Glasnik SED 17 (1977) 2
24
redno. (Za nagrado dobijo knjige, srebrne žlice in manjše denarne nagrade.! Rezultat je spet odličen. Arhivi se Stalno polnijo,
V zadnjem času so se zbiralci osredotočili predvsem na snemanje glasu pripovedovalcev in pevcev ali glasbenikov. To ni ntč novega, saj so snemali že na začetku stoletja, le da so zdaj to močno povečali. (Armas Launis, Vaino Salminen in A. 0. Vaisanen so s seboj nosili fonograf že pred desetletji). Plošče so izdelovati v arhivu tudi tik pred drugo vojno. Danes uporabljajo Seveda tudi rnag neto (one. Imajo okrog 1000 po 9 minut trajajočih plošč in tisoče magnetofonskih posnetkov. Vsega skupaj je posnetkov za 2550 ur (legende, pesmi, instrumentalna glasba, žalostinke itd I SKS je podelila nekaj Štipendij, da bi sc lahko izkušeni zbiralci naučili ravnati z aparaturami in tehnikami snemanja. Zdaj tudi transkribirajo posnetke v pisano obliko.
Zbrano folklorno gradivo je bilo v začetku v lasti Eliasa Lijnrota. kasneje pa na različnih provizoričnih mestih L. 1886 so bili zato napravljeni prvi koraki, da hi SKS dobila svoje poslopje. Zgradba je imela pod stieho knjižnico, arhive, pisarne in skladišče za publikacije društva, Prostor je dala tudi drugim institucijam, ki se ukvarjajo s problematiko nacionalne kulture, L. 1950 je bila Stavba modernizirana. Inštitut za folkloro pa dobi leta 1965 svoje lastne prostore v drugi zgradbi in Spada poti helsinško univerzo pod okriljem SKS, Pod isto streho spada danes še sploška etnološka knjižnica, ki je bila ustanovljena v okviru lastnega oddelka.
Priložen je še indeks posameznih področij, ki jih karto tečno obravnava arhiv Finskega literarnega društva: Ljudske pravljice Legende svetnikov Mitične pripovedke Zgodovinske in lokalne pripovedke Etiološke pripovedke
Posnemanje glasov i i narave (v finskem jeziku obstaja ogromno besed, ki tvorijo glagol ali samostalnik ali pa kar oboje in ki natančno posnemajo naravne zvoke in šume, največ jih je zaživalske zvoke, npr. šumi, ki jih povrzočajo žuželke z letom ali drgnjenjem kril ipd. op. p.) Stare pesmi v metriki Kalevale
Lirske in epske ljudske p«mi v kasnejših metričnih oblikah Ljudska medicina Koledarske šege
Magična praktika, vraže in verovanja
Verovanja in vraže, ki se tičejo živali
Didaktične izmišljotine
Igre in športi
Pregovori
Uganke
Glasba
Etnografski opisi Fotografije
Kopije zbirk estonske folklore
Finska literarna družba izdaja redno naslednje znanstvene publikacije: ljudske pripovedke, legende, stare pesmi v metriki Kalevaie, koledarske šege. magične praktike, glasbo, pregovore, gramofonske plošče ipd,
Damjan Ovsec
KNJIŽNE NOVOSTI
Deutsche Volkslieder aus Siebenbürgen, Neue Reihe I, aus dem Nachlass von Gottlieb Brandsch hrsg. von Walter Brandsch. Regensburg 1974. S. XXI 4- 188, mus.
Zbiranje ljudskih pesmi sedmograških Sasov se ¡e začelo pred več kot sin leti, saj je prva zbirka, ki jo je pripravil Fr. Wilh. Schuster, izšla I, 186b, Njegovo delo se je I. 1895 namenil nadaljevati G. Brandsch in objavil L 1931 prvi zvezek, v I. 1936/38 pa drugega. Vojna je preprečila izdajo preostalega gradiva. Medtem ko je bilo v Schusterjevi zbirki vsaj nekaj melodij, se je Brandsch omejil na besedila Izdajatelj Brandschove zapuščine pa upošteva melodije, kjerkoli je bilo mogoče. Kot pravi v predgovoru, je sicer skušal ohraniti prvotno razdelitev gradiva, opustil pa je odbiranje primerov po estetskih načelih Oa bi zbirka ne bila preveč obsežna, se je odrekel obiavi vseh variant in splošno znanih pesmi, marveč jih je navedel v seznamu na koncu knjige.
Knjiga se začne s seznamom večkrat navedenih virov m literature ter z abecednim seznamom začetkov. Vseh pesemskih tipov je 147, oct tega 45 nabožnih, 53 poučnih ter 49 zgodovinskih in domoljubnih. Pesmi je v resnici več, ker variante niso oštevilčene, upoštevani niso samo zapisi po petju, temveč tudi primeri iz r3znih rokopisov rn pesmaric, pri nabožnih celo z latniskimi besedili, se pravi vse. kar so peli Nemci na Sedmogra-škem. Opombe so povsod, kjer je imel izdajatelj kuj podatkov o vlogi pesmi, načinu petja, objavi, viru ali literaturi. Prav bi bilo. da bi tujejezič™ (Jela najprej navedel v izvirniku, šele potem v prevodu, vsekakor bibliografsko ne približno (prim, na str. 25 pomanjkljivo navedbo variante nekaterih pri nas znanih Inpr. o Mariji in treh grešnih dušicah, o oživitvi mrtvega Lazarjal. Ker je o razvrstitvi odločata vsebina pesmi, se med „poučnimi" tudi take, ki jih pojo na svatbi, pri pogrebu ali v zvezi z drugimi običaji.
Glede na to, da hoče biti i?daja znanstvena, se ne bi smela zadovoljiti s seznamom začetnih verzov, marveč imeti vsaj še splošno kazalo. Prav bi tudi bilo, da bi ji bil dodan kratek prikaz območja, od kocier so pesmi, da bi bralec kaj zvedel o geografskem pofožaju Sedmograškega, o njegovi zgodovinski usodi, etnološkem značaju ipd Dobro je, da so pri nekaterih pesmih podatki, do kdaj so bile še v rabi, nekaj več besed o običajih, ki jih spremljajo, pa tudi ne bi škodovalo. Kot dopolnilo splošnemu prikazu bi bila zelo primerna lotografija.
Končno sodbo o zbirki bo mogoče izreči šele po izidu nadaljnjih zvezkov.
MEGAS, Georgios A., Di Ballade von der Arta-Brücke. Eine vergleichende Untersuchung. (Aus dem Griechischen Ubersetzt von Frau Hedwig Schwent-ßertos unter Mitwirkung von Frau Vita Xanthaki - Kalopissi.) Thessaloniki 1976. 204 S., 6 S. fotografij, zemljevid.
Knjiga, ki je najbrž zadnje objavljeno delo (končano 19711 lani umrlega raziskovalca grškega ljudskega izročila, obravnava eno najbolj znanih grških balad, ki že 100 let zaposluje folkloriste. ne da bi bilo doslej reäeno vprašanje njenega izvora. Snov te balade |e razširjena po vsej |užni Evropi in temelji na ljudskem verovanju, da ie treba v temelj stavbe vzidati živo bitje, ker more le žrtev potolažiti demonske site v zemlji ali voda ki bi sicer sproti podirale človeško delo. V uvodu avtor navaja dokaze, po katerih je običaj stavbne žrtve znan po vsem svetu, pri narodih različnih stopenj civilizacije in kulture; ohranila se namreč niso samo pričevanja v izročilu, marveč resnični ostanki zazidanih ljudi in živali.
V prvem delu, ko obravnava avtor grško batado o stavbni žrtvi pri gradnji mostu na reki Arta, našteva najprej motive. Ugotovil jih je devet: 1. uvodni (začetek zidanja; ponoči se podre, kar sezidajo podnevi znano tudi iz slovenske legendarne balade o sv. Volbenku. Strekelj št. 630), 2, oznanilo žrtve, 3. sklep zidarjev, kdo bodi žrtev, 4. povabilo stavbni žrtvi, 5. zvijača 5