2000 na državni ravni združila s SLS. Ce pa izhajamo, tako pravijo v NSi, da je torej Nova Slovenija stara komaj dve leti, pa čeprav je v stranki večina bivših članov SKD, so v NSi z doseženimi 12,76% in štirimi svetniki: Marjeto Humar, Janezom Leskovcem, Primožem Steletom in Vilkom Dobov.škom, dosegli kar lep uspeh. Ta uspeh je še toliko večji, ker so za volilno kampanjo imeli na voljo zelo omejena finančna sredstva. Stranka NSi je dosegla častno tretje mesto (kot pred štirimi leti SKD) med strankami v občini. Če bi imeli več občinskih svetnikov, bi prav gotovo lahko dosegli v prihodnjih štirih letih več tistih ciljev, ki so si jih zadali skupno z njihovimi volivci. Pa vendar tudi s to četverico in upajo s podporo ostalih dveh, še tudi deklarirano pomladnih strank - s SDS s štirimi (V. Zabavnikom, J. Repanškom, D. Štrajharjem, F. Sprukom) in s SLS z dvema svetnikoma (T. Hočevarjem, F. Pogačnikom), upajo, da bodo v 29-članskem občinskem svetu dosegli kar največ mogoče. Da bi mogla ta pomladna stran v občinskem svetu sploh o čem odločilno odločati, naj bi se poskušalo njenih 10 svetnikov programsko povezati s še vsaj petimi drugimi svetniki. Morda bodo v tem programskem sodelovanju videli dovolj svojih možnosti in uresničljivih koncesij na primer: svetnik Obrtno podjetniške liste Mihael Resnik, morda tudi svetnika iz DeSUSa Gordan Ambrožič Malenšek in Anton Rajsar, pa Daniel Kovačič in Esma Rakovič od Zelenih Slovenije ali tudi Matjaž Pogačar oz. Aleš Zobavnik iz SMS. S takšnim sodelovanjem bi v prihodnjih štirih letih lahko dosegli v občini prav gotovo optimum, tudi županu bi takšno sodelovanje zelo olajšalo upravljanje občine. Na drugi strani bo v občinskem svetu zopet 10 svetnikov iz vrst Ll )S. Kdor se jim bo pridružil bo v nevarnosti, da proti tako velikemu partnerju potegne zopet »krajši konec«, kot se je to zgodilo z dosedanjim partnerjem, istokoreninskim ZLSD in nesorodnim SLS. Oba slednja sta na teh volitvah nekaj izgubila; še prav posebej SLS, kar 50%. Naj bo že kakorkoli, v NSi se bodo, pravijo, potrudili doseči čim boljše. Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik S tiskovne konference Demitrija Perčiča, kandidata za kamniškega župana Optimizem pred drugim krogom Kandidat LDS za kamniškega župana Demitrij Perčič, ki se bo v drugem krogu volitev pomeril s Tonetom Smolnikarjem, je minuli ponedeljek sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil rezultate prvega kroga volitev za župana in občinske svetnike, usmeritve, naloge, ki bi jih kot župan postavil v ospredje, in pričakovanja pred drugim krogom volitev. V kamniškem odboru LDS so se z Demitrijem Perčičem, dosedanjim podžupanom občine in občinskim svetnikom zadnjih dvanajst let, odločili, da po predvolilni »zadržanosti« čas do drugega kroga volitev intenzivno izkoristijo za srečanja z ljudmi in kampanjo v okoljih, kjer je slabša prepoznavnost njihovega kandidata in same stranke. Tako se je Demitrij Perčič s predstavniki LDS in poslancem državnega zbora Maksom Lavrincem že srečal s krajani v Mot-niku in Črni, načrtuje pa še kar nekaj podobnih srečanj, saj pravi, da so pretresli marsikatero pereče vprašanje. Glede prvega kroga volitev je Perčič sicer priznal, da je pričakoval kakšen glas več, da pa je zadovoljen z uvrstitvijo v drugi krog. Ugotavljal je, da bo moral do takrat očitno res več narediti za informiranje in prepoznavnost, zato gre med ljudi. Delo župana, seveda, če bo izvoljen, bo opravljal profesionalno. Večja pooblastila bi dal dvema nepoklicnima podžupanoma in zamenjal del kadra v občinski upravi. Poudarja, da razvoj Kamnika vidi v turizmu, ki potrebuje dolgoročnejšo in celovito strategi-jp razvoja. Rešitev stanovanjske problematike v občinskem stanovanjskem skladu in vključitvi občine kot soinvestitorja projektov. Po njegovem bi morali več denarja namenjati za šolstvo, šport, otroško varstvo, kulturo na račun kakšnega kilometra ceste. Več denarja bi vsekakor namenil krajevnim skupnostim, kjer znajo denar z dodanim delom in lastnimi sredstvi najbolje oplemenititi. Demitrij Perčič je poudaril, da še v stranki zavedajo tudi odgovornosti dela občinskega sveta in so zato takoj po znanih rezultatih volitev, ki so jim prinesle oziroma ohranile deset svetniških mest, pričeli z dogovarjanji za možno koalicijo s strankami SMS, SDS, NSi, možnosti vidijo tudi z Zelenimi in DeSUS-orn, saj se zavzemajo za programsko koalicijo. SAŠA MEJAČ nija nima. Namesto nevarnega črnega pulfra in kolodro-bov bodo ropotali igralni avtomati in iz sebe bruhali na vedra cekinov, da o plačah šeststo zaposlenih ne govorimo. Duplici pa se obeta obsežen hotelski kompleks. Tako bodo Dup-ličani najbolje vnovčevali čisti zrak, ki ga na tem koncu naše občine ne manjka. Podgorski kmetje pa so na županski promociji že dobili svinčnike, da se bodo laže izobraževali in preko Ljubelja vozili solato v hotele ob Vrbskem jezeru, kjer se bodo hotelirji kar stepli zanjo. Torej se nam res obeta v Evropi lepša prihodnost. Evropa zdaj... C1 lavni Dhontov sistem je O pa res hudič, so se te dni pridušali nekateri domnevni občinski možje, ki so se po številu pridobljenih glasov že videli v občinskih klopeh. Marsikateri kozarček je že zdrknil po grlu na ta račun in marsikatera čestitka je bila že izrečena. Potem pa so prišli še količniki, preferenčni glasovi, razni ostanki in situacija na terenu je bila spet drugačna. Grenko je bilo spoznanje, da ni vse v številu glasov in da te jjremaga tekmec z manj glaso- vi. Torej res ne kaže hvaliti dneva pred večerom... /z dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je te dni aktualni (še) župan Tontijire-jel iz slovenske akademije znanosti in umetnosti zahvalno brzojavko, v kateri se mu pesnik in akademik Zlobec iskreno zahvaljuje, ker ga je na odprtju Kačeve kiparske razstave v Veroniki kar dvakrat »povišal« v doktorja. Če bi pesnik Ciril živel v Kamniku, bi Ton-ti na volitvah gotovo dobil še kak glas več... O v. Martin nam je z lepo i3 sončno nedeljo obljubil toplo vreme - bab je leto, kot mu pravijo marsikje in je besedo tudi držal. Po zelo mrzlih dneh okrog ničle, smo priča nenavadno topli jeseni. Naši žičničarji so se že zbali, da se utegne babje leto spremeniti v babjo zimo. Potem smo pa spet tam, kjer smo bili lani. Zato so se urno odločili, da bo letos Tiha dolina samevala s snegom ali brez njega. Naša turistična agencija pa bo lahko že pozimi organizirala ogled teloha, zvončkov in trobentic, ker bo vse prej vzcvetelo. Pa tudi kak Svaten-ški pastir bo že za Veliko noč lahko prignal prve krave na pašo, da jim ne bo treba v dolini prežvekovati smrečja... KRIŠTOFOVPEPEII. In memoriam Ob smrti sodelavca gospoda Janeza Bogataja Vsaka smrt najbolj prizadene domače, prijatelje, sodelavce in bližnje sosede. Tako je tudi mene kot župana, vse nas, zaposlene na obči-. ni, in občane prizadela vest o smrti našega dol-m goletnega sodelavca gospoda Janeza Bogata-JJfJ ja. Gospod Janez Bogataj seje rodil v Železnikih 1923 leta in se kot napreden mladenič vključil v NOB. Po vojni se je takoj vključil v delo v občinske upravne organe in kot ekonomski tehnik dolgo let strokovno delal na področju financ in na gospodarskem področju. V Kamnik je prišel leta 1958 in se zaposlil na upravi občine kot načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance. To zelo pomembno strokovno delo je uspešno opravljal vse do leta 1973. Obdobje njegovega uspešnega dela na gospodarskem področju je zaznavno v industrijskem in družbenem razvoju občine Kamnik tega obdobja. Gospod Janez Bogataj je bil zelo delaven, analitičen, v svojem delu pa požrtvovalen in skromen. Vsake naloge se je lotil izjemno resno, strokovno in odgovorno. Občina Kamnik je v tem obdobju storila veliko pri reševanju problemov na gospodarskem, zdravstvenem, šolskem, komunalnem, športnem in prostorskem področju. V tem obdobju je Kamnik sprejel akte o prostorski ureditvi, določil industrijsko cono med Kamniško Bistrico, Ljubljansko cesto, Titanom in Stolom ter novo cono ob Koreno-17 cesti. Skupaj s takratnim vodstvom občine je gospod Janez sokreiral politiko razvoja. Leta 1968je občina Kamnik prva razpisala referendum o samoprispevku zjasnim programom razvoja krajevnih skupnosti, I9"7I. leta pa ponovno razpisala referendum za gradnjo šol in prometne infrastrukture. Programske osnove je soustvarjal gospod Janez Bogataj. Vse naloge številnih referendumov smo uspešno zaključili ob njegovem zelo pomembnem prispevku na strokovnem področju. Ob reorganizaciji komunalnega sistema 1974. leta, ko so se uvedli Izvršni sveti v občinah, je gospod Janez Bogataj dobil novo nalogo in odgovorno dolžnost kot sekretar Izvršnega sv£ta občine. To nalogo je izredno dobro opravil, čeprav je bila nova in zelo zahtevna. Izvršni svet se je veliko ukvarjal z gospodarskim razvojem, ker seje gospod Janez zavedal, da bomo v družbi lahko uspešno reševali številne probleme na drugih področjih samo z uspešnim gospodarskim razvojem. Občinski odborniki so imeli vedno na razpolago številne analize o finančnem stanju in o razvojnih usmeritvah občine, javnih zavodov, gospodarskih subjektov ob izjemni pomoči in strokovnem delu preminulega sodelavca. Pokojnik je bil dober tovariš, prijeten sogovornik z velikim občutkom in posluhom za sodelavce in za odgovorno ravnanje dela, ki ga je opravljal, skrben mož in vzoren družinski oče. Delo in požrtvovalnost sla bila njegov način življenja s skromnostjo in odrekanjem. Gospod Janez Bogataj je pripadal generaciji, ki je bila vzgojena v delovnem, skromnem in poštenem okolju. Vedno je iskal najboljše rešitve s sodelavci, številnimi vodstvi občine in bil usmerjen za razvoj. Upokojil se je 1983. leta. V občinski upravi je bil spoštovan, športno usmerjen, saj je večkrat tudi tekmoval za občinsko upravo, zlasti v priljubljeni panogi - smučanju. Ni bil naključno izbran za delegata upravnih organov v zboru združenega dela občine Kamnik in večkrat delegat v zboru združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Za svoje delo je prejel medaljo za hrabrost in javno priznanje občine Kamnik. Družba se mu je premalo oddolžila za njegovo vsestrunsko uspešno delo. Občani, sam kot župan in številni sodelavci pa vemo za njegov zelo pomemben delež pri dolgoletnem ustvarjalnem in uspešnem delu v korist razvoja občine Kamnik, zlasti na gospodarskem področju. Rezultati njegovega dela so znani in ostanejo v sredini, v koterije ustvarjal, zato smo ga vsi cenili in spoštovali njegovo delo. Za njegovo delo se pokojnemu gospodu Janezu v imenu vseh županov, sodelavcev, občanov zahvaljujem ter iz.raz.am soprogi gospe Silvi in družini iskreno sožalje. Lik preminulega sodelavca gospoda Janezu Bogataja nam bo ostal v trajnem spominu in se ga bomo s hvaležnostjo spominjali. Hvala za vse, kar si storil in ustvaril skupaj z nami in tega ni malo! Župan ANTON SMOLNIKAR DVAJSET LET CENTRA ZA SOCIALNO DELO KAMNIK Center za socialno delo letos praznuje 20. obletnico delovanja. Njegova prvotna lokacija je bila v samem centru mesta Kamnik, v »Petkovi hiši«, ko pa so hišo odkupili, se je Center 1990. leta preselil na sedanjo lokacijo na Ljubljanski 1 - znano tudi pod nazivom »stari zdravstveni dom« v prvo nadstropje. Sami začetki strokovnega socialnega dela segajo tja v leto 1958 -1959, ko je nastopila službo socialne delavke Ivanka Lesjak (Jerman) v Socialni službi Občine Kamnik. Pozneje je postala vodja strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva in z njenimi prizadevanji je bil 1. 4. 1982 ustanovljen Center za socialno delo Kamnik. Pred 20. leti je bilo v Centru zaposlenih 5 strokovnih delavk skupaj z. direktorico (4 socialne delavke in I psihologinja); področje otroških dodatkov, nadomestil za porodniški dopust, računovodska in administrativna dela pa so pokrivale 4 delavke. Danes je v CSD Kamnik zaposlenih 11 strokovnih delavcev: 1 psiholog, 3 diplomirane socialne delavke in 1 diplomirani socialni delavec, 6 socialnih delavk z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami, 1 strokovna delavka za otroške dodatke, I računo-vodkinja in 2 delavki v administraciji. 7 delavcev in delavk se dodatno izobražuje za pridobitev višje stopnje od dosedanje. V stari »Petkovi hiši« in po preselitvi v stari zdravstveni dom sta bila v prostoru po dva in več strokovnih delavcev. Po obnovi prostorov v drugem nadstropju Ljubljanske 1, leta 1995, pa ima vsak strokovni,delavec svojo pisarno. S svojo dejavnostjo pokrivamo področje občin Kamnik in Komenda, kar v grobem pomeni približno 30.500 prebivalcev, skoraj 9.000 gospo- Da bi nas lahko bolje spoznali, smo se ob 20. obletnici Centra za socialno delo odločili organizirati DAN ODPRTIH VRAT. Vrata bodo odprta za vse zainteresirane obiskovalce, ki se želijo pobliže spoznati z našim delom, ali pa nas zgolj obiskati, v torek, 3. decembra, od 9. do 13. ure na naslovu Ljubljanska 1 v II, nadstropju. dinjstev, od tega največ 4-članskih, gostota prebivalcev je povprečno 103 prebivalci na km2; aktivnega prebivalstva je 46%, zaposlenih 42%; starih do 15 let je v obeh občinah cca 21%, starih nad 65 let pa skoraj 13%; povprečna starost prebivalstva je 36 let, rast prebivalstva 0,6% letno in je glede na Slovenijo nadpovprečna. Ozemlje UE Kamnik obsega 290 km2 površine. Razdalja med V in Z je 32 km; večina ozemlja je hribovita. Za potrebe opravljanja dejavnosti imamo dva avtomobila, eden za pomoč na domu, drugi za terensko delo strokovnih delavcev. Lokacija CSD - slab kilometer smo oddaljeni od občine, pošte, sodišča - torej od centra mesta, smo v neposredni bližini z Uradom za delo, z ZZZS enota Kamnik pa imamo skupni glavni vhod. Prednost je v možnosti parkiranja, saj so parkirišča v centru zasedena, slaba stran pa je v tem, da stavba nima dvigala, kar pomeni težji dostop za nosečnice in starejše, za invalide na vozičkih pa je dostop omogočen le do pritličja. V takih primerih uporabnika, po poprejšnjem dogovoru, obiščemo na domu, sicer pa se za posamezne primere dogovarjamo o možnostih uporabe prostora tudi z ZZZS v pritličju. Organiziranost in delitev dela Delo je razdeljeno po področjih v sklopih: starševsko varstvo in družinski prejemki, kjer lahko upravičenci uveljavljajo pravice iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov (paketi za novorojence, porodniški dopust in nadomestilo, dopust za nego in varstvo ter nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa iz tega naslova, otroški dodatek, dodatek za nego, dodatek za veliko družino), pa tudi pravice iz naslova denarnih socialnih pomoči, kadar gre za družine ter vodenje postopkov v zvezi s posvojitvijo. Varstvo odraslih in pomoč na domu, kjer se obravnavajo vloge za denarno socialno pomoč, nudi pa se tudi pomoč pri urejanju plačila oz. oprostitve plačila v socialno varstvenih zavodih, pomoči na domu, pomoč pri urejanju medgeneracijskih odnosov, pomoč ljudem s stanovanjskim, problemom (sodelovanje v občinski komisiji za socialna stanovanja), pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, osebam na prestajanju in po prestani kazni zapora, brezdomcem, invalidom oz, osebam s statusom invalida, ureja in vodi se postopke v zvezi s skrbništvom, k področju pa spada še vodenje in koordinacija pomoči na domu. Zapisala: METKA ROMSAK (nadaljevanje prihodnjič) Zeleni Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem volivcem iz kamniškega območja, ki so obkrožili št. 3 in prispevali k pridobitvi dveh mandatov v občinskem svetu občine Kamnik. Zahvaljujemo se tudi vsem kandidatom, ki so kandidirali v vseh štirih volilnih enotah ter omogočili, da bomo lahko Zeleni Kamnika po svojih močeh in sposobnosti realizirali program pri okoljevarstveni problematiki. Samouki urar Ivan Vombergar z Zadnjega vrha živi z brati v pradomačiji iz leta 1 707 Pri urarju, kjer se je ustavil čas Človeku doslej ni uspelo ustaviti časa, le meriti ga je začel. Pomembna pridobitev je bila uvedba urnega mehanizma na kolesje. Prvič v zgodovini je takšna ura omenjena že leta 1300. Tovrstne ure so poganjale različne uteži. Mehanizmi vobitna »črna« kuhinja. Streha je bila nekoč krita s slamo. Podoba je, kot da se je tukaj ustavil čas. A v novi hiši čas teče po zakonitostih »tega sveta«. Kažejo ga številne ure, ki s tiktakanjem ustvarjajo svojevrstno melodijo. In ure so ljubezen najstarejšega Kptjbarja oziroma Ivana Vombergarja. Bilo mu je 18 let, ko je izdelal leseno uro. Dve leti je pri hiši kazala čas. Od malega ga je privlačil urni mehanizem. Zavzeto je proučeval razporeditev in vlogo posameznih delov. In uram je posvetil življenje. Le tri leta je bil zaposlen v kamniški Bprotani. občasno je pomagal tudi pri ob- V Marijinem hišnem kotu pri Korbarje- nov' 8()ZC'()V vih tiktakajo številne ure, ki jih je po- Resnoben Ivan je pravil Ivan. so bili veliki in so jih vgrajevali v stolpe, cerkvene zvonike. In na Zadnjem vrhu v Tunjicah št. 41 a živi 70-letni samouki urar Ivan Vombergar. Ko mu je bilo 18 let je izdelal povsem leseno merilko časa. Korbarjevi bratje, kot se po domače reče Vombergerjem, so živeli do leta 1975 v stari hiši, ki nosi letnico 1707 in ima hišno številko 35. Zdaj živijo v soseščini v sodobnem domu. popravil nešteto starih stenskih ur in budilk. Žepnih in ročnih ur ni popravljal, saj ne mani delati s povečevalnim steklom. Rad se je loteval velikih, cerkvenih ur. Vzdrževal je stolpne ure cerkva v Tunjicah, v Komendi, na Gornjem Brniku, pri kamniških frančiškanih in še kje. »Te ure so zdaj posodobljene in jih poganja elektrika,« mi je patetično navrgel samonikli tunjiški urar. Korbarjevi bratje so ponosni na še eno domačo redkost. Stara Korbarjeva oziroma Vambergarjeva hiša iz Tunjic ima na tramu vrezano letnico 1707. Je pod spomeniškim varstvom, saj gre za lep primerek kmečkega stavbarstva. Brata Ivan (levo) in Ciril sla ponosna na zapuščino svojih prednikov. Njun brat Peter je bil, ob mojem obisku, še v službi v Kamniku. Sami moški so pri hiši. Najstarejši je Ivan Vombergar in tu sta še brata dvojčka Ciril in Peter. Prvi je pek, drugi mizar. Njihov oče Janez je bil domači kronist. Napisal je preprosto zgodovino Tunjic, ki je ostala v rokopisu. Nad staro Korbar-jevo hišo bdi spomeniško varstvo. Z obnovo dobiva podobo, kot jo je imela pred skoraj tristo leti. Pred njo naj bi na tem mestu stala oglarska koča. Vombergarji naj bi bili po rodu s Štajerske. Prednik je odro-mal do Komende in od tamkajšnjega graščaka dobil zemljo. Daljni prednik je postavil tukajšnjo starožitno hišo 24. aprila 1707 iz brun. Za zračenje in osvetlitev so služile li-nice. Namesto s stekli so jih zapirali z deščicami. V osrednjem zidanem delu je ohranjena pr- V hlevu je nad 25 let mukal vol. Bil je pravcati starec svojega rodu. Vombergarji so se leto za letom sprehajali z njim po Kamniku ob dnevih narodnih noš. Bil je močan in je tehtal preko tisoč kilogramov. A vseeno se je petkrat pojavil Samoukemu urarju Ivana Vombergarju z Zadnjega vrha 41 a v Tunjicah je danes 70 let. Ko mu je bilo 18 let je izdelal povsem leseno stensko uro (na Jotografiji). Čas je kazala dve leti, Ivan pa je potem popravil nešteto stenskih ur in budilk. tudi na Mihaelovem sejmu v Mengšu. Zdaj ga ni več. Nanj spominjata razsežna rogova. In namesto redke in mogočne domače živali na priložnostnih ljudskih srečanjih zdaj razkazujejo njegove lepe rogove. Pred približno 200 leti se je iz rodovine Vombergarjevih odpravil neki mladenič v Pšenično polico pri Cerkljah. In tam še danes živijo njegovi potomci, sem zvedel v Tunjicah. In ure domačega mojstra Ivana tiktakajo na Zadnjem vrhu. So kot naše življenje, ki se izteka iz minute v minuto. Le spomeniki, kot je Korbarjeva stara domačija, bodo še dolgo ostali... Tekst in foto: FRANČEK ŠTEFAN EC Ponovno zavarovali Jeršičevo brezno na Gozdu Preko 63 metrov globoko brezno na Gozdu, ali kot mu domačini pravijo Jeršičev prepad, so jamarji že večkrat raziskali, nazadnje so bili v jami pred dvema letoma. Čeprav je v njej kar nekaj kapnikov in je dokaj zanimiva, je doslej več ali manj služila za odlagališče različnih odpadkov. V njej so našli več praznih sodov in podobne krame, med njimi je bilo tudi nekaj lobanj domačih živali. Pred dvema desetletjema so sicer okoli brezna postavili zasilno ograjo, ki pa je z leti povsem dotrajala, zato je to območje postalo nevarno, zlasti za otroke, ki vedno radi stikajo po grapah. Z uvedbo rednega odvoza odpadkov, tudi kosovnih, vaščani te jame ne bodo pogrešali, saj tudi z naravovarstvenega vidika ni primerna za odlaganje kakršnihkoli odpadkov, s primerno ureditvijo pa bi lahko postala dragocena naravna znamenitost tega območja. Svet krajevne skupnosti Črna s predsednikom Francem Galinom se je" zato odločil za postavitev nove ograje okrog brezna. Za finančno pomoč so zaprosili občino Kamnik, ki jim je odobrila potrebna sredstva za nakup materiala v znesku okrog 280 tisočakov. Pred nekaj dnevi so člani domžalskega jamarskega društva, v katerem sodelujejo tudi Kamničani, s pomočjo domačinov z dovoljenjem lastnika zemljišča Jožeta Sodnika postavili novo zaščitno ograjo okoli brezna. FRANC SVETELJ Jamarji so 9. novembra ponovno ogradili 63 m globok Jeršičev prepad na Gozdu s 25 metrov dolgo in 2 metra visoko žično ograjo. Dela sije ogledal tudi župan Tone Smolnikar. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izkazali zaupanje in dali svoj glas stranki mladih. Vedno bomo veseli vaših predlogov, vprašanj in kritik, ki se jih bomo resno lotili. LO SMS KAMNIK kamnik@sms.si strsnksinlsdihslovGoijc? vvvvvv.sms adi.corn maam SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Prvi krog volitev za predsednika države, župane in občinske svetnike je za nami. Ob tej priložnosti se vam želim zahvaliti za oddane glasove. Preko 7000 prebivalcev Občine Kamnik (47 odstotkov udeleženih volivcev) se je odločilo, da skupaj nadaljujemo začrtano pot, zagotovo s prepričanjem, da dosedanji rezultati kažejo napredek v celotni občini Kamnik. Ponovno želim poudariti, da velike obljube, ki jih ni moč uresničiti, pomenijo zidanje gradov v oblakih. To misel toliko bolj potrjuje podatek, da je okoli 80 odstotkov proračunskega denarja že razporejenega z zakonodajo in razvojnimi usmeritvami, ki jih je sprejemal občinski svet. Preostanek pa je potrebno smotrno nameniti za področja, ki jih opredeljuje občinski svet na osnovi predloga župana. Prepričan sem, da bomo prav pri oblikovanju proračuna našli skupne razvojne cilje, ki bodo zadovoljili večino občanov. Strokovna izhodišča, izkušnje, znanje in prepričanje, da s skupnimi močmi še naprej uspešno »gradimo« našo občino in moja zaveza, da z odgovornim in poštenim delom poiščemo najboljše poti, je porok za naš napredek. Drage volivke in volivci! Prvega decembra ne pozabite oditi ponovno na volišča! Oblax>žitc št. 1! Nadaljujmo slcupaj! __ tone smolnikar Naročnik oglasa; Tone Smolnikar Sveti Miklavž prihaja Vsako leto na začetku adventa prinesejo angelčki svetemu Miklavžu nebeško zlato knjigo. Iz nje sveti Miklavž prebira kateri otroci so bili med letom pridni, ubogljivi, kateri leni in poredni. Zamišljeno odpre knjigo in gre s prstom od vrstice do vrstice, tu in tam nekaj zamrmra v svojo dolgo belo brado. Včasih zapre oči in obraz se mu razžalo-sti. Zopet drugič zadovoljno prikima - morda takrat, ko ravno bere o tem, kar so angelci zapisali v zlato knjigo o tebi? Angeli zapišejo v nebeško knjigo početje slehernega otroka. Pišejo npr. »Janezek se je to leto zelo trudil v šoli. Svojih igrač ni puščal razmetanih naokrog, vse je vedno lepo pospravil za seboj.« Ali: »Mala Anica ni več tako sladkosnedna. Vendar zvečer še vedno noče iti sama spat, pa čeprav ji je že pet let.« Tokrat je napisano v zlati knjigi nekaj še posebno lepega o Tomažu. Sveti Miklavž je to prebral z velikim veseljem. »Mali Tomaž je zares sijajen fantič« je rekel »celo leto je stregel stari ohromeli gospe Kovačevi. Nakupoval zanjo, ji prinašal cvetje, enkrat ji je prinesel celo kos torte, ki jo je dobil za svoj god. Pa prezeble ptičke je dnevno krmil in nikoli ne pozabi na večerno molitev. To mi je všeč, Tomažu moram prinesti iz nebeške pekarne še posebej dobre slaščice.« »Ste že pričeli s peko?« vprašuje angelčke. »Seveda, seveda« vzklikajo vsevprek. »Res ste pridni« jih pohvali sveti Miklavž. »Pri-dita sem, vidva mala. Pojdita v pekarno in poglejta koliko košar -s pecivom je že napolnjenih.« Angelčka sta jadrno odhitela, ponosna, da jima je sveti Miklavž zaupal naročilo. Bila sta še zelo majhna. Eden je komaj mogel videti na delovno mizo. »O tu pa lepo diši!« je navdušen vzkliknil. »Želita poskusiti?« ju vpraša večji angel, ki je ravno nesel mimo košaro s kolački.. »Seveda, rada« sta zaklicala oba. »O, to pa je dobro!« Angeli v pekarni so se smejali in jima pokazali kaj vse je že bilo napečenega. Nato so oba angelčka poslali nazaj k svetemu Miklavžu. Ta je še vedno sedel tam in listal stran za stranjo zlate knjige. Kar tri dni je potreboval, da je vse prebral. Nato je rekel: »Sedaj se bom še malo odpočil. Pot do otrok je dolga in težavna, jaz pa sem že star. Vse lepo pripravite, tako, da bomo jutri zgodaj krenili.« Angeli so resno prikimali in mu pod njegove noge hitro postavili pručko, pod glavo pa so mu položili mehak vzglavnik. Zaprli so okna, zagrnili zavese, da ne bi mogel kukati noter zvedavi mesec. Tudi sveče so pogasili. Dva angela sta ostala na straži in sveti Miklavž je lahko nemoteno počival. Ostali angeli so po prstih odšli v likalnico, da bi lahko pripravili Miklavževo slavnostno oblačilo, (nadaljevanje prihodnjič) Napisala lisa Schmid. Prevod in priredba Milan Windschnurer Spored Miklavževanj na Kamniškem v sredo, 4. decembra: ob 18. uri v Tunjicah, v cerkvi ob 18. uri v Mekinjah v Domu za področje župnij Nevlje, Mekinje - prijave v župnišču v Nevljah in v Minimarketu »Malina« v Mekinjah v četrtek, 5. decembra: ob 16. uri za Upravno enoto in Občino, zaključeno, v kulturnem domu v Kamniku ob 17. uri na Lazah v tamkajšnji dvorani ob 17. uri na Selih v Marijinem domu ob 17. uri v Stranjah, pred kapelo v petek, 6. decembra: ob 9. uri v Domu starejših občanov, zaključeno ob 16. uri na Šutni, v veliki ve-roučni učilnici ' ob 17. uri v Šmarci, v kulturnem domu (prijave dve uri prej v župnišču) ob 18. uri v Šmartnem, v kulturnem domu v soboto, 7. decembra: ob 16. uri v Špitaliču, v tamkajšnji dvorani ob 17. uri v Motniku, v dvorani kulturnega doma v nedeljo, 8. decembra: ob 11. uri na Vranji Peči, v osnovni šoli Več informacij o gornjih miklavževanjih boste prejeli na krajevno običajen način: preko oznanil v cerkvah, plakatov, vabil v trgovinah ipd. K večini od teh miklavževanj lahko prijavijo starši svoje otroke, tudi če niso doma v katerem od gornjih krajev. Kdo bo naredil najlepšo Miklavževo izložbo? Vabimo vas, da morda že kakih deset dni pred godom sv. Miklavža (6. decembra) aranžirate Miklavževe izložbe. Poleg slik in simbolov sv. Miklavža, angelov, parkeljnov, razstavite seveda tudi vaše izdelke, ki jih še posebej nudite za Miklavževa darila. Najlepše aranžirane izložbe bo posebna komisija nagradila z ličnimi diplomami in z objavo v Kamniškem občanu. Vabilo velja za celotno občino. Kdor bo izložbo aranžiral v duhu Miklavža, naj prosimo o tem čimprej obvesti omenjeno komisijo po tel. 839 17 16. Odbor za oživljanje starih običajev pri OO NSi Kamnik Miklavžev sprevod po Kamniku v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri Sveti Miklavž bo v spremstvu angelov pristal ob cerkvi na Malem gradu, medtem, ko bodo blizu, tam iz pekla, ob izbruhu bengaličnega ognja in manj hrupnega ognjemeta, pridrli na zemljo sami peklenščki. Miklavžev sprevod se bo nato med »deževanjem bonbonov« sprehodil od Samčevega predora do slavnostnega odra na Glavnem trgu, kjer bodo pred Miklavževim govorom otrokom zaigrali šejuvanovo Miklavževo igrico »Miklavž za vse čase«. ■Hlfl I i Siemens C45 Zelo majhen, brez antene, VVAP, možnost menjave ohišja, vibra zvonjenje, igre, do 200 ur v pripravljenosti, do 300 minut pogovorov, opomnik, koledar <5> © 0 €E£ vb d> as? rtorola T190 Transparentne barve (modro prozorno ohišje), 3 igrice, datum, ura, alarm, do 300 minut fora, do 120 losti V Si.mobilu x>fi.tti. rraz! paketom z h SIT poaovorc iaio paKetio so 'Cieaino aanio Boli jaketom s Siemensom C45 za Id3 i za 17.900 Sil Ob.'. vU|»cujda kar io rfa»io za krajšanje zimskih večere ikett vas ze čakai' vedno zame. i.mobit Halo boste prejeli tudi kartico za 1.000 StT. če. boste z o 6.1.2003, bo na vasem računu skupaj kar 5.000 tolarjev. Veljajo splošni pogoji in pogoji o polnjenju telefona za tarifo Halo. Telefone lahko uporabljate te s Si.mobilovo kartico SIM. Vse cene vključujejo DDV. www.simobil.si 080 40 40 Si.mobil d.d., šmartlnska 134b, SI-1000 Ljubljana simobil halo JRNTftRL.,,«* Breznikova ul. 15, Domžale Perovo 26, Kamnik Gorenjska c. 13, Medvode .IRA 7NOI FK A KTII TI TR A ARABSKEGA SVETA 7TVT MFD NAMI Prat> veselje ga je srečati in poklepetati z njim. Z vedno dobrovoljnim, nasmejanim in prijaznim palestinskim rojakom, ki od leta 1974 živi v Stranjah, od leta 1976je zaposlen v Svilanitu kot vodja izmene v barvarni. Pred dvaintridesetimi leti je prišel v Ljubljano študirat kemijsko tehnologijo in verjetno si takrat ni predstavljal, da bo majhna dežela Slovenija postala njegova nova domovina. Najbrž ste že ugotovili, da govorim o Hasibu Kad-douri, Palestincu, rojenemu v Damasku v Siriji, ki pa je že kar nekaj časa pravi Kamničan. kot tujec z drugega sveta. Pravi, da je zadovoljen, s sosedi in sodelavci se dobro razume, čuti, da so ga medse sprejeli kot prijatelja. Doda, da mu radi priskočijo na pomoč, kjerkoli in kadarkoli. Še nikdar ni imel občutka, da bi bil tujec. Pa kako lepo govori slovensko, marsikdo ga občuduje. Z njim se je res prijetno pogovarjati, saj v sogovorniku vzbudi vtis, da ga spoštuje in ceni, prav tako tudi njegov jezik. Verjetno se je tudi zato tako hitro naučil sicer zahtevnega slovenskega i. Da bi le bilo med nami čimveč tako pridnih ljudi s tako bogato srčno kulturo! V naši občini živita še dve družini arabskih korenin iz Gaze v Palestini bratov Sheik-ha v Stranjah in v Tunjicah. Z njima ima Hasibova družina pristne družinske in prijateljske stike. Druži jih tudi članstvo v klubu, ki so ga arabski Slovenci pred desetimi leti ustanovili v Ljubljani. Preko sto petdeset članov iz vse Slovenije se vsako soboto sestaja na Krekovem trgu, kjer jim je ministrstvo za kulturo dalo v uporabo prostore. Arabski klub v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo organizira tečaj arabskega jezika za otroke Arabcev. Hasib doda, da se ga otroci z veseljem udeležujejo. Arabski klub je bil ustanovljen z namenom združiti v Sloveniji živeče Arabce in ob tem ohranjati arabsko kulturno dediščino in jezik. Čeprav je večina članov slovenskih državljanov, želijo ohraniti svojo izvirnost. Klub vodi predsednik dr. znanosti Fouad Al-Manso-ur, doma iz Sirije, živi na Vrhniki, dela pa v atomskem reaktorju v Podgo-rici. V Arabskem klubu so ponosni na izredno bogato arabsko kulturo in radi jo predstavijo prijateljem Slovencem in tudi na ta način razširjajo krog prijateljev. Da bi spoznali vsaj del bogate in pisane arabske kulture in njihovo tradicionalno kuhinjo, je Hasib Kaddoura v Kar spreten moraš biti, smo pomislili, koje soboto, 19 ok-Hasib ob arabski glasbi prikazal tipičen tobra, v gostil-arabski ples z mečem, kije v njegovi domovi- ni Goručan v ni prisoten ob ohcetih in javnih prireditvah. Kamniku pri- Hasib Kaddoura, palestinski rojak, v kuhinji gostilne Goručan pripravlja priljubljene jedi arabskega sveta, imenovane falafel Pred kratkim je praznoval Abrahama. Z ženo Joži, doma iz Kamnika, sta si v Stranjah zgradila svoj dom. Imata tri otroke Maherja, Magdo in Samir-ja. Hasib kar prekipeva od sreče, ko se pohvali z vnukoma, triletnim Kristjanom in dveletnim Jakobom. Ob tem doda, da mu je žal, da svojih otrok ni naučil arabščine'," svojega materinega jezika. Prepričan je, da bo to popravil pri vnukih, saj z njima že zdaj klepeta tudi v arabščini. Kristjan že vse razume in prevaja mlajšemu bratcu Jakobu, dedku pa odgovarjata v slovenskem jeziku. Malokdo je tako srečen v svojem bivalnem in delovnem okolju kot Hasib. Vendar je za to tudi sam mnogo prispeval, da so ga ljudje tako lepo sprejeli medse. Pravi, da smo Slovenci dokaj nezaupljivi in vase zaprti ljudje, Arabci so namreč popolnoma drugačni. Kar se nam, Slovencem, zdijo veliki problemi, so za Arabce prave malenkosti. Z iskrico v očeh se Hasib spominja davnih let, ko je prišel v Stranje in začetkov dela v Svilanitu. Povsod je bil lepo sprejet in se ni počutil pravil večer arabske kuhinje s kulturnim programom. Pristne okusne in raznolike arabske jedi je pripravil kar sam s pomočjo gostilniškega osebja, predstavil pa se je tudi z arabsko glasbo in plesom. Med Kamničani je bilo za srečanje veliko zanimanja. Sodelavci iz Svilanita in drugi njegovi prijatelji so v hipu rezervirali 84 sedežev omizja in ni jim bilo žal, saj so preživeli nekoliko drugačen, nadvse topel in zanimiv večer. Za arabski svet, ki se razteza od Atlantskega oceana vzdolž severne Afrike na zahodu do Arabsko Perzijskega zaliva na vzhodu, je značilna izredno pestra in bogata kultura. Kljub temu, da imajo Arabci enoten jezik, večina enako veroizpoved, enotno kulturo in zgodovino, obstajajo precejšnje razlike v kulturi priprave in serviranja jedi. Hasib nam je ta večer predstavil arabsko kuhinjo, ki je tipična za območje Bližnjega vzhoda, obsega pa države Libanon, Sirijo, Jordanijo, Palestino in Irak. Geografsko gledano je ta del arabskega sveta stičišče med zahodom in Daljnim vzhodom. Ravno zaradi tega in zaradi različnih navad ljudi v mestih in odročnih puščavskih področjih se je razvilo mnogo vrst jedi, ki predstavljajo njihovo kuhinjo. Njena bistvena značil-. nost je v neštetih vrstah predjedi, tako imenovanih meze, po njihovem številu se ocenjuje uspešnost gospodinje. Vsekakor se je ta večer Hasib izkazal za izvrstno gospodinjo, saj je med tipičnimi arabskimi jedrni pripravil kar deset predjedi, tri glavne jedi z riževimi prilogami z mandeljni in pini-jami, različne solate in seveda sladice, med katerimi niso manjkale slastne arabske baklave. Da pa ne bi bil to samo ve-' čer gurmanskih užitkov, je spremljajoč pester program vodil Shaker Shaker, rojen v Palestini, odraščal v Jordaniji, že 34 let pa živi v Sloveniji. Po končani gimnaziji v Jordaniji je nadaljeval študij veterine v Ljubljani, se poročil s Slovenko, je oče štirih otrok, zadnjih dvajset let živi v Domžalah. Zaupal nam je, da je med dopustom v Jordaniji vesel srečanja z rojaki, a ob vrnitvi v Slovenijo vedno znova, ko vstopi v avion, si reče:' O, zdaj grem pa domov!' O Slovencih ve povedati le najlepše, pravi, da smo prijazni in pripravljeni pomagati, tudi s službo v Kliničnem centru in zdaj v Inštitutu za rehabilitacijo invalidov ni imel problemov. Razpoloženje prijetne družbe je stopnjeval prijazni 29-let-ni Palestinec, ki je odraščal v Jordaniji, Mahmud Al-Khatib Lamberger. Goste je ogovarjal v lepi slovenščini, čeprav je v naši domovini šele dve leti in pol. Po gimnaziji v Amanu je študij filozofije nadaljeval v Siriji. V Slovenijo je prišel na povabilo prijateljev, ki jih je spoznal med njihovim popotovanjem v Amanu, med njimi pa je bila tudi študentka Maja s Ptuja, ki je že dve leti njegova žena. Danes je Maja diplomirana zgodovinarka, etnologinja, asi-stenka na fakulteti. Svojo dip- Študentka ljubljanske univerze Alija Shaarje arabskega rodu, zato ji je smisel za eksotične arabske plese že v krvi. Njen atraktiven ples sta na arabskih bobnih spremljala Hasib in njegov rojak Mahmud Al-Khatib Lamberger. lomsko nalogo s pomenljivim naslovom Status ženske v islamu zna prepričljivo predstaviti in unovčiti, saj z Mahmudom o tej temi predavata po Sloveniji. Prav zanimivo prilagodljiv je njen mož, še celo njen priimek Lamberger je dodal k svojemu. Z raznimi zaposlitva- mi in priložnostnim delom si služi kruh. Eno leto na televizijskem A kanalu napoveduje vremensko napoved, pred kratkim je dobil delo v turški Kebabčiji na Trubarjevi v Ljubljani. O Slovencih pove, da so prijazni, preprosti, zaprti vase, potrebujejo nekaj časa, češ, da se počasi daleč pride. 'Slovenci res pridejo počasi, a ostanejo prijatelji', prepričljivo zatrdi. Igra na razne arabske instrumente -bobne, piščalke, dude in vrti arabsko glasbo po različnih lokalih. V en glas smo si bili gostje tega prijetnega, neobičajnega večera enotni, da smo z veseljem in zanimanjem spoznali utrinek arabskega življenja in kulture. Še toliko lepše zato, ker so nam ga predstavili ljudje, ki so tudi pri nas pognali svoje korenine in širijo sproščenost in dobrosrčnost med zadržane in večkrat preresne Slovence. Njihov iskren pozdrav ob srečanju prijatelja ali znanca ASSALAMU ALAIKUM pomeni MIR Z VAMI in ga v arabskem svetu pogosto uporabljajo. Tudi Slovenci bi lahko takšen pozdrav z iskrenostjo večkrat namenili eden drugemu. VERA MEJAČ ZDAJ GRE ZARES De mitri j Percič Z3 zupsns Spoštovani volivci, drage volivke, najprej najlepša hvala za udeležbo in glasove v prvem krogu volitev. Kot predsednik občinskega odbora LDS se še posebej zahvaljujem za vašo podporo našim listam za občinski svet. Potrudili se bomo, da tudi v prihodnje v celoti upravičimo vaše zaupanje. Pred nami je še drugi krog županskih volitev, za zmago pa potrebujem tudi vaš glas. Čas je, da poleg cest uredimo tudi vrtce, šole, da povečamo sredstva za dejavnosti na področju športa in kulture, da obudimo lokalno televizijo, da se pričnemo pogovarjati o problemih občine in iskati rešitve. Za vse to pa potrebujemo nove ljudi na vrhu občinske uprave. Kot podžupan sem se s problemi občine seznanil in sedaj sem jih pripravljen začeti reševati. Pri tem mi bo v izjemno oporo močna ekipa v občinskem svetu, saj ste nam privolili kar 10 mandatov od 29 v prihodnjem občinskem svetu. Prav tako pa si bomo prizadevali, da s strankami, ki so zastopane v občinskem svetu, sestavimo večino in tako uresničimo naše programe. Zaradi jasnih načrtov in močne ekipe sem prepričan, da bomo naše mesto znali hitro in pogumno voditi naprej. Vsaj trije močni razlogi so, da nas bo v drugem krogu še več: NOV VRTEC IN UREDITEV DEVETLETK VEČJA VLOGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI PODPORA TURIZMU IN PODJETNIŠTVU Vsaj trije razlogi, da se udeležite drugega kroga volitev in da je Demitrij Perčič tudi vaš končen izbor za župana občine KAMNIK in da na predsedniških volitvah glasujete za dr. Janeza Drnovška, državnika za odgovorno prihodnost Slovenije. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK POROČILO O IZIDU VOLITEV V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI KAMNIK Na podlagi 90. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/ 94,61/95,70/95 in 51/02) je Občinska volilna komisija dne 12.11. 2002 sestavila Poročilo o izidu volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik. V svete KS na območju občine Kamnik so izvoljeni naslednji kandidati: KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA 1. IAKOB GOLOB, ROJ. 24.2.1965, ZAVRH 1, ELEKTRIKAR, VOZNIK-VZDRŽEV. 2. MARIJA HRIBAR, ROJ. 15.9.1945, KALIŠE 11, KMET., GOSPODINJA 3. JOLANDA PAVLOVIC, ROJ. 3.1.1964, GOZD 36A, 1'RODAIAI.KA 4. MAKS OMERZO, ROJ. 24.9.1976, GOZD 24, MIZAR 5. BRANKATOMC, RO|. 23.6.1954, GOZD 38, DELAVKA 6. STANKO PAVLIN, ROJ. 12.11.1964, POTOK V ČRNI 8, VOZNIK 7. VIDA ROMŠAK, ROJ. 20.6.1955, POTOK V ČRNI 5A, EKONOM.TEH,, UPOKOJ. 8. MARIAN BURJA, ROJ. 2.2.1958, POTOK V ČRNI 6A, DELAVEC, VARNOSTNIK 9. FRANČIŠEK POPIT, ROJ. 18.10.1950, PODSTUDENEC 16A, EK.TEH. TRG.POTNIK 10. ANDREI PODBEVŠEK,RO|. 14.12.1952, ŽAGA 4, STR.KLJUČAVN, PROD. 11. MARKO KEMPERI., ROJ.29.12.1965, KRIVČEVO 8,STROJ.TEH,ZAVAROV.ZAST. Udeležba na volitvah : 69% KRAIEVNA SKUPNOST DUPLICA 1. MARIAN JERMAN,ROJ. 10.4.1963, LJUBLJANSKA 47, KMET.TEH, KMET 2. JOŽE RESNIK, ROJ. 23.7.1959, JAKOPIČEVA 26, ITT PROMETNIK, REFERENT 3. STANE OSOI.NIK, ROJ. 4.2.1956, LJUBLJANSKA C. 21C, ČRKOSLIKAR 4. FRANC OREŠNIK, ROJ. 25.10.1955JAMOVA 2, RAD.ING. 5. DRAGO KOIAR, ROJ. 20.2.1965, GROHARJEVA 4, POLICIST 6. DAR|A PIRŠ, ROJ. 19.1.1973, BAZOVIŠKA 7, ING.LESARSTVA, STROK.SODEL 7. BRANISI.AV GOLUBOVIČ, ROJ. 10.8.1969, KLAVČIČEVA 5,V.UPR.DEL.,NAM.DIR. 8. DUŠAN VIR1JANT, RO|. 5.2.1966, BAKOVNIŠKA.12, ELEK, VZDRŽ.RAČ.OPREME 9. KARMEN BELINA, ROJ. 28.9.1966, MAT. BI.EJCA 14, ADMINISTRATORKA 10. GITA SLOVŠA, ROJ. 25.L0.1960, MAT. BI.EJCA 2, EKON.TEH., POSLOVODKINJA 11. BOGDAN POGAČAR, ROJ. 20.8.1979, BAKOVNIK 7, STR.TEHNIK, ŠTUDENT Udeležba na volitvah: 68% KRAIEVNA SKUPNOST GODIĆ 1. DARJA ROMSAK, ROJ. 25. 10.1972, GODIČ 15A, DELAVKA 2. FRANCI GRILJC, ROJ. 4. 2.1966, GODIČ 8, PROE.TEI.ESNE VZGOJE 3. UROŠ URANIČ, ROJ. 2.6.1973, GODIČ 4, ELEKTROTEHNIK, SERVISER 4. JOŽE KLEMENC, ROJ. 7. 10.1967, GODIČ 69, EI.EKTRIKAR 5. IGOR AI.PNER, ROJ. 31. 10. 1968, GODIČ 45A, ELEKTROTEHNIK, SERVISER 6. MATJAŽ I.AN1ŠEK, ROJ. 13. 9.1966, GODIČ 65H, TURIS. TEH, KOMERCIALIST 7. IGOR URŠIČ, ROJ. 11.3.1960, GODIČ 81 L', EI.EKTROINŽENIR, PROJEKTANT 8. CIRIL GRKMAN, ROJ. 28.7.1952, GODIČ 75, MIZAR 9. JANKO ZORE, ROJ. 6. 7. 1962, GODIČ 80G, ORODJAR, KOMERCIALIST 10. MIRO SPRUK, ROJ. 22. 4. 1961, BREZJE 11, GRADBENI TEHNIK, DELOVODJA 11. BENEDIKT ZVRŽINA, ROJ. 21. 3.1958, BREZJE 1B, KLJUČAVN., VZDRŽEVALEC Udeležba na volitvah: 74% KRAIEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER 1. EMILGRZINČIČ, ROJ. 20.4.1948,TUNJIŠKA 14, KLJUČAVNIČAR 2. SREČKO ROZMAN, RO|. 11.10.1952, ZALE 15, GRADBINEC 3. MARIJA POTOČNIK ŠTUPAR, ROJ. 15.8.1957, KOŠIŠE 23 4. BLAŽ ERMAN, ROJ. 26.12.1974, SAMOSTANSKA 5, PROGRAMER 5. MATEVŽ BERGANT, ROJ. 29.9.1962, JAPLJEVA 6, STATIK 6. PETER BERTONCELJ, ROJ. 12.4.1935, GIAVNI TRG 4, STRTEH., UPOKOJENEC 7. FRANC OSOLNIK, ROJ. 28.1.1950, STRF.LIŠKA 12A, BANČNIK 8. IANEZ REPANŠEK, ROJ. 3.4.1956, KOLODVORSKA 3, LESARSKI TEHNIK 9. MIHA PREGL, ROJ. 14.9.1951, ZAPRICE 3, REZKALEC, VZD.TEKS.NAPRAV Udeležba na volitvah : 61% KRAIEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA 1. BOŠTJAN MOČNIK, ROJ. 20.7.1973, ZAKAL 13, MIZAR, DELAVEC V PROIZV. 2. MIHAEL GRILC, ROJ. 27.9.1966, ZAKAL 8, PEČAR, DELOVODJA 3. JANEZ CEVKA ROJ. 26.6.1947, BISTRIČICA 10, STRUGAR 4. BOJAN PAVLIC, ROJ. 24.3.1956, STAHOVICA 30A, NATAKAR, VOZNIK 5. ZDRAVKO BODLAJ, ROJ. 24.5.1954, ŽUPANJE NJIVE 12, AVTOKLEPAR 6. FRANC ZAVOI.OVSEK, ROJ. 13.12.1970, ŽUP. NJIVE 4, DELAVEC, PLESKAR 7. FRANC OSOLIN, ROJ. 27.5.1953, SP.STRANJE 20, SKLADIŠČNIK 8. NEVENKA KREGAR, ROJ. 7.10.1958, STOLNIK 16, PROGRA, POSI..MANIPULANT 9. MIRAN ŠKRTIČ, ROJ. 6.3.1971, SP.STRANJE 33, KEM.TEH, TEH. V PROIZV. 10. ROBERT ZAMLJEN, ROJ. 3.8.1971, KREGARJEVO 15, PEK 11. DARKO GRILJĆ, ROJ. 13.7.1951, ZAGORICA 18, VOZNIK Udeležba na volitvah : 72% KRAIEVNA SKUPNOST MEKINIE 1. SANDI BURKELJCA, ROJ. 4.3.1969, JEMNOV0 3A, KLJUČAVNIČAR 2. ANTON ISKRA, ROJ. 21.5.1952, PODJELŠE 3, ELEKTROTEHNIK 3. TOMISIAV SMOLNIKAR, ROJ. 20.12.1960, MOLKOVA POT 21, MEH.TELEKOMUN. 4. MIROSLAV PETEK, ROJ. 6.9.1943, POT NA JERANOVO 7, LESARSKI TEHNIK 5. BRANKO JAŠOVEC, ROJ. 2.9.1961, CANKARJEVA 42, LESARSKI TEHNIK 6. NINA STANKOVIČ, ROJ. 22.4.1981, CANKARJEVA 25, ŠTUDENTKA POLITOLOG. 7. JERNEJ KONCILJA, ROJ. 24.6.1939, DRNOVŠKOVA 1A, ELEKTROTEH,UPOK. I Jtleležba na volitvah: 70% KRAIEVNA SKUPNOST MOTNIK 1. MARIAN SEMPRIMOZNIK, ROJ. 8.7.1970, MOTNIK 17, STROJ.TEFL.KOMERCIAL. 2. RAFKO GOLTNIK, ROJ. 7.8.1973, MOTN1K5, MIZAR 3. SIMONCA KOŽELJ, ROJ. 18,2.1971, MOTNIK 59, NATAKARICA 4. JOŽKO PISKAR, ROJ. 9.1.1960, MOTNIK 38, GRADB.TEH, KOMERCIALIST 5. JANKO PODBREGAR, ROJ. 8.12.1960, ZG.MOTNIK 12, KMET 6. IVO OREHOVEC, ROJ.l. 1.1953, ZG.MOTNIK 3, KMET 7. BOGOMIR SI.APNIK, ROJ. 9.10.1958, BELA 28, KMET 8. JOŽE EELICIJAN, ROJ. 7.4.1962, BELA 15, DELAVEC 9. MARJAN PEC, ROJ. 11.2.1952, ZAJASOVNIK 12, KMET Udeležba na volitvah: 73% KRAIEVNA SKUPNOST NEVLIE 1. MARKO BALOH, ROJ. 135.1975, VRHPOLJE 145, MIZAR,MONTER 2. JOŠKO FI.ERIN, ROJ. 26.3.1960, VRHPOLJE 240, ZIDAR 3. ANDREI BRECI, ROJ. 19.2.1976, VRHPOLJE 109, STROJNIK , 4. FLORJAN TORKAR, ROJ. 2.8.1938, NEVI.JE 33B, UPOKOJENEC 5. ANTON SPRUK, ROJ. 14.6.1973, NEVLIE 15E, MONTER STAV.POH. 6. FRANC SKOK, ROJ. 15.9.1977, BRIŠE 5, TESAR 7. MATEJ ŠTRAJHAR, ROJ. 14.4.1975, TUČNA1, KOMERCIALIST 8. BOJAN ZOBAVNIK, ROJ. 18.5.1959, OŠEVEK 3C, ELEKTRIKAR 9. ALEŠ KLEMEN, ROJ. 16.5.1977, SOTESKA 109, RAČUNOVODJA 10. FRANC KONČNIK, ROJ. 26.9.1967, POREBER 17, DELAVEC 11. SEBASTJJAN ROMŠAK, ROJ. 20.1.1967, HRIB 9A, DELAVEC Udeležba na volitvah : 78% KRAIEVNA SKUPNOST NOVI TRG 1. MIRKO ZORE, ROJ. 6.9.1958, PEROVO 4D, ELEKTROTEHNIK.SERVISER 2. VIKTOR SMOLNIKAR, ROJ. 2.6.1947, LOBODOVA 1, ELEKTRIKAR 3. MIRAN PREMEI.Č, ROJ. 5.6.1957, PALOVŠKA 9, STROJ.TEH. 4. MARJAN MARKELJ, ROJ. 20.6.1955, PERKOVA 2, DR. ZNANOSTI 5. JANEZ SITAR, ROJ. 5.7,1958, PEROVO 2Č, POSLOVODJA 6. ANDREJ REMS, ROJ. 27.11.1951, PERKOVA 6, ELEKTRIKAR 7. BOGDAN JAMŠEK, 30.3.1959, POT V RUDNIK 11, DIPL.ING,VODJA INŽEN. 8. LEON PIRMAN, ROJ. 13.9.1957, NA BREGU 34, G1MNAZ. MATUR.,DIREKTOR 9. DANIEI. KOVAČIČ, ROJ. 20.11.1940, PRISOJNA POT 22, ORG. DELA, UPOKOJ. Udeležba na volitvah; 76% KRAIEVNA SKUPNOST PEROVO 1. FRANC PIVK, ROJ. 29.8.1952, ZIKOVA 4, NABAVNI REFERENT 2. JANEZ PRAŠNIKAR, ROJ. 8.8.1966, LIVARSKA 5, STROJNIK 3. ANDREJ PERČIČ, ROJ. 29.11.1947, ZIKOVA 4, TAPETNIK 4. HELENA STERLE, ROJ. 10.1.1949, ZIKOVA 3, ANIMATOR 5. LADISLAV KLADNIK, ROJ. 5.7.1959, LIVARSKA 1, STROJ.ING. 6. JOŽE HAFNER, ROJ. 11.8.1956, ZIKOVA 2, VOZNIK 7. JOŽE SITAR, ROJ. 10.3.1956, KOVINARSKA 8, TEHNOLOG VZDRŽEV. Udeležba na volitvah : 66% KRAIEVNA SKUPNOST PODGORIE 1. BRANKO BRE.MSAK, RO|. 5.8.1959, PODGORJE 106B, DIPL.EK, DIR.MALOPOD. 2. ANTON GOLOB, ROJ. 11.5.1961, PODGORJE 81, STROJNI KLJUČ., KMET 3. MIRKO SVETLIN, ROJ. 11.6.1958, PODGORJE 58, KMET 4. MIRKO MIHELIN, ROJ. 31.12.1971, PODGORJE 94, KLJUČAVNIČAR 5. FRANC PETERLIN, ROJ. 28.9,1960, PODGORJE 29A, DELAVEC, SKLADIŠČNIK 6. FRANC GOLOB, ROJ. 12.12.1959, PODGORJE 81B, GR.ING, INŽENIRING 7. JANEZ STRAŽAR, ROJ. 14.2.1944, PODGORJE 12A, VODJA INVESTICIJ , I Idelgžba na volitvah: 73% KRAIEVNA SKUPNOST PŠAINOVICA 1. stane: rokavec, rol 28.11.1969, pSajnovica 5, avtoprevoznik 2. janez pestotnik, roj. 16.8.1970, psajnovica6, stroj.teiinik 3. rado žavbi, roj. 31.12.1957, psajnovica 4, avtoprevoznik 4. srečo dacar, roj. 25.10.1975, gabrovnica 5, mizar 5. roman zai.ogar, roj. 15.12.1974, gabrovnica 9, avtoklepar 6. alojzija žavbi, roj. 31.3.1962, laseno 3A, medicinska sestra 7. filip žibert, roj. 24.4.1959, mali rakitovec 2a, ključavničar 8. robert pestotnik, roj.17.7.l974,vei..rakitovec 5,delavec 9. janez lesjak. roj. 21.6.1972, veliki rakitovec 6, deiavec Udeležba na volitvah: 79% KRAIEVNA SKUPNOST SELA 1. franc stehnicar, rol 26.9.1961, seia 7, elektrikar 2. marjan mandekič, roj. 19.5.1964, sela 10c, trgovec 3. andrej droi.c, roj. 28.11.1951, markovo 2d, voznik 4. alfred poljanšek, roj. 3.11.1964, markovo 2, ključavničar 5. franc poljanšek, roj. 20,11.1962, bela peč 6, kmet 6. janez hribar, roj. 10.8.1964, poljana 4, avtomehanik 7. franc sušnik, ro|. 6.10.1967, rožično 5, delavec 8. milan hribar, rol 8.4.1955, studenca 2a, delavec 9. ivan osolnik, rol 19.2.1958, znojile 6, mizar 10. miha hribar, rol 20.9.1965, žubejevo 2, monter 11. franc lesjak, roj. 17.7.1977, trobelno 4, kmet Udeležba na volitvah : 70% KRAIEVNA SKUPNOST SREDNIA VAS 1. branko hribar. rol 11.8.1908, sr. vas 14, strojni teh. 2. mirosiav burja, roj. 7.2.1945, sr. vas 39, elektromehanik 3. janez ahčin, roj. 26.7.1953, loke 17, orodjar, vzdrž.strojev 4. janez kai.išnik, roj. 30.12.1970, loke 26, strojni teh. 5. ianez pavlic, roj. 27.2.1962, potok 8, delavec 6. bojan tičar, roj. 15.2.1963, snovik 6a, avtomehanik 7. igor perčič, roj. 23.2.1956, pirševo 6, stroj.tehnik 8. jožef drolc, roj. 12.3.1952, vaseno 4, voznik 9. peter berlec, roj. 29.6.1959, podhruška6, kmet.ing. Udeležba na volitvah : 74% KRAIEVNA SKUPNOST ŠMARCA 1. tone podbelsek, roj. 11.5.1957, gornji log 22, strteh, vodja prod. 2. rudi veršnjk, roj. 24.7.1950, gorn|i log 16, ekonomist 3. dušan droi.ec, roj. 6.9.1958, štajerska 1, ing. stroj., tehn.direktor 4. ivan sekavčnik, rol 14.7.1939, grintovška 10, un.dipl.ing, dir.invest. 5. aleš zobavnik, roj. 17.6.1951, nožiška 9, prodajalec 6. zvonimir kolenik, rol 12.3.1958, zelena pot 8, ing.elekt, drž.uradnik 7. matjaž šporar, roj. 30.12.1960, kamniška ul. 63a, ing.elektrotehnike 8. rudolf balantič, roj. 13.4.1943, obrtniška 7, pek 9. dušan štrajhar, roj. 24.11.1956, pibernikova19, vodov.inst.,vzdržev. Udeležba na volitvah : 78% KRAIEVNA SKUPNOST ŠMARTNO 1. tomaž petek, roj.298.1970, šmartno 7, prodajalec, poslovodja 2. danilo dolar, roj. 8.2.1977, šmartno 11, delavec 3. boštjan modrijan, roj. 9.12.1975, stebljevek 3, mizar 4. stanislav pavlic, roj. 14.9.1950, sidol 6, LESNI tehnik, direktor 5. jože ki.un, rol 6.10.1971, buč 19, strteh, delovodja 6. janez hribar, roj. 9.2.1979, buč 7, mizar 7. janez pančur, roj, 7.10.1956, kostanj 8, mizar 8. jožef gradišek, roj. 1.2.1956, gradišče 4 delavec 9. bertl žibert, roj. 6.11.1945, šmartno 29, ključavničar, upokojenec 10. peter osolnik, roj. 11.7.1967, podbreg 1, elektrikar 11. marko sušnik, roj. 9.11.1964, ravne 9, kemijski proč, kem.proizv. Udeležba na volitvah; 79% KRAIEVNA SKUPNOST ŠP1TALIĆ 1. marko drolc, roj. 30.8.1966, špitalič 14, strojni tehnik 2. igor zajec, roj. 26.6,1971, okrog 11, strojni ključavničar 3. danilo i.ipovšek, roj.26.9.1958, špitalič 33, stroj.kijuč,vzdrževalec 4. marjan križnik, roj. 17.8,1956, špitalič 28a, gradbeni tehnik 5. janko hribar, roj. 21.8.1969, špitalič 38, mizar 6. matjaž sedeljšak, roj. 31.5.1973, špitalič 27, strojnik gr, meh. 7. marko pančur, roj. 6.4.1972, bela 3, zidar Udeležba na volitvah : 84% KRAIEVNA SKUPNOST TUHINI 1. aleksandertonin, roj. 2.9.1967, zg. tuhinj 4, elektrotehnik 2. marjan drolc, roj. 5.12.1960, zg. tuhinj 60, elektro ing. 3. peter perčič, roj. 23.7.1962, iaze 24, zidar 4. rafael klemen, roj. 11.9.1966, stara sela 8, kmet 5. janez hribernik, roj. 30.8.1953, golice 13, kmet 6. zdravko derlic, roj. 5.3.1955, češnjice 8, kmet 7. miran sušnik, roj. 3.9.1972, črni vrh 6, tiskar 8. marjan kožlakar. roj. 6.12.1959, cirkuse 3, ključavničar 9. branko kosec, roj. 8.12.1981, liplje 3, kmet 10. anton kolar, roj. 14.1.1949, veliki hrib 8, sklad.manipul. 11. marko mošnik, roj. 10.3.1965, mali hrib 5a, ključavničar Udeležba na volitvah : 79% KRAIEVNA SKUPNOST TUNIICE 1. vladimir ianišek, roj. 17.7.1961, laniše 10, kmetovalec 2. janez vrhovnik, roj. 25.10.1964, tunjice 30, vodovodni instalater 3. vida zobavnik, roj. 10.6.1962, tunjice 24e, med.sestra, babica 4. jane.z PLEVEL, roj. 19.6.1958, tunjice 33, avtomehanik 5. anton vrhovnik, roj, 27.7.1956, tunjice 22a, elektrotehnik 6. franc štele, roj. 5.9.1959, tunj.mlaka 9g, dipl.ing.strojništva 7. valentin zabavnik, roj. 4.1.1953, košiše 16, orodjar Udeležba na volitvah: 71% KRAIEVNA SKUPNOST VOLĆII POTOK 1. stanislava strnad, roj. 14.4.1955, rudnik 2,posl.sekretarka 2. vinko kveder, roj. 21.7.1963, volčji potok 24c, kuhar 3. janez škrjanec, roj. 12.10.1944, volčji potok 11c, upok. 4. simon kladnik, roj. 16.10.1955, volčji potok 34, strojni teh. 5. robert orešnik, roj. 9.3.1971, volčji potok 4, vodja skladišča 6. franc sršen, roj. 5.4.1945, volčji potok 39b, komercialist 7. jerneja škerjanec, roj. 12.10.1970, volčji potok 17.bibliotekar Udeležba na volitvah : 77% KRAIEVNA SKUPNOST VRAN IA PEČ 1. frančiška bernot, roj. 24.5.1964, sp.palovće 9, računovodja 2. avguštin smešnjavec, roj. 18.8.1957, sp.palovče 11, elektroinstal. 3. mihael brleč, roj. 5.10.1946, zg. palovče 3, kmet 4. mitja erdani, roj. 21.9.1968, trobelno 1, komercialist 5. tomaž repanšek, roj. 18.12.1957, zg.palovče 1, delavec 6. ciril vodlan, roj. 7.7.1983, vranja peč 4, študent 7. štefan mezeg, roj. 17.12.1983, vranja peč 2, študent 8. igor brleč, roj. 21.10.1968, vel .lasna 13, kmet 9. boštjan mlinar, roj. 5.1.1975, vel. lasna 10, zidar Udeležba na volitvah : 84% KRAIEVNA SKUPNOST ZAPRICE 1. bogomir bajc, roj. 9.4.1950, kranjska 3d, gimnaz.matur, planer 2. anton i.anisek, roj. 19.1.1944, kraniska 3c, kem.tehn1k, kontrolor 3. jožef prelec, roj. 22.12.1939, ljubljanska 1č, upokojenec 4. jože veternik 23.10.1954, jenkova 7, dipl.oec, vodja 5. silvo balantič, roj; 8.2.1961, vavpotičeva 7, tekst.meh, vzdrževalec 6. ana marija lah, roj. 30.6.1938, koželjeva 1, dipl.ekon,upokojenka 7. andrei pregl, roj. 10.10.1953, jenkova 9, el. tehnik, vzdrževalec 8. miran kocijančič, roj. 28.2.1958, vilka rožiča 14, programer, vodja 9. branko urankar, roj. 15.9.1961, kebetova 20, el.instal. LIdeležba na volitvah : 72% OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISHA JANEZ JEGLIČ, unlv. dipl. prav., l.r. PREDSEDNIK Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik tel.: 839-76-06 Dodatne inf.: KD Priden možic -031 414 389 www.domkulture.org; e-mail: info@domkulture.org Četrtek. 21. novembra, ob 20. uri JUTRI ZAČNEM - Desa Muck in Cafe Teater (komedija) Četrtek. 5. decembra, ob 19. uri DETEKTIVKA - Impro klub Ljubljana (improvizirana komedija) SO JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 7 556; Faks.: 01 8319 831 E-mail: andreia. erzen@iskd.si Petek. 29. novembra, od 16. do 21. ure. Likovna soba nad galerijo M. Maleša, Kamnik KALIGRAFSKA DELAVNICA - prvi del delavnice, na kateri boste spoznali razvoj številnih zahodnoevropskih pisav ter se naučili osnov oblikovanja tekstov. Vodi: Janez Jocif Prijave na tel.: 01 831 7 556 Nedelia. 1. decembra, ob 18. uri. Galerija Veronika INDIJSKI VEČER S TAGOREJEM - Gledališka skupina Rudolfi, ŠCRM Mentorica: Marja Kodra Prostovoljni prispevki! so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 Sobota. 23. novembra, od 9. do 14. ure, v Veronikini sobi MKK: PREDPRAZNIČNA USTVARJALNICA: oblikovanje jaslic in/ali da-' ril iz nepredene volne in filca. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Sobota. 23. novembra, ob 18. uri, v dvorani MKK: Predavanje »Oče in mati v družini kot temelj vseh poznejših odnosov«. Predaval bo: Christian Gostenčnik Torek. 26. novembra, ob 19. uri, v dvorani MKK: Predstavitev umetniškega stenskega koledarja akademskega slikarja Dušana Lipovca Sodelujejo: Tone Ftičar s predstavitvenim nagovorom in učenci Glasbene šole Kamnik z glasbenimi točkami. Sreda. 27. novembra, ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: MAROKO. Predaval bo: Matej Vrenk Petek, 29. novembra, ob 19. uri, v dvorani MKK: SOLA FILMSKE PRIPOVEDI IN ESTETIKE. Predavanje Dušana Rutarja (po filmu A. Tarkovskega: Andrej Rubljov) o misticizmu, filozofiji in magiji. Ponedeljek. 2. decembra, ob 18. uri, v Veronikini sobi MKK: Brezplačna PRAVLJIČNA URICA z Andreo Račič. Torek. 3. decembra, ob 10. in ob 17. uri: NA PRAVLJIČNEM POTEPU PO ŠIRNEM SVETU. Dopoldne ob 10. uri nam bo Darko Spasov predstavil MAKEDONSKE PRAVLJICE, popoldne ob 17. uri pa Petra Udovč NEMŠKE PRAVLJICE. Tega dne, 3.12., bo v naši knjižnici DAN ODPRTIH VRAT. Vsem novim članom, ki se bodo tega dne vpisali, podarjamo enoletno brezplačno članarino. Torek. 3. decembra, ob 18. uri, v dvorani MKK: Vera Prelovšek pripravlja ciklus pogovorov iz babičine shrambe. Tokrat o zdravilnosti buč, bučnih semen in olja. Sreda. 4. decembra, ob 10. uri, v Veronikini sobi MKK: Brezplačne BIBE s pravljičarko Heleno Sterle so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; Prijave in inf. tel.: 041/957 609 (Helena) Sobota. 7. decembra, od 11. ure. v Domu kulture Kamnik DOBRODELNA PRIREDITEV »Komunikator za Nina« Koncert s presenečenjem Vstopnina: 1.000,00 SIT - Prodajna razstava umetniških del kamniških slikarjev OBČINA KAMNIK objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za oddajo gostinskega obrata »Bar Rožle« na tržnici v Kamniku v najem I. SPLOŠNI POGOJI: 1. Predmet javnega razpisa je gostinski obrat »Bar Rožle« na tržnici v Kamniku 2. Namembnost objekta: gostinska dejavnost 3. Čas oddaje objekta v najem: določen z možnostjo podaljšanja 4. Višina izhodiščne najemnine: 100.000,00 SIT 5. Rok zbiranja ponudb: 8 dni od dneva objave II. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA: 1. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (fizične osebe dokazilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov; pravne osebe izpisek iz sodnega registra) 2. Potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 3. Program dejavnosti Ponudbe s prilogami lahko ponudniki pošljejo do vključno 29. 11. 2002, do 12. ure priporočeno na naslov: Občina Kamnik, Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom »ZA JAVNI RAZPIS-BAR ROŽLE«. Vse druge informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Kamnik, telefon 8318-118 (g. Bojan Mlakar, ga. Lidija Fujan). OBČINA KAMNIK Iz tabora CALCIT Kamnika ZGODOVINSKI USPEH KAMNIČANOV Kot kaže se kamniška odbojkarska pravljica še ne bo kmalu končala. Kljub mnogim spremembam v letošnji ekipi CALCIT Kamnika, je Kamničanom uspelo doseči še en mejnik v zgodovini kluba. Na kvalifikacijskem turnirju v Luxemburgu se jim je napričakovano a povsem rano za Madžare, a so hitro uvideli, da bodo v tekmi s Kamničani zgolj opazovalci. Kamničani so domačine dotolkli v vseh prvinah igre in tekma je trajala le dobro uro. Kljub tej gladki zmagi pa tudi v drugi tekmi niso bili favoriti, saj so igrali proti Kaposvaru, ki zasluženo uspelo uvrstiti med 16 najboljših evropskih klubov v pokalu TOP TEAMS. Kljub temu, da so bili Kamničani na turnirju v Luxemburgu, kamor so se morali uvrstiti preko kvalifikacij s Kaknjem (dvakrat 3:0), rangirani najnižje od vseh sodelujočih ekip, so presenetili zibelko evropske odbojke in se uvrstili v ligaški del tekmovanja. V prvi tekmi so domačini, s kar osmimi tujci, računali na lahko zmago proti Kamničanom, saj so računali na drugo mesto, prvo naj bi bilo rezervi- se je lansko leto uvrstil v zaključne boje pokala Top teams. Po začetnem otipavanju obeh ekip, pa sta se pri Kamničanih razigrala Pleško in Olree, ki sta z odličnimi servisi onemogočala napade Madžarov. Prav tako pa sta odlično odigrala tudi Orel in Malovič in Madžari so na koncu sklonjenih glav zapuščali dvorano, medtem, ko je rajanje Kamničanov in njihovih navijačev trajalo še kar nekaj časa, saj so zaradi izredno slabe ekipe Pafosa s Cipra že vedeli, da so dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. Kamničani so bili od Madžarov boljši predvsem v končnici setov tako, da zmaga s 3:0 ni bila niti enkrat vprašljiva. V zadnji tekmi bi lahko zaigrala katerekoli ekipa slovenskega prvenstva, saj je skoraj nemo goče kako slaba je bila ekipa Cipra, ki pa je imela celo višji rang kot Kamničani. O tem problemu slovenskih ekip v evropskih pokalih pa se bodo morali vprašati predvsem na OZS, ki ne doseže višji rating naših ekip. Kamničani so se tako uvrstili v prvo skupino pokala Top teams, kjer pa jih čakajo sami odlični nasprotniki. O moči Nizozemske ekipe državnih prvakov iz Almera ni potrebno razglabljati (prvo tekmo bodo Kamničani igrali v gosteh), Tudi Ukrajinski Kharkiv ima že ogromno dobrih evropskih rezultatov ( prva tekma doma 11.12.), veliko pa ne zaostaja niti Beloruska ekipa iz Grodna (prva tekma zunaj). Kamničani upajo predvsem na zmage na domačem terenu, kjer pa računajo tudi na izdatno pomoč s tribun. Vrhunske odbojke v Kamniku v decembru in januarju prav gotovo ne bo manjkalo. Uvrstitev med osem najboljših ekip pa naj bodo zaenkrat le sladke sanje. Calcit Kamnika. . Po začetnih težavah v domačem prvenstvu pa so se Kamničani tudi tu prebudili. Zaenkrat še niso na vrhu lestvice, kar pa ni nič izgubljenega saj je najpomembnejša končnica prvenstva, medtem ko so v pokalu naredili velik korak k sklepnemu turnirju ( 21.12), saj so v prvi tekmi premagali Svit s 3:0. Cico 1. Gorski tek Uroš, Klemen, Urša in Nika ponos kamniških tekačev Kar štirje mladi te- j kači kluba gorskih te- $ kačev Papež so se v f tej sezoni že zavihteli j med najboljšo trojico j v skupnem seštevku 1 slovenskega pokala. I Na podelitvi priznanj I na zaključni prireditvi J v Sori pri Medvodah , so kar žareli od sreče in ponosa Uroš To- Urša Rebernik mec, Klemen Markuš, Urša Rebernik in Nika Urh. Svetlolaska, prava mala Jolanda Čeplak, Nika Urh je dobila bronasto priznanje med mlajšimi deklicami. Mali Klemen Markuš je bil drugi med mlajšimi dečki. Visokorasla Urša. Rebernik je bila tretja med starejšimi deklicami. Vrh piramide mladih tekačev je zmagovalec med starejšimi dečki Uroš Tomec. Nič manj vredni izkaz dela trenerja Ivana Urha pa niso ostali. Med mlajšimi so to Klara Kregar (5.) in Nika Urh Klemen Markuš Špela Papež (11.), Rok Markuš (4.), Grega Kregar (6.), med starejšimi Janja Rebernik (4.) in Katja Tomec (5.), Miha Ja-šovec (6.) in Gregor Mlakar (8.). Kolikšen pomen ima pokalno tekmovanje mladih tekačev povesta podatek, da je v pokalnem tekmovanju uvrščenih kar 185 tekačev s točkami in drugi podatek - dvojčici Rebernik imata v konkurenci denimo tudi Matejo Koso-velj, 7. mladinko svetovnega prvenstva in Suzano Mladenovič, ki so jo izbrali tudi v vrh najbolj talentiranih mladih atletinj. Vsi, ki delajo z mladimi tekači, atleti so na take uspehe ponosni. Majhen kamenček v mozaiku uspeha je tudi priznanje za organizacijo teka na Grtntovec Miri in Dušanu Papežu. Uroš Tomec METOD MOČNIK Teniški klub KIK Group Kamnik Tudi Boštjan Repanšek odličen Zaključni turnir dvanajstih najboljših fantov in deklet v kategoriji do 14 let (tako imenovani mastersjje konec oktobra potekal v Ljubljani. Po velikem zmagoslavju An-žeta Cevke, kije osvojil laskavi naslov zmagovalca ma- Motokros Rok Sitar po srečni vrnitvi iz Namibije Šesta izdaja mednarodne namibij-ske serije v motokrosu bo nedvomno ostala tudi v spominu 22 letnega Kamničana Roka Sitarja. Po lanskem prvem nastopu na tej največji afriški prireditvi v motokrosu, ki ga je zaključil več kot uspešno, sije letos po prestopu v višji prostorninski razred ponovno obetal dobrih rezultatov. Po sezoni, v kateri so ga pestile tudi poškodbe, pa se je lahko na novo afriško avanturo vseeno pripravil veliko bolje, kot leto poprej. Izkušnje, ki jih je prinesel domov po prvem nastopu, so naredile svoje in na 10.000 kilometrov dolgo pot se je odpravil bolje oborožen, spremljala pa ga je tudi kar tri članska ekipa. Že treningi, kijih je opravil pred tem v Italiji, so bili zaradi peščene podlage bolj podobni progi, ki ga je pričakala v Afriki. Gallina, kot se le ta imenuje, je dobi/la ime po piščancih. Ves objekt iejnamreč na veliki farmi enega od nemških priseljencev, ki se ukvarja s proizvodnjo jajc in perutnine. Do ideje zamotdkros stadion pa je prednik sedanjih lastnikov prišel povsem enostavno. Ugotovil je, da se da od kurnika do kurnika veliko lažje kot pešačiti, prevažati z motorjem in do povsem zaresne proge za mo-tokros ni bilo več daleč. Danes pa motokros klub Windhoek, ki leži v neposredni bližini namibijske prestolnice, praznuje že svojo tridesetletnico in s svojo urejenostjo in infrastrukturo preseneti tudi vsega vajene Evropejce. Organizatorji so tokrat omogočili voznikom brezplačni prevoz motorjev in dirka je bila zaradi tega še bolj izenačena. Zal se je, za Afriko seveda nič nenavadnega, s prevozom vseeno nekoliko zapletlo in vozniki so svoje jeklene konjičke lahko prevzeli komaj dva dni pred dirko. Rok je imel pri tem nekoliko sreče, saj je lahko medtem treniral z motorjem njegovega lanskega mehanika in pokrovitelja Desa. Torej prav z motorjem, s katerim je lani tudi tako uspešno nastopal. Zaradi Desovega padca, pa motor že od letošnjega februarja ni deloval. Nekaj več kilometrov treninga z motorjem je Roku kljub vsemu dobro delo in prvo dirko je pričakal optimistično razpoložen. V Namibiji se je pomlad počasi Rok Sitar (RS) med enim od številnih atraktivnih skokov HL 08112-3% ' "NDHOEK 29 Trenutki pred dirko z namibijskim dirkačem prevešala v poletje, kar je pomenilo Že neznosno vročino in temu primerno izredno težke razmere za dirkanje. Član kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama se je kljub temu dobro spoprijel z danimi pogoji in obe vožnji na prvi dirki med močno konkurenco končal na zelo dobrem desetem mestu. To je na koncu pomenilo skupno deveto mesto na dirki in tudi nastop v posebni dirki, kije štela za nagrado enega od sponzorjev. Tokrat je Rok startal najbolje od vseh in ko je že kazalo, da si bo s tem privoz.il odlično izhodišče za nadaljevanje te vožnje, je v njega trčil kasnejši zmagovalec letošnje serije Nemec Daniel Siegl. Z motorji sta se zapletla in se drug drugega rešila šele, ko je večina voznikov odbrzela ž.e daleč naprej. Rok je kljub temu nadaljeval z vožnjo, a je že v naslednjem zavoju spoznal, da mu v tej vožnji ni bilo usojeno pripeljati do cilja. Ob trku mu je Nemec zvil kolut zadnje zavore, kije bil toliko poškodovan, da njegova zadnja zavora praktično več ni delovala. Odstop je bil tako žal neizogiben. Čez en teden ga je po pravi odise-jadi, do novega zavornega koluta se je moral namreč potruditi kar do razdrapanih 1000 kilometrov oddaljene Angolske meje, čakala druga in hkrati finalna dirka letošnje namibijske serije. Po solidnem startu je tokrat vozil še veliko bolje kot na prvi dirki, saj je pridno prehiteval tekmece in krog pred koncem vozil celo na sedmem mestu. Ko je že vse kazalo, da mu bo tako uspelo tudi videti zamah ciljne zastavice, vihtel jo je mimogrede prav njegov gostitelj Des, je kakega pol kroga pred koncem povsem ne-nadejano sledil konec njegovega letošnjega namibijskega nastopa. V trenutku, ko je že dohiteval tokrat najboljšega namibijca Beckerja, pa ga je na enem od doskokov podrl Nizozemec Karsmakers, kije vozil za njim. Pri tem sta oba padla, lanski zmagovalec namibijske serije pa je za nameček Sitarju zapeljal še čez hrbet. V bolnišnici so ugotovili, da je član kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama pri padcu, kije izgledal več kot grozno, utrpel lažjo poškodbo ledvic ter četrtega ledvenega vretenca. Vtisi, s katerimi je Rok letos zapustil Afriko pa so kljub temu dobri, saj se zaveda, da jo je ob skupni bilanci svojih poškodb, deset tisoč kilometrov od doma na koncu še zelo poceni odnesel. Tudi drugo dirko je dobil Nemec Daniel Siegl, kije s tem postal skupni zmagovalec šeste izdaje največjega dogodka v motokrosu na črni celini. Sitarjev letošnji rezultat pa tako ostaja le skupno deveto mesto iz prve dirke pred tednom dni. Tekst infoto BORUT CVETKO stersa v kategoriji fantov do 18 let, so imeli v mlajši kategoriji Kamničani v ognju še eno železo - Boštjana Rejmn-ška. Koje vrhovni sodnik Edi Smeh iz Ljubljane napravil žreb, prav nihče ni pričakoval, da se bo Boštjan pirebil celo v finale. Ker bi ob morebitnih zmagah v prvem in drugem kolu v polfinalu imel za nasprotnika Mojstranča-na Grego Teraža, s katerim je gladko izgubil vse dvoboje v zadnjih dveh letih, so v najboljšem primeru upali na tretje mesto, kar bi bil za Boštjana največji usp)eh v karieri. Toda tudi pot to polfi-nala ni bila lahka, saj je Boštjan moral najprej pre magati neugodu cga Semrajca iz Ljubljane (rezultat 46 61 * 61) in nato J še tretjega nosilca Mari-borčana Luko Pajnika (64 46 64). Kljub temu da z igro po tehnični plati ni blestel, je na obeh tekmah pokazal veliko borbenosti ter taktične kvalitete, kar mu je na koncu v sicer precej izenačenih tekmah prineslo zmago. Boštjan je bil v polfinalni tekmi proti Tera-žu popolnoma neobremenjen in prav to je morda vzrok za veliki preobrat, saj je kljub izgubljenemu prvemu nizu in zaostanku 5proti 2 v drugem nizu še našel dovolj volje in znanja ter »v tekmi za infarkt« s 6:7, 7:6, 6:1 slavil najpomembnejšo zmago kariere. Kljub p>orazu v finalu z 1:6, 3:6proti Golu-boviču je lahko z doseženim več kot zadovoljen, saj je sezono med štirinajstletniki končal najvišje doslej - na petem mestu - in si s leni zagotovil mesto v državni reprezentanci. Tako so mladi igralci TK KLK Group Kamnik leto 2002 zaključili z izvrstnimi rezultati, saj še nikoli doslej niso imeli kar šest igralcev v ma-stersu, pa tudi stanje na jakost* nih lestvicah teniške zveze Slovenije kaže na stalen vzjx>n. S postavitvijo novega teniškega šotora, ki bo narecl za igranje v mesecu decembru 2002, si bodo močno izboljšali pogoje za trening, tako da si v prihodnje lahko obetamo še boljših rezultatov. Eden večjih ciljev, ki si jih je klub po besedah športnega direktorja Matjaža Pogačarja postavil v naslednjih letih, je uvrstitev tako ženske kol tudi moške ekpe v prvo teniško ligo. P. M. , Smučarski klub Kamnik vabi na SEJEM SMUČARSKE OPREME v osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik v soboto, 30. novembra, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 1. decembra, od 9. do 17. ure Kupili boste lahko novo opremo in prodali ali kupili rabljeno. Edini sejem brez vstopnine! Vabljeni! Vrabčki na obisku ranča Vse,šolsko leto smo pridno prepevali in zaslužili smo si za-'ključni izlet. Konec septembra smo se tako odpeljali proti Logatcu, v Rovte, na ranč Kaja in Grom, kjer domuje trinajst konjev. Na ranču sta nas prijazno sprejela gospa Darja in gospod Andrej ter njihov nagajivi pes Baron, mi pa smo jim za-čivkali nekaj pesmic. Izvedeli smo nekaj podrobnosti o življenju in delu na ranču. Spoznali smo Jadrana, čudovitega konja bele barve, En-terja, večjega konja rjave barve, pa Kajo in Gajo ter mala nagajiva ponija Vikinga in Tako. Nato smo odšli z gospo Darjo k Palčkovi jami. Palčkov sicer nismo videli (verjetno so bili pri svojih vsakdanjih opravilih ), videli pa smo njihova bivališča. Po okusnem kosilu smo spremljali predavanje o konjih in končno dočakali vrhunec dneva - jahanje. Najprej se je vsak spoznal s konjem, ga pobožal, skrtačil, dobili smo čelade in odpeljali konja v ogrado, kjer smo začeli z jaha- Konji so postali tudi naši prijatelji njem. Jahali smo le konja Jadrana in Enterja, zato je bilo med nami kar nekaj nestrpnosti, kdaj se bo naslednji usedel na konjev hrbet. Čas je vse prehitro minil in posloviti smo se morali od prijaznih lastnikov ranča Kaja in Grom Darje in Andreja, ki sta tudi dolgoletna prijatelja naše zborovodki-nje Marine. Spoznali smo, kako čudovi- te in plemenite živali so konji, še posebej na tem ranču, saj so pravi družinski člani in prijatelji lastnikov. Za OPZ Vrabčki zapisala MARTINA MILIC Na dnevih narodnih noš-pa še kje Skupina mladih v Kamniku Za mlade od 14. do 19. leta Začetek septembra je za učenke klekljarskega krožka OŠ Marije Vere zelo zanimiv, saj lahko svoje znanje pokažejo na Dnevih narodnih noš v Kamniku, kamor nas vsako leto povabijo organizatorji. Predstavitev klekljanja smo letos imele v soboto in nedeljo. Bilo je naporno, vendar ves napor odtehtajo prijazne in vzpodbudne besede mimoidočih obiskovalcev. Zanimivo je opazovati hitre in spretne prste mladih klekljane, ki prepletajo kleklje in oblikujejo čipko. Odzvale smo se tudi povabilu OŠ 27. julij in jim prikazale svoje delo. Učenci so tudi sami poskusili in nekaterim je šlo prav dobro od rok. Prijetno presenečene smo bile nad prisrčnostjo in toplim sprejemom. Ob odprtju prizidka OŠ Marije Vere smo podarili klekljano čipko, izdelek naših učenk, županu Tonetu Smolnikarju in predsedniku države Milanu Kučanu. Nini, Zali, Manci, Urši, Evi, Klavdiji, Dijani in Moniki se zahvaljujem za vztrajnost in sodelovanje na različnih predstavitvah, ki potekajo v njihovem prostem času. Mentorica klekljarskega krožka: SABINA ARBI V okviru Društva Skupina mladih za osebnostno rast in zdravo življenje iz Ljubljane že 8. leto deluje Skupina mladih s simboličnim imenom Gorska roža, kjer se učimo zdravega, ustvarjalnega in odgovornega načina življenja. V skupini spoznavamo sebe, ostale člane: spoznavamo, koliko priložnosti nam ponuja življenje, koliko neizkoriščenih potencialov in nadarjenosti nosimo v sebi in kako jih končno lahko začnemo negotovati in razvijati. Gojimo različne dejavnosti - tedenski sestanki, srečanja z zanimivimi gosti, mesečni planinski pohodi, kreativne delavnice, branje knjig, pisanje utrinkov, ogledi gledaliških predstav, obisk kina, rekreativni tek, poletni večdnevni gorski tabor,... V skupini gradimo na odnosih, vezeh, sodelovanju, na medsebojni pomoči in toleranci. Želimo, da se mladi v skupini dobro počutijo in da jim daje druženje občutek, da delajo nekaj dobrega zase, da so zadovoljnejši in da nekatere stvari sedaj bolje razumejo, da jim druženje prinese tisti nevidni dar, ki ga čutimo v sebi kot mir, za-dovoljnost, modrost, skladnost, da gredo skozi življenje z večjim optimizmom in zaupanjem vase. Zato v skupini gojimo toliko različnih dejavnosti, tudi fizičnih aktivnosti, saj s tekom, hojo v gore., dosežemo notranji mir, izboljšamo počutje in nenazadnje - zadovoljnejši postanemo z zunanjo telesno podobo, kar prispeva tudi k večji samozavesti in gotovejšemu vstopanju v nove odnose. V mesecu decembru bo pričela delovati takšna skupina mladostnikov še v Kamniku. Tudi vodilo te skupine bo doživeti čim več lepega, zato bo tudi program naravnan v to smer. Vzeli si bomo čas za pogovor, poslušanje, za praznovanje, za drobne pozornosti. Šli bomo v naravo, v hribe, kjer bo veliko priložnosti za druženje, medsebojno spoznavanje, petje, smeh... V delovanju obeh skupin (kamniške in ljubljanske) vidimo neusahljiv vir povezovanja in sodelovanja. Iz teh novih vezi bomo lahko vsi veliko pridobili in se učili eden od drugega. V Kamniku se skupina prvič dobi v ponedeljek, 2. decembra, ob 18. uri, v Matični knjižnici Kamnik (Ljubljanska 1) in tako potem vsak ponedeljek ob isti uri. Skupino bo vodila Andreja Vukmir, prof... 20. november, dan splošnih knjižnic Brati pomeni početi podvige! Tako namreč pravi pesnik Tone Pavček in nadaljuje: Brati je na sploh enostavno./ Crke hrustaš kot zalogaj./Teže pa je, a tudi bolj slavno,/brati pravilno in hitro nazaj.//A nazaj se daleč ne pride./ Pravo branje le dalje in dalje gre. Tudi slovenske splošne knjižnice smo naravnane tako kot pravo branje -dalje in naprej, torej v prihajajoči čas. Šele v zadnjih letih se razbijajo stereotipi o knjižnicah in knjižničarjih, vendar seveda ne pri tistih, ki so redni obiskovalci knjižnic in torej redni bralci. Ti ne samo da cenijo branje in dobro knjigo, ti vedo tudi to, kaj pomeni knjižnica v današnjem času. Glavno izhodišče, na katerem temelji moje prepričanje o pomembnosti knjižnic, tudi seveda z.a občinski proračun, je prihajajoča globaliz.acija. Tej bodi kos učeči se posamezniki, ki bodo vedeli, kje se dobi sveža in pomembna informacija, in ki bodo sposobni doživljenjskega izobraževanja. Samo-izpbraževanje pa poteka le s knjigo v roki, papirnato ali pa elektronsko, v bližnji prihodnosti bo to vseeno. Kje to dobiti, če ne moreš vsega kupiti? V knjižnici! Kdor ne bo na ta čas pripravljen s svojim lastnim znanjem in osebnostno zrelostjo (k čemur nam odločilno pomaga dobro branje, zlasti leposlovja), bo obsojen na suženjsko, brezperspektivno, heteronomno delo, ki bo tudi psihosomatska bolj ogrožajoče. Nakup knjig Slovenske splošne knjižnice smo usmerjene naprej, v »optimalno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev z.a kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja«1, torej v omogočanje dostopnosti različnih gradiv, ki so pomembna za vse ljudi. Pri nas se trudimo z.a občane občin Kamnik in Komenda. V tem kontekstu stari in obrab/jeni romani, ki pozabljeni ležijo na policah, niso relevantno gradivo. Razen seveda, če ne gre za Tolstoja, Dostojevskga., Aristotela, Sveto pismo, Rabelaisa, Prousta, Manna, Unamuna, Cervantesa, Byrona, Shakespearja... Zato je nabava novega gradiva nujna, predvsem pa nabava relevantnega gradiva. Pri nas se prav tukaj zatika, saj ob naraščanju izposoje in obiska članov nabava vsako leto upada. Največji razlog so seveda cene knjig, drugi razlog pa so prenizka finančna sredstva za nakup gradiva. Poleg tega je Ministrstvo za kulturo v letu 2001 spremenilo način sofinanciranja gradiv in zdaj zahteva od lokalnih skupnosti sorazmeren finančni delež Naša knjižnica je spadala med tiste, ki so dobile več denarja z republike kot z občine. Zdaj, po novem, dobimo seveda manj denarja, ker seje republika z veseljem prilagodila manjšemu občinskemu deležu. Pri letošnji nabavi sem nam to zelo pozna, zato smo ž.e konec oktobra ustavili vsakršen nakup novih knjig. Prav je, da to vedo tisti, ki redno sledijo novitetam na knjižnem trgu in sijih izpsojajo pri nas. Naša zbirka je konec leta 2001 štela 93.744 enot gradiva. Po Standardih in normativih2 mora zbirka obsegati toliko gradiva, da pridejo 3 knjige žive zaloge na prebivalca. Živa zaloga pomeni tisto gradivo, ki se izposoja. Torej v tem določilu vsaj približno zadostujemo standardom, čeprav je v številu 93.744 veliko gradiva, ki ga izposodimo le enkrat letno in ki ga torej ne moremo šteti med živo zalogo. Drugačno pa je stanje pri prirastu gradiva. Standardi določajo, da mora prirast, torej število novega gradiva, znašati 200 knjig na 1000prebivalcev. Pri nas znaša prirast 5518 knjig, glede na število prebivalcev v občinah Komenda in Kamnik pa bi moral znašati 6107. Ob tem sem pustila vnemar še ostalo, torej neknjižno gradivo, ki postaja pomembno tako kot knjige! To seveda pomeni, da je naša nabava precej podstandardna. Kar pomeni naprej, da potrebujemo za nabavo gradiva več denarja. Če ga bodo prispevale več lokalne skupnosti, potem ga bo več tudi z republike. Če bo več denarja, potem bomo lahko seveda kupili več novih knjig in zadostili več potrebam Kam-ničanov in Komendčanov. Zdaj imamo le en izvod npr. Kotlerjevega Mana-gementa, zato je čakalna vrsta za to knjigo dolga, kot tudi za marsikatero drugo študijsko gradivo. V zadnjem času pa si naši bralci rezervirajo celo leposlovje, predvsem nove romane, kar se še ni dogajalo. Celo spodaj podpisana, ki sem po službeni dolžnosti vsak dan v knjižnici, že kar nekaj tednov čakam na knjižico, ki sem jo rezervirala, a je ni in ni, pa še čakalna vrsta je pred menoj. Torej ne samo, da ni protekcije, ampak gradiva zares ni dovolj. Upajmo, da se bo v občinskih proračunskih vrečah našlo nekaj denarja za povišanje nakupa knjig. Če je za mladinsko delovanje namenjenih 5 milijonov denarja v predlogu kamniškega proračuna, pa se še ne ve točno, v kakšne namene bo šel denar, razen za vizije in koncepte seveda, potem bi lahko našli še kakšen milijonček za nove knjige. Za tiste otroke, ki rabijo gradivo z.a šolo. Za študente, ki jim ne moremo več ustreči, saj ne moremo več nabavljati npr. zbirke Studia humanitatis ali kaj podobnega. Je tudi to del mladinskega delovanja ? Kar pa se tiče komendske občine, pa moram reči, da bi si želeli več komunikacije - tam otroci in tudi odrasli potrebujejo urejeno, dostopno in lepo enoto knjižnice izven šolskih prostorov. Šolska knjižnica je za šolarje, domače branje, pouk in učitelje! Zakaj ? Leta 1994 je bil pri Unescu sprejet Manifest o splošnih knjižnicah:' Ta svetovna organizacija prepoznava splošne knjižnice kot gonilno silo pri vzgoji, kulturi in informacijah za samostojno sprejemanje odločitev in kulturnega razvoja posameznikov. Med temeljne naloge je prištela tudi oblikovanje in utrjevanje bralnih navad pri otrocih in doživljenjsko izobraževanje pri odraslih. S tem knjižnica spodbuja tudi osebnostni razvoj, ustvarjalnost in nivo izobrazbe ter znanja ter injbnnacijsko pismenost. Nov Zakon o knjižničarstvu1 že v 2. členu spregovori o glavni nalogi knjižnic: to je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje gradiva pa tudi poleg ostalega strokovnega bibliotekarskega dela še informacijsko opismenjevanje in spodbujanje bralne kulture. Tega brez novega gradiva ne bo moč kvalitetno izpolnjevati. Naše poslanstvo Na naših internetnih straneh* smo zapisali, kaj je naše poslanstvo. Preberite si. Poudarjamo pomen bogate zbirke gradiva. Brez tega in brez. strokovnega knjižničarja je knjižnica prazna lupina. Poudarjamo študijske, sprostitvene, izobraževalne potrebe, vsež.ivljenjsko izobraževanje, širjenje bralne kulture. Trudimo se za naše poslanstvo. Ob dnevu splošnih knjižnic pa vabimo vse tiste, ki še niso naši člani, da se včlanijo med tiste ljudi vsega sveta, ki berejo. ' Analiza slanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev, Ministrstvo za kulturo, Ljubljana 2002 ' Poročevalec kulturne skupnosti, št, 28, april 1987. V pripravi so novi standardi, katerih določila so še višja. ' preberete si <;OR,T,N me E N.T.E R M!En:g'Es ansambel LOJZETA SLAKA GAŠPERJI KO RADO in BRENDI IGOR IN ZLATI ZVOKI ansambel BRATOV POLJANŠEK ansambel POGUM pevka - miss REBEKA DREMELJ harmonikar MATJAŽ KOKALJ VODITELJ IN SCENARIST BORIS KOPITAR ŠTAJERSKIH 7 ALFI NIPIČ ansambel OTTAVIA BRAJKA ansambel MODRIJANI PTUJSKIH 5 MLADI DOLENJCI gor pa dol JUHU BANDA ansambel DORI ansambel TONIJA VERDERBERJA harmonikar MIHA DEBEVC harmonikarski orkester ROBERTA GOLIČNIKA ansambel RAZPOTNIKI harmonikarski duo ALEKS in DEJAN trio ZORANA LUPINCA RAZPOTNIKOVE SESTRE VITEZI POLK IN VALČKOV ansambel MIKOLA po snemanju - predsilvestrovanje z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK VSTOPNICE: REZERVACIJE PO TELEFONU: 031/222 444, 01/723 72 40 KAMNIK Turistična agencija VERONIKA, tel.: 831 70 00 REZERVIRAJTE SI ČIMPREJ SVOJO MIZO, DA VAS NE PREHITIJO SOSEDJE! 14 21. novembra 2002 Kamniški OBČAN URŽKAple&na (Šola v kamniku (več kot plesna Šola) V PRITLIČJU OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA PLESNI TEČAJI OB TORKIH • PRIĆETEK V TOREK. 26. NOVEMBRA PLESNA PRIPRAVNICA za 3- do 4- letne otroke - ob 17.00 MALA PLESNA ŠOLA za predšolske otroke - ob 17.30 POP TEČAJI - SPLOŠNA SMER ZA OSNOVNOŠOLCE - 1. do 4. razred: ob 18.15 HIP HOP, STREET DANCE ZA OSNOVNOŠOLCE - ob 17.45 HIP HOP, JAZZ BALET za srednješolce in mladino - ob 19.00 DRUŽABNI PLES za mladino in odrasle - I. stopnja ob 19.45, 2. stopnja ob 19.30 15 minut pred pričet kom tečaja. Zamudniki se lahko vpišejo na drugi vaj •B 04/25-15-000 in 041/611-000; internet: www.medio.si Super kredit! Nov avto za nekaj drobiža na dan. F/ I ^■fcf|T jkmJKBmBŠ' »flilMl ZARJA KOWS„.o.a Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin • določitev plinskega priključka podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. /.i Informacijo nas pokličite i>o tel. o 1 r>;> 00 600 04 1 245 936 oziroma 04 1 633 T79, 04 I»677 34 (IOTMP0US Steletova 8 | Kamnik | www.metropolis-sp.si 2»{ mPS^ POVJEP, J^Z-ao-^lA^— iti PJ»® W&Mm ULT;tA nove žarnice KOZMETIČNI SALON in SONČNI STUDIO do 30% POPUSTA za pakete SONČENJA do 30% POPUSTA;za pakete shujševalnih anticelulitnih tretmajov I Z vesoljem vam homo predstavili, katere novosti* ' srna za vas pripravili.. Vljudno vabljeni! *m*mliiEPU i« 'i/iTUHM'U1. \UA knHne. POSUKAfA SOIITOI'. 1MIIII v/IIOXI: JL5 - Delovni čas N0N STOP od 8h do 21h v soboto od 8h do 12h KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. Za honorarno delo v strežbi iščemo prijetno, komunikativno dekle ali žensko. Plačilo: 600 SIT/uro. Bar Pri Valentinu, Maistrova 9, Kamnik, tel.: 041/790-882. SEAT Cordoba, avto mnogih vrlin, je varčen, varen in zanesljiv družinski prijatelj. SEAT Cordoba 1.4 Stella. 1.018* SIT na dan. Stroški kredita ob sklenitvi pogodbe znašajo 38.281* SIT. *Ponudba podjetja Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o., je odvisna od valutnih razmerij in velja na dan 24. 10. 2002 ob naslednjih pogojih: 72 mesečnih obrokov, 25 % polog, E0M znaša 12,40 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu. V EOM niso vračunani stroški, povezani z neizpolnjevanjem pogodbe, s prodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila, in stroški denarnih nakazil. Perovo 23, Kamnik tel.: 01/839 50 40 faks: 01/839 5° 41 Stanovanjsko poslovna soseska Mali Grad — Kamnik Vaše novo domovanje v centru mesta. BanKVVustria Creditanstalt ♦ izredni kreditni pogoji ♦ videofon v vsakem stanovanju ♦ velikosti od garsonjere do 133m2 ♦ odlična lokacija v centru mesta Kamnik ♦ I. faza vseljiva takoj, II. faza vseljiva sep. 03 ♦ dnevi odprtih vrat na lokaciji gradnje ♦ dodatne ugodnosti pri nakupu stanovanja ♦ hitra prometna povezava z Ljubljano ♦ možnost terase, balkona ali atrija ♦ podzemna parkirna mesta ♦ soseska brez prometa ♦ klasična gradnja RUM nepremičnine d.o.o. Informacijsko prodajna služba na lokaciji gradnje PE Kamnik, Usnjarska ulica (na lokaciji gradnje), telefon: 01/839-2314 Delovni čas: vsak delovni dan od 11. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure KAVICA... KAVICA... ob predprazničnem nakupu v trgovini JROSV v Šutni 16 v Kamniku Poleg modnega ženskega, moškega in otroškega perila lahko odslej pri nas izberete tudi ČUDOVITA OTROŠKA OBLAČILA. Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 VSE ZA KOLINE - kolofonija, spile, škafi, lonci in deže za mast, RP SODI ZA VINO in parafinsko olje... Velika izbira PVC prtov in kopalniških preprog! TUDI MIKLAVŽ KUPUJE PRI NAS! Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, podarite DARILNE BONE. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča. AKCIJA! KOMPLET 12-DELNE RPPOSODE samo 10.500 SIT ODPRTO: 7h-19\ SOBOTA 8"-12h AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO IN PREDELAVO - sprejemamo naročila za jarkice VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Cene za krmila so tovarniške. Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi lihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, deda, tast in brat ■■ JOŽE VRHOVEC iz Kamnika, Trg talcev 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem iz Svile - Svilanit za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovim športnim prijateljem, balinarski sekciji DU Kamnik za častno stražo, govorniku Francu Rutarju za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, Zvezi borcev, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, november 2002 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 79. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA KLEMENC iz Klemenčevega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Svilani ta za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Dolenčevi, sestri Jani, voznikom reševalnih vozil in patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala gospodu Tonetu Berčanu za duhovno oskrbo v času njene bolezni in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni November 2002 UUimSVOJMHMKMmiHMtHMV TEHNIČNA TRGOVINA Jg| Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM KE 216 VIŠINA 148 CM Ž9ž9fiQ sit akcijska cena 59.925 sit VGRADNA ZAMRZOVALNA OMARA KO 5088 VIŠINA 87.5 CM 61.000 sit akcijska cena 45.750 sit SUŠILEC PERILA WT 981 92.50.0 sit akcijska cena 83.250 BTVEVELIM55CM Js^dpsiT akcijska cena 39.933 ARMATURA ZA POM. KORITO A 711 tea - eco termotehna sit akcijska cena 6.912 sit MALI GOSPODINJSKI APARATI - 10% POPUST AVTOZVOČNIKI -10% POPUST AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 5. 12. 2002. OMEJENA KOLIČINA AKCIJSKIH ARTIKLOV ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI frizerski salon Branka Dolenec Kamnik, Ljubljanska 3/d (v Svetilniku) tel.: 83-92-777 za ženske, moške in otroke Najlepši prazniti sc začenjajo z obiskom frizerjal Od 1. decembra lahko svoj obisk najavite tudi po telefonu. Pričakujemo vas med 7. in 20. uro, ob sobotah med 7. in 12. uro. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 01/8341-660 /peKTosrc SUPERPONUDBAH, W®^U' 990SIT pižame frotir * trenirk^ S Stf rf3-WosiT ulkft od 1.700sit ^eda.tfo.o« TiC^^T' Lici* OTROŠKEflis d\.«0 S? OTROŠKtTERMOaiSt 2.484 SIT 3.990 SIT 'OBIŠČITE NAS, SAJ TUDI MIKLAVŽ KUPUJE PRI NAS! I Odprto: od 9h do 19\ ob sobotah od 8h do I--------------------1 Kamniški občan 13* 01/83 91 311, 041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. Opravljam VSA SLIKOPLESKARSKA DELA. Franc Hvale s.p., Podjelše 4 a tel.: 01/83-91-153, 031/615-997. Oddamo ali prodamo poslovili prostor v Oranžeriji Mengeš. Telefon: 040/209-448. MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel. 723-81-57, 041/ 322-571. Kočo na Veliki planini najamemo /a čas novoletnih (božičnih) praznikov. Tel. 83-17- 222, zvečer. V Kamniku oddam enosobno stanovanje, delno opremljeno, brez posrednikov. Tel.: 04/25-71-754. Prodamo 3-sobno obnovljeno stanovanje, 65 m2, v Kamniku na Steletovi, balkon, vsi priključki, za 15 mio SIT. Tel.: 831-42-91. Oddam garažo na Ljubljanski cesti blizu Svetilnika. Tel.: 01/831-93-55, 031/866-660. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - orehi, 1 kg 999,90 - moka tip 400, Žito, 1 kg 109,90 - alpsko mleko 3,2% m.m., 11 139,90 - smoky, 30 g + 1 kos gratis 29,90 - sir Jošt, Livada, 1 kg 1.099,90 - krompir, 10 kg 400,00 - piščanec zamrznjen Jata, 1 kg 449,90 - čebula, 10 kg 599,90 - pomfri, 2,5 kg 299,90 - jaboka na zaboj, 1 kg 85,00 - čajna salama, 1 kg 1.399,90 - klementine, 1 kg 180,00 - kumarice, 680 g 169,90 - olje rasti. Sončni cvet, 11 199,90 - rdeča pesa, 700 g 169,90 - sadna pijača Presad -jajca 10/1 C 199,90 4 okusi, 1,51 119,90 - Loka kava, 100 g 119,90 - papirnate brisače 2/1 139,90 - Barcaffe, 100 g 139,90 - toaletni papir 2-slojni 8/1 169,90 Vse cene so v SIT. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob Ponudba velja do prodaje zalog. nedeljah od 8. do 12. ure. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve jI POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 gsm: 041/624-685 11 Ni smrl tisto, kar nos loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je v 89. letu za vedno prenehalo biti srce naše drage /ene, mami, slarc mame, prababice in praprababice MARIJE ERJAVSEK roj. Uršie iz Stahovice 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcema KOTA in Saturnusa AO-QS za izrečena soZalja. podarjeno cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Župniku Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni Stahovica. Šmarca, november 2002 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 78. letu življenja nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta HELENA ŠTEFULA z Markovega Vsem, ki ste našo mamo imeli radi, jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti, smo iz srca hvaležni. Hvala zdravnici dr. Mariji Starberk, cerkvenemu pevskemu zboru Šutrta in gospodoma župnikoma Francu Šuštarju in Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni November 2002 V času od 19.1 i .2002 do 06.12.2002 velja pri nakupu otroških oblačil Montefiore. Popust velja za vse oblike plačil TERME SNOVIK svet termalnih užitkov/ (Privoščite si pravo sprostitev in razvedrilo! • VOW&W$&Bl%fr ob torkfr oi2tfdo2t • ¥LA.VM3(J TEČAJI ZA onpt^. lOiOtttRStSOE -zaittni, nadaljevalni že poteklo Inf. rt 8308 631 Povabljeni v svet termalnih užitkov ob ponedeljkih, tokih, četrtkih m nedeljah od9hdo2Cr, ob sredah, petkih in sobotah od Vdolbin na NOČNO KOPAM ob sredah, petkih, sobotah od 20» do 22» vcmfflA. ttJMmrBA v vodi odponedetjfe dopetkji od 10. do 1030 v decembru Z AVTOBUSOM V TERME SNOVIKl Od ponedeljka do petka ] ob 10.30 in 12.30 iz Kamnika, \ ob 13.17 in 16.12 iz Snovika, ' ob sobotah ob 10.30 iz Kamnika, < ob 13.20 iz Snovika, \ ob nedeljah ob 10.30 it Kamnika, & ob 16.15 iz Snovika. \ www.peugeot.si Pri vsakem nakupu novega vozila v okviru financiranja Peugeot Kredit in V / V V'*? Peugeot Leasing vam podarimo prve tri obroke. "Velja m vsak nakup in * hkrati prevzem vozila Peugeot 307 s 3 in 5 vrati ter break do 15. decembra, za dobo od 3 do S let do vrednosti 2 mio SIT pri kreditu oz. z minimalnim 30% pologom pri leasingu. Več informacij dobite pri pooblaščenih prodajalcih mreže Peugeot Peugeot 307 že od 2.812.000 SIT. SAMOZAVEST SERIJSKO. PEUGEOT RODEX d.o.o. Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 ® Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si AKCIJA AKCIJA AKCIJA STREŠNIKI BRAMAC OPEKA MODULARNI BLOK JUPOL,JUBOLIN KIT AKRINOL,JUBIZOL NOVO NOVO NOVO BAKRENA IN POCINKANA PLOČEVINA, ŽLEBOVI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT V SAM-u NISI NIKOLI SAM -i I E t g ercator ©@ddG@[? OG^hddoOOs Praznujmo skupaj 1. rojstni dan Mercator Centra Kamnik! * SOBOTA, 30. novembra dopoldne: ALFI in njegovi muzikanti, AVSENIKOV TERCET popoldne: harmonika!!« NAJLEPŠI CVET • NEDELJA, 1.decembra dopoldne: ČUKI . Nagradne igre, razne pokušine, presenečenja in seveda rojstnodnevna torta! V Parfumeriji Beautique pri nakupu nad 3.000 SIT in v prodajalni Mercator Tehnike pri nakupu nad 10.000 SIT od 25.11. do 31.12.2002 presenečenje - srečka športne loterije! Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!