-V ‘V.fc* .
.it
"J*	*s-»	ifi
S« , \ . w #-I «*?•»#« .»4? ^■9*»» «4 **fe i
& <m m v «
><« «-■*
Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
(ena 1 lira
DRUZIMSKI TEDNIK
Leto XIV.
Y. Ljubljani, 3. septembra 1942-XX. štev. 32 (668)
Hiša ne stoji na zemlji, ampak š
na zeni.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
libaja ob četrtkih. Uredništvo la opriTi t Ljubljani, MlkloBičeva 14/111, PoEtnl prodal St. 845. Telefon it. 33-82. — Račun postne hranilnice T Ljubljani M. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlb dopisov ne •prejemamo. Za odeovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
•It leta 10 lir, »/»leta M lir, rac leto 40 lir. V tujini 64 Ur na leto, — Naročnino J« treta plačati TntpreJ.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petltna Trsta ali njen prostor (višina 8 mm In Urina 65 mm) 7 Ur; T r.glasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir, Mali ogla* • 1: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
NAS NOVI LJUBEZENSKI ROMAN
HJELGIN DOM
(Gl. sir. 5)
Uspešno delovanje lefalsfva Osi
Izgube sovražnika na kopnem in v zraku
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 20. avgusta naslednje 821. vojno poročilo:
Na egiptovski fronti oživljeno delovanje topništva in ojačena delavnost letalstva. Nemški lovci so sestrelili dve letali v zračni bitki, tretje letalo je sestrelilo protiletalsko topništvo iz Tobruka med sovražnim poletom. Ujetih ie bilo pet drugih letalcev s sovražnega aparata, sestreljenega v bližini Solluma.
Ena naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Svojci posadke so bili o tem obveščeni.
Na Sredozemskem morju so se nemški lovci zapleli v boi z nekim odredom britanskih bombnikov, ki ie skušal napasti naš konvoj. Sovražnik je bil prisiljen odvreči svoi tovor bomb daleč od napadenih ladii. Med bojem ie bilo eno letalo »Beaufigther« zadeto in ie strmoglavilo v morie.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 27. avgusta nasled-uje 822. vojno poročilo:
V	Egiptu ie dan potekel v znamenju živahnih izvidniških akcii in ojačenega topniškega ognia zlasti v severnem in osredniem odseku fronte. Sovražna letala so na svojem poletu proti Tobruku povzročila požar, ki pa je bil takoj zadušen.
Naši letalski odredi so napadli letališča v Alfariu in v Micabbi: v boiu so sestrelila dve letali lipa >Spitfire«. Sestrelili so jih nemški lovci v zraku nad otokom. Vsa naša letala so se vrnila na svoia oporišča.
Neznatno število bomb so britanska letala vrgla na nekatere kraie Sicilije. Iz teh krajev niso javljene nikake žrtve.
-.Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 828. vojno poročilo:
Poskusi sovražnih izvidniških oddelkov, ki iih ie podpiral močan ogeui topništva, so bili odbiti na egiptovskem bojišču.
Nemški lovci so v boiu sestrelili 3 sovražna letala.
Letalski poleti so bili izvedeni nad Gelo in Comisom in od angleških letal ie bilo od protiletalskega topništva v plamenih sestreljeno pri Comimi eno letalo, neko drugo ie bilo hudo poškodovano in le moralo pristati pri Marini di Ragusa. Letalec ie bil uiet. Poročajo, da ie bila med civilnim prebivalstvom ena oseba ubita in nekaj ranjenih, škoda pa ie majhna.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 29. avgusta nasled nje 824. vojno poročilo:
V srednjem odseku egiptovske fronte se ie izjalovil napad sovražnikovih sil, pripeljanih na boiišče z avtomobili. Napad ie bil brezuspešen zaradi točne in odločne reakcije. Mnogi sovražni vozovi so bili upepeljeni in uničeni. Bolj na jugu ie bil takisto že v kali zadušen sunek oklepnih voz; pri tem ie ostalo v naših rokah nekoliko ujetnikov in en oklopni voz.
Pri poskusih bombardiranja sprednjih položajev ie angleško letalstvo izgubilo tri letala, ki so iih zadele protiletalske baterije divizije >Arietee. dve nadaljnji letali so v boiu sestrelili nemški lovci.
Bombniki osi so nadalievali operacije proti oporiščem na otoku Malti. Eno letalo tipa Spitfire ie bilo uničeno v zračnih dvobojih.
Neki konvoi na Sredozemskem morju ie bil napaden od britanskih letal, od katerih so se tri zrušila v morje, zadeta od strelov naših ladii iz spremstva.
Sovražna letala so včerai metala bombe in s strojnicami obstreljevala različna naseljena središča v Siciliji. Žrtev med ljudstvom ni bilo.
Ena eskadra naših brzih čolnov, delujoča na Ladoškem iezeru. ie v noči na 15. avgusta napadla skupino sovjetskih enot. ki so plule proti Petrogradu. Brzi čolni pod poveljstvom podporočnika bojnega broda Renata Becehiia. ie torpediral in potopil eno topničarko 1300 ton.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 81. avgusta naslednje 826. vojno poročilo:
Propadli so udarci sovražnih patrol na egiptovskem bojišču, kier ie bik) živahno letalsko delovanje.
V letalskih spopadih s številčno močnejšimi sovražnimi letalskimi sku pinami so naši lovci sestrelili dve letali in več drugih uspešno obstreljevali s strojnicami.
Italijanski lovci so pri napadalnih akcijah proti našim trgovskim ladjam uničili v Sredozemlju štiri sovražna letala, dve nadalinii protiletalsko topništvo neke naše pomorske edinice in nemški letalci še dve drugi. Ena izmed ladii ie lažje poškodovana. S svojega vojnega poslanstva se nista vrnili dve naši letali.
Na Ladoškem iezeru ie 27. t. m. italijanski motorni čoln pod poveljstvom brigadnega podporočnika Alda Benve-nufa napadel s torpedom sovjetsko prevozno ladio 1300 ton. ki ie plula proti Leningradu, in io potopil.
težke izgube, toda naši konjeniki si niso privoščili počitka, temveč so prodirali naprej in preprečili sovražniku, da bi razvrstil svoje nove čete v boj.
Italijansko letalstvo je neprestano posegalo v borbe. S svojimi ogledovanji je vedno pravočasno obveščalo poveljstvo o premikanju nasprotnikovih sil, ki so silile proti Donu, in s tem omogočale, da so bili vsi sovražnikovi poskusi pravočasno preprečeni. Lovska letala pa so neprestano obstreljevala avtomobilska vozila, korakajoče čete in boljševiške postojanke.
Rim. 26. avgusta. Nemški uradni vojni poročili, objavljeni 24. in 25. avgusta. sta posebej poudarili, v kako vročih bojih se oddelki italijanske armade bijejo ob obrežju Dona, kier Sovjeti brez oddiha zagrizeno napadajo v nadi. da bodo boino črto po-gazili ter nemškim silam, ki nezadržno napredujejo proti Stalingradu, prišli za hrbet. Medtem ko se klešče okrog tega mesta, ki ima važen vojaški položaj ter ie zelo pomembno koi industrijsko središče, čedalje boli stiskajo. imajo italijanske in zavezniške armade nalogo, zadrževati ruske razbremenilne nastope.
V	bitki, ki divja že več dni. so italijanske divizije do kraja zaposlene ter podajajo temeljite dokaze za svojo granitno trdnost in popolno vojno spo-
sobnost. S svoio značilno kljubovalnostjo je italijanski voialc v mnogih bojih na nož. ki ga v sodobnem vojsko vaniu ni toliko vajen, potrdil svoje odlične bojne sposobnosti: v takih spopadih, ki zahtevajo naglo in od ločno ravnanje ter odličen osebni pogum. ie nasprotnika premagal z ju naškim prezirom nevarnosti in blisko vito naglico v dejanjih. Hkrati pa so se poleg pehotnih divizij zopet odlikovale okretne in varno nastopajoče brze divizije.
Ti bersalieri so v živahnih protinapadih potisnili nazai močnejše bolj' ševiške sile. ki so iih podpirali ne-številni topovi in možnarii. Mnogo stotin mrličev, ki so iih Sovjeti pustili na bojišču okrog ene same utrjene postojanke, pričajo o siloviti boini ihti ter o hudih izgubah. Konjeniški oddelki brzih divizij so se najprej bojevali ramo ob rami s pehotnimi četami, nato pa so se jezdeci znova pognali na sedla v pravem hipu in ponovili tako zgodovinska dejanja stotih zmagovitih bitk. Rusko poveljstvo pa vali množice novih čet na boiišče ter tako upa streti krepko srce italijan: skih vojakov. A ti čakaio neustrašeni na vsako bližajočo se preizkušnjo, prepričani, da io bodo z enako hrabrostjo premagali, ter ponosni, da bodo italijanski armadi prinesli ponos novih uspehov.
Pogovori z ljudstvom:
Vrnimo se k zahodni eivilizatiii!
Italijanska vojska ob Donu se odlično bori
Donsko bojišče, 28. avgusta. Posebni dopisnik agencije Stefani iavlja:
Od 20. avgusta naprej so Rusi na •padali skupino italijanskih divizij ob Donu. Nekai dni poprej je nasprotnik nagrmadil številne čete in se znal pri tem dobro zakrinkati. Boliševiške čete so se zbrale na vzhodni obali Dona in hotele uničiti Italijane, ki so varovali prehode čez reko. Napad ie bil silen, ker so ga podpirali številni možnarii in manjši topovi. Ruska pehota, ki ie bila po številu močnejša, ie pritisnila na naše oddelke in jih zapletla v trde spopade. Opoldne istega dne ie bil položaj spet uravnovešen zaradi protinapada. ki so ga izvedli bataljoni črnih srajc. Sovražnika so vrgli čez reko. nakar ie 21.. 22. in 23. z novimi srditimi napadi, ki so zahtevali silne izgube, poskušal svoio srečo.
Navzlic strahotnim žrtvam, ko bo ruski poveljniki gnali voiake v klavnico po nalogu političnih komisarjev, je bil ves njihov napor zaman. Jasni cUj teh obupnih ruskih napadov ie bil. da so omilili pritisk nemških čet pri Stalingradu in preprečili večjim nemškim enotam, da bi pritiskale proti svojemu ciliu. Toda italijanski vojaki niso le vzdržali vse teže tega napada, temveč so pokazali vse odlike svojega visokega iunaštva in so želi polno priznanje in občudovanje od strani nemške divizije, ki ie stala ob njihovem boku.
24.. 25. in 26. ie nasprotnik ponovil svoje poskuse pod silnim topniškim ognjem. Razmerje med silami ie bilo 1:6 za nasprotnika. Vsi ti boii so potekli v znaku silne spretnosti, čistega iunaštva in odločne volie ter velikega bojnega duha. ki so ga pokazali, Italijani. Posebno so se odlikovale četo divizije črnih srajc »Tagliamen-to«. potem bersalierski polki, ki so so odlikovali že v napadih na rusko oklepne oddelke v donskem izlivu. Konjeniški polki ^Kse izkazali, ker so svojo nalogo odlično izvršili in vrgli nasprotnika v njegove izhodiščne postojanke. Naistareiša divizija ekspedicijskega zbora »Pasubioc. ki je pri-
spela že lani v Rusijo, ie pokazala, kai so ltalnanski bojevniki.
Ob postojankah, ki iih ie ta divizija branila, so imeli Rusi samo v enem napadu več sto mrtvih. Konjeniški polki so v celoti uničili dva ruska bataljona. 79. polk je prestal vse hude borbe, čeprav ie bil sovražnik številčno močnejši. Vojaki so sovražnika odbijali z ročnimi bombami in bajoneti in zdesetkali napadalca. Neki konjeniški polk pa se ie najbolj odlikoval. Konjeniki so skočili s koni in podprti s topništvom so naskočili nasprotnika in ga pognali v beg. Večkrat so bili Sovjeti odbiti in imeli
V	ponedeljek 31. avgusta je v ljubljanskem radiu govoril g. Ales-sandro Nicotera v okviru svojih predavanj »Razgovori s slovenskim ljudstvom*.. V naslednjem prinašamo njegov govor:
Ko smo zadnjič rekli, da ie edina pravilua rešitev, poleg drugega, kar je bilo že določeno (če se ne daje prednost razpršitvi m uničenju) za Slovence v Ljubljanski pokrajini življenje v gostoljubni skupnosti življenja Italijanov, smo razumeli, da ie treba vzklikati, da se vrnemo k zabodni ci vilizaciii.
Pravimo »vrnitev«, ker ie avstrijska nadoblast pustila jasen pečat te civilizacije in na kulturnem polju sta mnogo boli vidna italijanski in nemški vpliv, povezana skupaj, dočim so se Slovenci v 201etni družbi s Srbi vračali proti srednjeveškim temam, ko so ti Slovani z juga bolehali na kroničnem nemiru narodov, ki še niso našli pravega prostora na evropskem ozemlju. Med njimi je vladala nepotr-pežljivost. ki je ni bilo drugod in ki se med Slovenci že dolgo ni več pojavljala s tako silo. kakor med drugimi balkanskimi narodi.
20 let srbskega gospodstva ie v mnogih dušah zapustilo nemirne znake anarhije in političnega zločinstva. Kdor bo odbijal te naše vidike, dokazuje še enkrat, da si raie zavezuje oči, namesto da bi gledal v obraz stvarnosti, to pa ie vedno nevaren način dela in sicer zlasti v politiki.
Dejansko so umori in grozote brez imena, nasilia brez začetka in konca, blazna in nekoristna deiania takšne narave, da so brez glave še tisti, ki so kljub balkanskemu vplivu, kj ie prihajal iz Beograda, mislili, da sj ie slovensko ljudstvo ohranilo značaj vernega in delovnega ljudstva. To je bil torej narod, ki bi se v vsakem slučaju umaknil ali pa se zoperstavil delom banditstva.
Kakor torei vidite, se ie ustvaril precei velik nesporazum, da so italijanske čete bile prisiljene same čistiti to slovensko ozemlje, o katerem se ie že v začetku mislilo, da ie zatočišče
miru in korektnega ter celo mogoče prisrčnega sožitja. Italijanska vlada v tem izrednem času ni mogla prevzeti težke naloge, koliko ie tistih, ki bi si nadeli naloge Srbov iu poklic gozda in koliko je tistih, ki so si pridržali plemenitejše nagibe. Namen ohraniti zapadu to ozemlje, ki se ie vedno izrekalo za zapad, ie tedai narekoval, da se mora izvesti kirurška operaciia. ki bo -mnogo boli težka: tako so se namreč že razkrinkali znaki zastrupljanja krvi v celotnem organizmu.
Vendar pa so še vedno živi in blizu značaji dobe in sicer dobe zadnjih stoletij, ki so Sloveniji vtisnili njen obraz in blagostanje. Navedbe raznih vrst bi bile pri tem dolgočasne, ker vedo zanje tudi tisti, ki so mani izobraženi iu se te navedbe nanašajo na nemško in italijansko romantiko, na umetnostne vplive, na verske in književne vplive, v vsem tem okviru se gibljejo najbolj vidni zastopniki slovenskega ljudstva, ki so se vzgajali na Dunaju, v Gradcu, v Benetkah. y Padovi in v Rimu. In pri tem moramo še navesti bogastvo, ki si ga je slovensko ozemlje nabralo od trgovine ne proti jugu, ampak v smeri proti Italiji, od koder ie prišlo mnogo velikih družin trgovcev, ki so nato postali predstavniki slovenskega gospodarstva, meceni in plemeniti gostitelji rodov, prav tako pa v prometu z avstrijsko marko, od koder se ie na slovensko zemljo zlivalo tolikšno bogastvo, da dolgujejo Slovenci Avstriji najbolj cvetočo dobo svoje zgodovine.
Ni ravno zastonj msgr. Korošec zda-leka hotel rajši ostati vključen v avstrijsko federacijo, kakor pa v federacijo z drugimi južnimi državami.
Mi smo se pa rodili v dobi. v kateri so se satanske sile nereda trenutno prebile. Ta doba se ie začela z atentatorji v Sarajevu in z momarii v Kronstadtu in v tej dobi brezčastia so si te sile domislile, da lahko poroštvu-jejo civilizaciji propadajočih anglosaksonskih demokracij in ob času propadanja Francije, ki se uveljavlja mračnimi masonskiini intrigami in diplomatskimi konferencami in z viso-
kim židovskim bankarstvom. Vendar pa se je posrečilo vzpostaviti zdrav« sile stare Evrope. Državljanske tradicije dveh velikih narodov, in sicer italijanskega in nemškega, so našle ▼ sebi sami silo za odpor in ta odpor se ie imenoval revolucija. In to io revolucija, ki zaniha vse evropsko narode.
Na revolucionarnem poprišču sl« dve kulturi, latinska in nemška, dve edini pristni kulturi vredni tega imena, ne le našli medsebojnega sporazumevanja, temveč sta po zaslugah dveh velikih voditeljev našli tudi formulo medsebojnega spopolnievanja. tako da lahko z gotovostjo trdimo, da bo ta vojna naredila konec vsakega libe-ralno-demokratičnega svetozora. konec judovskega klikarstva, konec kramarskih imperializmov in konec vsakovrstne anarhije, a obenem nastanek novega tipa italo-neniške. ki jemlift svoje iezgro iz največjih pojavov človeške miselnosti, iz tislili pojavov, ki so v preteklosti ustvarili veličino Evrope. Univerzalna misel, ki jo vsebujeta dvo veliki revoluciji, italijanska in nemška, je tolikšna, da bo zagotovila Evropi za vedno prvenstvo v svetu. Ta misel prihaja še in vedno do svojega izraza v prvenstvu duhovnih činilcev. ki se ustvarjajo v socialnih načelih in določbah neprekosliivega napredka.
Ko bodo zadnji sunki proti neznanim obzorjem izčrpani in bo Evropa vneto začela obnovo, bo jasno vsakomur, kar zdaj bojno razpoloženje! strasti, sumničenje in nevednost preprečujejo in motijo jasen pogled. Mali narodi, kakor slovenski narod, bodo tedai videli predvsem brezuspešnost že premaganih stremljenj iz leta devetinosemdeset. zastarelost gotovega zadržanja in sramoto razboiništva. Nato IhkIo pa zaznali naslado oziroma ugodnost, kakor se ie pri drugih narodih to že zgodilo, da se naslonijo na tista načela, za katera se zmagovito bori dvesto milijonov Evropejcev, sai so njih srca prenasičena od velike, nove in ovekovečene sile ideala, proti vsem brutalnim silam, bodisi da so skrivajo po gozdovih, bodisi da so vkopani za blagajuami niuior5ki.li' bank.
Tedai bodo končno sprevideli vsi Slovenci, ki še niso imeli prilike in časa. da bi sprevideli že prei —• a mnogi to med boli izobraženimi to ze vedo. kakor so sicer to dognali najboljši predniki, da ie bila Roma vedno delilka miru in pravice in bodo najbrž _sodelili mnenje enega naiple-menitejših zastopnikov svobodoliublia in clovecanstva. ki smo si ga mi nalašč izbrali prav med Amerikanci, iznajditelja vsakovrstnih' protievropskiij naukov: Abrahama Lincolna, ki se io
o	Romi in rimski kulturi takole izrazil; j Slavna Roma. ki nas je celo odkrila, nas ustvarila, nas odrešila in vzgojila, nas moralno hranila s svojimi neuničljivimi zakoni«.
Lincoln ie gotovo dobro poznal pojem kulture, saj ni živel v gozdovih', ne v stepah in ne v puščavah, ne na borzah ali trgih, kajti to kulturo el 'J!, pr^obil ob poslušanju tajnih radijskih postaj.
Slovenski poslušalci, ni na svetu Slo-veka ah naroda, ki bi si drznil znta->‘i rimsko ime. ne da bi s tem za-ta ul kulluro sploh.
Velivoll i ta liani sni aerodromo diSiwa tosto dopo 1’occiipazione. — IUlijanskaletala na letališču Siwa takoj po zasedbi.
Zunann minister grof Ciano se j«
udeležil svečanega pogreba madžarskega pod regenta Štefana Horthvia, in sicer kot zastopnik Vel, Kralia in Cesarja ter Duceja. Italijansko zastopstvo z grofom Cianom na čelu ie 6prejel regent Horthv. ki se ie iskreno zahvalil za izredno eožaUin itahvinskega naroda, DHecaciia jo' položila na lcrsto vence z italitonskimi trobojnicami. Regent Horthv ie opre? let tudi nemško zastopstvo z zunanihitf ministrom _ Ribbentropom in feidmair-šalom Keitlom na oelu, Podregento Horthvia ao po/koipald z vsemi vojaškimi Sasrtml. Obe madžarski zbornica sta z žalnimi sejami počastili njegov spomin
Zvezni tajnik ie s tajnikom Pokrajinskega Dopolavora obiskal K™1iWU->a tovarno kavinih nadomestkov, kier ai ie ogledal vse oddelke in se zanimal za delovne razmere. Ugotovil ie da ie moderno podjetje že začelo izpolnjevali načrte Dopolavora in da bo v kratkem prineslo slovenskim delavcem znak fašizma v njihovo delo.
Zvezni tajnik ie obiskal Črnomelj, .Metliko in Novo mesto. kie<r ie nadzoroval fašistovsko delovanje in dopo-lavoristične postojanke. Fašistovski tovarišij so mu predstavili predetffl-nike uradov, ki jim je dal Zvezni tajnik navodila za delo, V Novem mestu ie obiskal ranjence in bolnike v bolnišnici ter jim razdelil danite. Povsod se ie prisrčno razgovairjal a Crnnni srajcami. ki se vneto borijo proti partizanom.
Visoki komisar ie razpustil upravo občine št. Vid pri Stični in imenoval za fe rednega komišania fašista Silvtma de Brevija.
Vis. komisar ie izdal novo naredi*
dede zatemnitve: od 1. sentomtv-' dali« ho '. .tfaia od 21 do 5.30 ure.
BRUŽINSKI TEDNIK
Kmečko produkcijo nadzorujem t
I*aliii tako. da določaio kmetom, koliko .zemlje morajo posejati s krušnim žitom ali na 6e moralo kmietiie zaveza 1 i. da bedo ooseia® druge koristne rastline. Ministrski evet . ie določil načrt, po katerem bodo prihodnje teto preorali za '400.000 ha travnikov in pašnikov. razen tega bodo pa kmetie dobilii na razpolago dovoli umetnih (rnoiil. Po poročilih iz Rima te letošnja žetev ugodna.	.	.
Nemški sropagandni minister dr. Goebbels ie na povabilo italijanskega ministra za kulturo pripotoval v Be: »etike na filmsko razstavo. Spreletu Bo ca z vojaškimi častmi. V sprerm-Btvu ministra Pavolinina in v navzoj:-toosti mnogih zastopnikov oblasti si le l»g>ledail razne voiaške ustanove. Ko
Es i*e visoki eoet vozil po Vetokein analu. ie lioide-tvo navdušeno vzkti-alo Duceiu in Hitlerju.
Od 1. d« 5. septembra tram voiso-franie v šolo Glasbene Matice v Liub-tianj Redni pouk se bo pncel v ponedeljek 7. septembra.
Dii&ki. ki stanujejo izven Ijuuljan-■ke kontrolne črte. pa moraio delati «a ljubljanskih šolah sprejemne^ ali popravne izpite, nai si o pravem easu priskrbe pri oblasti dovolilnice.
Ljubljanske ribarnice bodo v krat: Jem izgotovili. Vanje so že postaviti lcadi iz umetno i zbrušene«a kanvna. ida bodo v niiib plavale žive ribe. I o Idve in dve kadii imata »v eredii n^o-daiadnioe lične mize. za katerimi bodo stali prodajalci. Vsaka kad ima poseben dotok in iztok za vodo. V ribarnice bodo lahko prišle gospodinje z dveh strani, kar jim bo prav eotovo všeč. V ribarnicah moraio samo še prebeliti zid. in vložiti šipe v »krni.
Večje količine drv je te dni razdelil liiublianske mestni preskrbovalni urad med tre,ovce e kurivom Potrošniki naj se ne zglasuieio zaradi (drv pri trgovcih, ker iih ti ne smeio prodajati, dokler ne dobe potrebnih navodil. Kdai bodo drva razdenena med prebivalstvo, bo še o pravem $a»u objavljeno.
Pridelovalcem krompirja v Lvublia-ni je mestni preliranievalni urad odrezal na živilski nakaznici za september odrezke A. R. C. ki so ostalim potrošnikom določeni za nakup krompirja. V kratkem bodo . vsi pridelovalci dobili priiave za pridelek kroin-piria. v katerega mora ,YS?K koliko kronipiria ie pridelal. P'’1«?* ledi bo vsakemu štet kot zaloaa. ce le bil pridelek slab. nar navede v prijavi pravi vzrok slabega pnaeHia-Komur so odrezki odrezani m m pridelal krompirja, mu *mx1o na pismeno prošnjo, ki io vloži w'i mestnem pie-ekrbovalnem uradu, vrmem.
Sladkor za dojenčke bo ^nibliansk mestni preskrbovalni urad razdeljeval na podlagi že »prevetih zdravniških iapri&eval od 10. septembra naprei.
Desetletnico predsedovali la Reich«-tatu ie praznoval maršal GoerWC 80. avgusta. »VSlkischer Reobachter« ibuia ob tej priložnosti spomine na dneve parlamentarnih bitk m fcoif^v - t>o berlinskih ulican. m £0 ■ končali s po poli« zmago narodnega
^ Hillor' Ve v priznanje Prebivalstvu
S5E&S1 SKSSTift
rano vedlo, dovolil, da se vrne.o iz nemškega votneea unetnisHa v^i wet niki ir. krajev Dieppa. irouvilla. ad
beviUa in Araueea. ... 0_,av!li
V	nezasedeni Franciu so spravili
*	ikon cent raci iek a taborišča vseUsie Žide. ki so prišli na Francosko po
^ jValkischer Beoliachter« je flanek ministra tranka. ^meratoefia
euverneria poljskega	Milini
nvndu pravi pisec. da sta Mussolini bi Hitler naredila načrt za bodočo ureditev Evrope med svomiii razco-Tori lanskega speetembra. Po tem na
»rtu bo bodoča Evropa.pravna enota.
_ kateri bo v veliavi mednarodno pravo. Italiia in Nemči ja bosta »* <*“j} vse tisto, kar ie bilo doalei vzrok *otaam. Novi red v Evrom P« ne bo
raznarodoval ali nasilno vsiljeval drugim narodom načina vladanja, temveč bo poskrbel predvsem za pravilnejšo razdelitev dela. Kadar bo Ev-mespa pomirjena, pravi člaokar. bodo vsi narodi uživali ogromne ugodnosti, ker bodo poklicani k sodelovanju za dviganje vzhodnih pokrajin, kjer ima Evropa velikanske možnosti.
Italijanska eodba Kraljevega letalstva te od-potovala v Berlin, kier prireja celo vrsto koncertov. Spreieli so
io	predstavniki italijanskega poslaništva. nemškega propagandnega ministrstva in velike množice navdušenega občinstva.
50 filmov je zgorelo v skladišču italijanskega konzorcija, za izposojanje filmov v Firencah. Požar ie nastal v pritličju in polagoma zajel vso trinadstropno hišo. Na srečo ni zahteval človeških življenj, iker so se delavci in delavke v zgornjih prostorih rešili s skokom skozi okno.
Filmsko mesto namerava sezidati na nekem večjem zemljišču pri Sa-moboru hrvatski državni filmski zavod v Zagrebu. Računajo, da bo mesto zgrajeno v dveh letih, za glavne študije bodo pa poklicali mnogo priznanih strokovnjakov.
Kolarčeva univerza v Beogradu je poleg rednih za življenje potrebnih predavani priredila letos tudi posebne tečaiie za shranjevanje portnine in pripravljanje žimnice.
Srbske prosvetne oblasti so pričele po naročilu prosvetnega ministrstva ustanavljati v raznih krajih liud«ke knjižnice. Samo prometno ministrstvo ie doslei razposlalo več ko dvajset tisoč izbranih kniig za ljudstvo.
Prva italijanska slovnica za japonske diiake ie nedavno izšla v Tokiu pod okriljem Italijanskega Ministrstva za ljudsko prosveto. Slovnico ie spisat prof. Oreste Vaccari. Knjiga obsega 600 strani in ie opremliena z lemm številom barvnih slik in fotografi! lta^ liianskih mest. Pripravlja se pa tudi nova izdaja italijansko - laponskega slovaria.
Novo ginekološko kliniko bodo zgraditi v Beogradu v zvezi z izvajanjem načrta za izgradnjo beograjskega vseučilišča. Pcslopie nove klinike so že pričeli zidati pred vojno, a so ga poz-neie prekinili.
Bivši delavci tovarne vagonov v Brodu na Savi so dobili od ravnateljstva noaiv. nai zaradi nekega vaznega sporočila pošljejo svoi_ naslov. ne glede na to. ali so v državi ali v tujim. Poklicani so vsi tisti, ki so bili vse ko šes; mesecev zaposleni v delavnicah za mostove, vagone in lokomot.ve
16 novih sadnih sušilnic bodo dobili v Ilrvatskem Zagorju. Letos ie sadna letina zelo dobra, zlasti dobro so ob rodile, slive, ki jih bodo precei podušili. Za nabavo novih sušilnic ie že dovoljen kredit 160.000 kun.
Mestna občina v Sarajevu ie_ spre-iela v službo na cestni električni železnici več žensk. Nove sprevodniee so dobile že tudi svoie uniforme.
Hud potres so pretekli četrtek ob 8.15 zabeležili aparati beograjske seizmološke postaje. Epicenter potresa je bil v razdalji 415 kilometrov od Beograda trajal ie pa 22 sekund.
Novo podružnico zavoda Ban ca di Roma so nedavno odprli v mestu San Nieola na Kreti.
Zagrebški jesenski velesejem bo olvoriep 5 septembra. Udeležile^ ee ga bodo tudi Nemciia. Italiia. Madžarska. Nizozemska. Bolgarija. Romunija in Slovaška. Madžarska ie sezidala svoi lastni pa vil ion.
Državno gospodarsko (trgovskol šolo so ustanovili te dni v Trbovljah. Sola bo imela dva letnika in bo pripravljala diiake za trgovske nameščence in srednje uradnike. Izpričevalo bo nadomeščalo učno dobo in bo podlaga za poseben maturitetni izpit za fttudii gospodarskih ved na nemških vseučiliščih.
Te dni se je zaključila mednarodna železniSka konferenca v Sofiji. Udeležili so se ie predstavniki Italiie. Romunije. Nemčije. Madžarske. Hrvatske in Bolgarije. Razpravljali so pred-
vsem o vprašanjih, ki se tičejo prevoza kmetijskih pridelkov ia podonavske in iužne Evrope v ostale dežele.
Hrvatske medicinke »o za mesec dni zanieniale v tovarni zdTavil »Pliva« starejše delavke, da so lahko Sle na svoi plačani dopust. V tovarni so bile zaposlene 22 dni. 8 dni so delale v veterinarskem kemičnem oddelku tovarne >Kaštelc. en dan so pa pomagale pri košnji na posestvu v Ka-tiinovuci.
V	Zagrebu so zaradi suše v letoš-niem poletju vode v iaivirkih mestnega vodovoda upadle, a število prebivalstva je tako zelo poskočilo, da zdai primanjkuje vode. Mestni magistrat je moral izdati razne ukrepe, da zaig.otovd prebivalstvu vsaii nujno potrebno količino vode. Vsi morajo z vodo varčevati in tam. kjer nastopi pomanjkanje, si moraio med seboj pomagati.
Nov signal protiletalskega alarma go v soboto uvedli za vso Spodnjo Štajersko. Signal sestoji iz trikratnega ponovljenega, visokega in nepretrganega piska, trajajočega kakšnih petnajst sekund. Začenja 6e z naraščajoči ni in končuje z upadajočim zvokom. Ves alarm traia približno eno mio/uto. Novi signal pomeni, da se bližaiio s.o-vražna letala in da ni računati z večjima letalskimi napadi, vendar pa ni izključeno, da bodo odvrgla posamezne bombe. Prebivalstvo nai bo na ta signal pozorno. Promet in gospodarstvo se v redu razvijata naprej. Na dosedanii letalski alarm — eno-minuto tulienia — na mora prebivalstvo izpolniti v vsakem primeru vse dolžnosti, ki iih predpisuje protiletalska • obramba.
Novo poslopje bo dobila ženska realna gimnazija v Banjaluki Vse priprave so že končane, graditi bodo Pa pričeli v bližnjih dneh. Gimnazija bo nova pridobitev za mesto samo, stala bo pa 10 milijonov kun.
Odsek za zdravilno rastlinstvo ie ustanovila pod svojim okriljem Srbska nacionalna družba. Odsek bo odkupoval od svojih članov po naivišji dnevni ceni vse zdravilne rastline.
Za izboljšanje srbskih ovac so uvozili iz Nemčije 300 ovac merino in 88 črnoglavk. Te ovce bodo zbolišale pasmo, kmetom jih bodo pa prepustili za. dobo enega leta.
65 milijonov kun so nakazali svojcem v prvih šestih mesecih hrvatskd delavci, ki so zaposleni v Nemčiji.
Vse notranje poštne pristojbine ie srbski poštni minister zvišal za 50 do 100 odstotkov. Pristojbine za tuie-zemstvo so pa ostale neizipremeniene.
Novi seznami davčnih zavezancev Liuibliane bodo razgrnjeni med uradnimi urami v vratarjevi sobi magi; (■trata na Mestnem trgu št. 27 v sobi št. 2 do 10. septembra t. 1 za pra-žarne slaščičarje, medičarie. svečarie, voskarie. tesarie. metlarie. izdelovalce bičev, ščetarie. kotlarie. sodarie. par-ketarie. izdelovalce rulet, stolarie in za struganje lesa; za mizarje bodo razgrnjeni do 11. seotembra a za kroiače do 13. septembra t. 1.
Letošnji kraljevski sejem v Zagrebu ie bil mnogo živahnejši od lanskega. Naprodaj so prignali 2956 glav
Električna sušilnica!
Sedaj je ugoden čas za sušenje sočivja in sadja. Oglejte si poceni delujočo sušilnico, ki stane 500 lir. Ogled vsak dan od 9. ure naprej pri:
Krulej Ernest Ljubljana, Privoz II
Gostilničarski dom »rltlltl*. dom
Sfrvtune. l*a+t"6Č fe	Mo	ponudbo
kani. eovete tivine in »vini. Promet
te bdi posebno živahen Bn konjskem delu sejmišča, pa tudi na oddelku ia prodajo zelenjave,	»lasti	ofcrog pro-
dajalcev krompirja.
Vsi Židje bodo moraM do 16. septembra zapustiti Sofijo. Preselili #h bodo delno v predmestja, delno pa ▼ notranjščino dežele.
265 mladcev GIL-a notuie Pp Bolgariji. Ogledali »o si ie Varno in Ru-ščuk, kjeir iih ie sprejo! župan in so svečano detilirali	mirno	poveljnika
earnizaie. Prebivalstvo liim ie navdušeno vizklikalo. Dalie eo potovali v Sofijo.	,	.
Smrtna nesreča se ie pripetila vop-vodi Kentskemu,	bratu	angleškega
kralia. Ponesrečil se ie z letalom nekje v severni Škotski, kakor poročajo iz Lizbone.
Madžarska vlada ie prepovedala Židom, da bi se kakor kold trgovski udeiietvoviali. S teni hoče preprečiti židovski vpliv v trgovimi in industrm. Kršitelja naredbe bodo kaznovani
Hrvatski zunanii minister dr. Lor-kovič ie imel pred kratkim vazen govor na nekem Ustaškem zborovaniu, kier ie med drugim deial. da ie Ustaštvo hrbtenica hrvalskega naroda in da brez miega ne bi imeli svobode. Razen tega ie poudaril, da ei Hrvatie niso ‘ priborili svobode samo z lastnimi silami, temveč se imaio za to zahvaliti obema velikima zaveznikoma Mussoliniju in Hitleriu, ki sta z razumevanjem in odkritosrčnim prijateljstvom prihitela na^ pomoč s svojimi oboroženimi silami in še danes skupai s hrvatekimd branita hrvatsko ozemlie pred sovražniki. Hrvatski narod ie rekel, jima ie neskončno hvaležen Končal ie z iziavo. da bo Poglavniik znal tudi v bodoče odetra-nitti sovražiliike hrvatske dišave, ka-kor ie v preteklosti našel sredstva za dosego neodvisnosti naroda.
Bolgarija je pred kratkim dovolila uporabo saharina. Ker prič akni eio. oa se bo niega poraba zelo povečala, bodo v bližini Sofiie zgradili tovarno saharina. Razen tega bod.o zgraditi veliko tovarno za izdelovanre vžigalic z zmogljivost io 240 milmonov sKat-iic na leto. Država se ie^ obvezala, da bo sama odkupila polovico letnega izdelka.	.	....
Teden za sirote padlih hrvatsUili borcev b,o trajal od 5. do 13 septembra Organiziral ga ie odi mr za zbi-ranie darov hrvatskim voiakom na vzhodnem boiišču. V tem tedinu bo v Zagrebu več prireditev na prostem, pri katerih bodo sodelovali mnogi umetniki. Filharmonija, radnsl« orkester. pevski zbori, voiaške m Usta-ške s.adbe in Usta»ka mladina.
Hrvatske šole so dobile Dosebne okrožnice iz prosvetnega ministrstva 7. opozorilom, da diiaki ne smeio haiiati iz šole na solo. V ^ primerih, kjer hoče učenec zamenjati solo mora dobiti posebno dovoljenje ministrstva.
Neka skupina hrvatskih pisateljev je odpotovala na obisk na Slovaško. Po oaledu Bratislave ie odšla v Visoke Tatre.
Novo šeriiatsko gimnazijo bodo zgradili v Sarajevu. V ta namen so hrvatske oblasti dovolile dva in pol miliiona kun kredita
Narodni shodi in zborovanja f« vrše po večjih krajih v Srbiji. Pied kratkim ie bilo takšno zborovanje, v Arandielovcu. kier ie med drugimi govoril tudi če tri iški vojvoda Stoian Jovanovič. Pozival ie kmete, nai so-deluieio z Nedičev o vlado in ee nai bore proti komunistom ker ie samo v tem rešitev Srbiie.
Ponovnim pozivom predsednika srbske vlade Nediča se ie odzvalo mnogo srbskih podjetnikov in delodajalcev, ki jih ie vabil, nai izbolišak) socialni položai svojega delavstva. Zdai v mnogih večjih podjetjih urejajo prostore, kier delavci lahko prebiieio. ves svoi prosti čas in posluša io radijska poročila. Po nekaterih obratih prirejajo tudi zabavne prireditve v razvedrilo.
Pouk na lirvatskih srednjih šolah se ie začel 20. avgusta t 1 Dan po-prei so bile začetne šolske maše za
atteike. no jseritvemem oprav*. j>
_     teveiteB aa pr oeram fa »-
sešoBoski ned nrHiodaiTeai »oasKStfa leta.	1
Zastopniki slovaške Hlinkov« ri*-dtoe so prišli r Zatrreb na obisk, barili so dali časa t Borovem, r srebu Sli le .sprejel Poclavnik in . rezil svoje veseiie spričo vse tesnev-iega sodelovanja med niimi in hrvatski mi Ustaši.
Barvanje usnjenih Izdelkov s speci-Jelno barvo na brizgalnik. Barve 1» aceton — E taks — Napoleonov trg.
Osebne vesli
UMRLI SO:
V Ljubljani: Alojzij Kukavica, niagistratni uradnik: 931etna Apolonija Dimr-eva; Marija Petkovskova, upokojenka tobačne tovarne; Antonija Jašavčeva.
V Šmihelu pri Novem mestu: Spletna Alojzija Pelc pl. Tamerburgova.
V Ptuju: Ema Vrečkova.
V Mariboru: 821etni Alojz Ro?, železniški upokojenec; 70letna Roza Podgorškova; S21et* ni Ivan Kurnik, zasebnik:	471etni Avgust Pavlin, ključavničar državnih železnic: 32let-na Katarina Teržavčeva; 30letna Terezija MeSkova.
V Celju: Rozalija Stegujeva, posestnica in hotelirka.
V Podbreiju: Tone Dcheljak, osmošolec.
V Preloki pri Črnomlju: 651etni Jernej Šlibar, železniški uradnik v pok.
Ha Muti na štajerskem: Vinko Lavko, uradni svetnik v pok.
Naše sožalje 1
ŠPORTNI TEDNIK
Poletje — ono pravo, vroče — se je zavleklo že precej daleč do praga jesenske sezone. Ni se čuditi, ce je postal športni spored skromnejši: za važnejše borbe je bilo časa dovolj in so že vse srečno pod streho; »jesenskim« športnikom se pa po tej vročini še nikamor ne mudi.
Plavali so pri nas doma v ilirijan-skem bazenu, plavali so za žensko prvenstvo v Modeni. Bilo je nekaj mednarodnega plavanja v Zagrebu. In z nogometom so tudi že nekako začeli — ali nadaljevali.
Tukajšnji CONI se je s hvalevredno vnemo lotil plavalne tekme za naraščaj. Udeležba je bila zadovoljiva, okoli 50 plavačev in plavalk se je javilo na startu. Plavali so 50metrsko progo. deč. ki prsno in prosto, deklice prsno. Zmagali so (po mnogoštevilnih predplava-njih): dečki, prsno Brden 44,4; dečki prosto Miklič 35,4; deklice, prsno Lešnik 53.
V	Modeni je bilo na sporedu žensko državno prvenstvo v plavanju. Startala je med drugimi Draguša Finčeva in se je na svoji progi prepričevalno uveljavila. Tekmovalni spored je obsegal vse tri skupine: naraščajnice, juniorke in seniorke. Od rezultatov naj navedemo samo uspeh na 100 m prosto: 1. Fine Draguša (Dop. Venchi Unica) 1 : 11.8,
2. Pigari Giulia (Dop. Ansaldo) 1 :16,5,
3. Stepancich Gina (Piumanal J r2T*.»
4. Cattonaro Nerea (Pium&na) 1 : 23,8.
—	Finčeva je nastopila tudi v štafeti
4 X 100 prosto; njena štafeta je priplavala tretja v cilj. — Bertuzzi Maria (Triestina) je na 100 m hrbtno zmaga, la nad svojo klubsko rivalko Skerlovc in ji mimogrede odnesla tudi njen do. sedanji rekord 1 : 26; čas Bertuzzijeve je bil 1 : 25.2,
Zagreb je imel internacionalne goste. Plavalke so se merile s Slovakinjami in jih premagale v razmerju 34 proti 31. Plavači so se borili z nemško garnituro, ki ni bila prva, in so dosegli večino prvih mest. Čeden je Milosla-vičev rezultat na 100 m prosto: 1 : 00,8. Za 400 m je isti tekmovalec potreboval
5 : 07, A 1500 m pa 21 : 32.
Prijateljske nogometne tekme na italijanskih, švicarskih igriščih in drugod spadajo med priprave za jesensko sezono. Iz Zagreba slišimo o prvi finalni tekmi med Gradjanskim in Concordijo. Zmagali so »zeleni« 3—2. Prvenstvene tekme so že začeli na Dunaju, v Reichu pa igrajo za Tschammerjev pokal.
O.	C.
‘Gudi	ni	od	muh	J
DETEKTIVSKA POVEST
Zasopel in razereteea obraza ie v trenutku presenečen obstal. »Oh. zelo •poštovani dami...< Podjetno ie pogledal okroe sebe. Potlej se je nagnil k Luciji in zašepetal: »Natanko tako Je. kakor lem deial! Zdai imam do-kaz v rokah 1 Pravkar sem mislil telefonirati na policijo. Dovolite.«« Hotel je stopiti v telefonsko celico, a Lacija se ni ganila z mesta. Niene tinie oči so ga gledale polne občudovanja: »Res? Dokaz imate? Prav res da?« Obožujoče ie vzdihnila. »Kako čudovito! Sodim, da mislite pogrešano flavo...«
»Pst...« je skrivnostno ©dmannu.
»Nihče nas ne «liSi.< »e le nasmehnila Lucija. »Hitro poveite. kie le *lava?<
Dostojanstveno ie odvrnil: »Glave le nisem naSel. Odkril iem nekai do-ati boli važnega. Neizpodbitne dokaze imam, da je Vincent Smyth ali vsekako Bivši lastnik pogrešane glave, »kratka. da je morilec — F loto 1 NedvomQO fe Floto!«	ti*.
»Prav zares?« le *ašepetala Lnena. »Kako ste to ugotovili?«
»Kratko in malo »voia ušesa tem ■apel,« je rekel ponoeno. »Sai veste, da v svoji sobi lahko »ližim akorai vse. kar »e dogaja pri Fennelliievih. Lot ta ie »noči presunljivo jokala in vzkliknila: Ae takai iem ti povedala. Eaff. le zakai?‘ In Michelangelo i« na to odvrnil: .Molči, norica*. Toda ona le nadaljevala... hvala Bogu, bi lahko tekel: .Vem, da Km nora. A moram
Kvoriti. Včeraj Km mislila, da me kap zadela, ko Km videla Smrtna •topiti v hišo... bil te Bovek. » kate-■trn sem bila videla Dolores v Ctaain-
sre
sem mogla slutiti kai v resnici naklepa...* — .Molži, ie še enkrat velel Michelangelo. Potlej ie nadaljeval: .Za vsak primer bosta oba držala jezik za zobmi, sta razumela?1 Zdai ie izpre-govoril Raffaello: .Ali misliš, da ne bodo izvohali, da je bil Floto?"... Tako.« ie zadovoljen končal profesor, »to mi ie zadostovalo. In zdaj tisočkrat oprostita, zelo spoštovani dami, •voie odkritje moram takoj javiti policiji...«
Toda takrat je Lucija ie odprla vrata telefonske govorilnice in smuknila noter. Pustila je vrata samo za špranjo odprta in je rekla: »To je imenitno. gospoid profesor! Vi »te res pravi fiarovnikl A sai veste... pri vseh kriminalnih aterah tolikokrat kličejo policijo. da vam bržčas ne bodo posvetili dovolj pozornosti. Telefonirala bom namesto vas. zakaj mi »e uradno ba-vimo • to zadevo...« In ie je dobila ivezo. Skozi priprta vrata »va io sli-lala na glas govoriti: »Nadzornika Moora, prosim... tu je Lucija Beagle. Važne novice imam. gospod nadzornik. Profesor Sesame le odkril nekai senzacionalnega... Da, zelo važno... Ne,
•	tem rajši ne bova govorila po telefonu... ker imaio »tene ušesa... Da. takoj... Oh. rajši bi videli, da počaka, dokler »e mu ne javite... Kaipak mu lahko zaupate... Prav. na uslugo vam bo... Gotovo, ne bom izgubljala časa. Ha »ividenje. gospod nadzornik!« Lu-ala te obesila slušalko in stopila k aama. »Ali »te »lišaU?« »e je nasmehnila nalemu možu, ki le razburfen •metal Km in tla.
Globoko ae ie priklonil. »Da. vse ■etn slišal. Počakam naj. da me nad-nmik pokliče. Ostal bom doma v *w4i sobi ali bon* Da v službi. Med
tem časom bom molčal ko grob...« Položil je prst na ustnice: »Vsekako ie zdai afera neizpodbitno pojasnjena!« Kar žarel ie od ponosa.
»Vse tako kaže,« je prijazno odso; vorila Lucija. »Žal morava zdai brz dalje!« Tako sva se poslovili od profesorja. ki ie spet poskakoval gor in dol kakor aumiiasta žoea.
Počasi so se bile ulice vse boli obljudile. Malce težko sva si utirali pot skozi množico ljudi, ki ie očitno imela preveč časa. Lucija se je obupno trudila, da bi iztaknila kakšen taksi, a bilo ie kakor začarano: šoferji so bili slepi in nemi in zdelo se ie. da iih ni nič kaj volja, vzeti naiu v kakšen avto. Lucija ie stala poleg mene na robniku. mahala in vzklikala: zdajci se ie opotekla... opazila sem to šele v po: slednjem trenutku in sem io komai ujela, da ni padla. »Au!« ie zastokala, »kakšen nerodnež!« Dogodek ie imel vsai to dobro stran, da naiu ie šofer nekega taksija zagledal in pripeljal k nama. »Kam pa. dragi dami?« ie vprašal čez ramo. ko sva sedeli v avtu.
»Marthv, moj mošnjiček ie izginil...« Lucijin glas ie nenavadno zvenel.
»Morda si ga pozabila v telefonski celici?« A takoi nato sem se spomnila, da sem ga bila videla še na nieni roki, ko sva govorili s profesorjem. »Morda si ga pa spustila na tla.«
Njen glas je še zmerom čudno zvenel, ko je odvrnila: »Ne. nisem ga spustila na tla... Prosim, peliite naiu na Broadway 1542 kolikor hitro morete.«
Šofer ie tako rezal ovinke, da mi ie sapo iemalo. »Ali še ne greva domov, Lucija?« sem zastokala. »Dosti prepozno bova prišli h kosilu. In še svoi mošnjiček moraš poiskati.«
»To nima nikakršnega smisla. Marthv,« je otožnQ rekla Luciia. »Mošnjiček ie ukraden. Ko sem omahnila proti tebi. mi ga ie nekdo iztrgal z roke...« Spet so se niene oči skrivnostno zasvetile. »Kakšna sreča!«
sSreča! Kai se to pravi?« Zdai je sploh nisem več razumela.
Prikimala ie. »Da. sreča. Zakai tisti, ki mi ie ukradel mošnjiček, ie prežal na tole.« Odpela si ie desno rokavico in privlekla izpod nie skrivnostni ključ. »Seveda ie zato že včerai zavozil z avtomobilom proti nama. Vse jutro sem čakala na ta napad in hudo bi me bilo razočaralo, če ga ne bi bilo. Poidi, dragica, tu sva.« Hlastno je skrila ključ in že ie skočila iz avtomobila. še preden sem razumela niene besede. »Plačaj, prosim, šoferiu.« ie vzkliknila. »Daj mu pošteno napitnino. To gre na račun stroškov...«
Storila sem. kakor mi ie velela, in sem šla za nio v hišo. v katero ie bila izginila. Stopili sva v neko pisarno: neki starejši gospod se ie prikazal za pultom in naiu vprašal, kai bi radi.
Lucija ga ie preplavila s ploho besed: komai sem mogla razumeti smisel. tako ie hitela: »Oh. prosim, bodite tako dobri in svetujte nama... Z dežele sva prišli in to veliko mesto naiu ie čisto zmedlo. Ziutrai mi ie dala moia sestra, pri kateri sva na obisku, tale ključ...« — privlekla ga ie iz rokavice — »...in mi ie nekai naročila. Prav gotovo mi ie vse natanko razložila. kai nai storim, a ne vem. kako se ie zgodilo... kratko in malo niti ne slutim več, kai mi ie naročila. Kai nai storim? Mislila sem si, da ie najbolje. Če se obrnem do naslova, ki stoii na ključu, in zdai sva tu. Morda bi nama mogli pojasniti, kai iestem kliučem?«
Možak ie zamišljeno prikimal in rekel: »Ključ odpira eno izmed naših omaric.«
»Sai res!« ie vzhičeno vzkliknila Lucija. kakor da bi io bil osvobodil stot težkega bremena. »In kie ie omarica. Tu pri vas?«
Mož se ie preudarno nasmehnil. »Ne. tukai ne. Vaš kliuč odpira eno izmed omaric na postaji podzemeljske železnice Times Souare.«
Lucija se ie udarila po čelu: »Se-
veda! Zdai se spominjam! Zdi se mi. da se starani, da sem mogla to pozabiti. Ali se spomniš. Marhv... Aman-da ie tam blizu nakupovala... novo prešito odeio. ker me ie preteklo noč tako zeblo... Nailepša vam hvala, veliko uslugo ste mi naredili. Na sedenje...«
»Kako prijazen človek,« ie rekla Lucija, ko sva bili spet zunaj. »Zdai pa brž. Marhv. To ie najina zadnia pot za danes.«
Upam vsai. sem si mislila, zakai bila sem neznansko utrujena in lačna. Zdajci sem pa pozabila na svojo utrujenost in lakoto. Kakor blisk se mi ie posvetilo: če je bil morilec res izgubil ta ključ, če ni ničesar opustil, da bi ga dobil spet nazaj — če je bil med tem časom ugotovil, da ie z mošnjičkom osleparjen... potlei nama ie gotovo spet za petami... Mislim, da sem začutila na svojem hrhtu vse strahove tega sveta, in sem kakor ukopatta obstala.
»Brž. brž. otrok moj!« ie priganiala Lucija. »Nimava več daleč.«. Bržčas so se mi misli odražale v obrazu, zakai zelo nežjio ie nadaljevala: »Nikar se ne boi. Marthv. Seveda najino noČetie ni čisto brez nevarnosti, a vse ie odvisno od niega. Ali razumeš? Vse!« Prijela me ie pod roko in me potegnila dalie.
Po drugem koraku sem se Iniieče ozrla čez ramo in bila sem vesela slehernega zaupnega obraza, ki sem ga videla, a kliub temu se nisem mogla premagati, da ne bi trepetala i>o vsem telesu. Prav smešno se mi ie zdelo, da sonce veselo siie na široko cesto, (ki hodiio po cesti liudie. ki tjavdan živahno kramljajo drug z drugim, medtem ko sem jaz vedela, da ie med niimi nekdo, ki ima na vesti strahoten umor.. Zobje sp mi šklepetali in mrazilo me ie. "
Pred vhodom na postaio podzeniel'" ske železnice sem se še enkrat ustavila. Okrog naiu ie bilo svetlo in videla sem redarje — spodaj pa ni
Listek ..Družinskega tednika**
Deževnik najboljši proizvajalec gnoja
Napisal dr. M. Wagenar
.Deževnik velja za najšibkcjs ,1 nai-”°li nemočno izmed vseh živali in ie P®stal že simbol nemočnosti in šib-*®sti. če hočemo spomniti ljudi na “tikovo nepomembnost, jih primeria-“>0 s črvi.
.. In deževnik ie videti res nemočna ,!fal. Bedno in na videz brez cilia se 'Me skozi zemljo, na njegovem sluza-*eni telesu ne vidimo ne glave ne "0t\ zdi se. da črvi sploh nimajo "hentacijskega čuta. Na. pogled deževja upravičeno imenujemo nepomembnega in nemočnega, vendar se motimo.
, Te nizko organizirane živalce nikoli niso uživale kaj prida človeške S|nipatije: otroci beže z vrta. če zabadajo deževnika, tudi odraslim se *?.i neprijeten in nagnusen. Z deževniki ravnamo kakor z mrčesom, pogosto jih celo uničujemo.
Človek se za to rajo med živalmi kkniina samo tedaj, kadar namerava ribe loviti! Ko sedi ob bregu potočka, »neto išče po pločevinasti škatlici, sto-'ooi poleg njega, da bi iz nje izvlekel Posebno debelega in mastnega deževnika.
Nekoliko ur poprej ie bil zasadil v fiiii ali na polju v zemljo lopato nekoliko pošev in jo spretno zasukal JT® in tja, oponašajoč nehote pri tem bbe krta, smrtnega sovražnika vsega rodu deževnikov. Deževnik pa kljub Prirojeni mu omejenosti in nemočno-fU.takoj spozna ta znak in beži pred niižaiočo se nevarnostjo. Kljub pomanjkanju orientacijskega čuta. ki mu fa_ Pripisuje človek, se deževnik za-¥®e k dnevu, vedoč, da se krt belega jkeva najbolj boji. Človek pa ve obo-le> izrablja svoio poučenost, uiame de-Zevnika. ga natakne na trnek, da bi Baaj uiel ribo.
Razen človeka ima deževnik še mnogo drugih sovražnikov, ki ga bes-aasloduiejo. Krti. ježi. poljske miši n Podgane pohlepno zasledujejo tega “iiomašnega pobratima. Tudi ptiči, čeprav se liraniio skoraj samo s pičo. si Privoščijo deževnika kot posebno po-jsstico. Kokoš ima oči prevsem za Pfizevnike. Kokoška takoj zagleda in “Pozna še tako majcen sprednji ali “^dnji konec deževnika in bliskovito Potegne črva s kljunom ali pa s jTempljem iz zemlje. Ponoči, ko ptiči *P kokoši spe. preže na neoboroženega deževnika krastače, močeradi in *r uge dvoživke. Če se že umakne po-■rešnemu krtu. gotovo pade v klešče s'onogi ali kakšni drugi žuželki.
Črvov je mnogo vrst: razširjeni so P° vsej zemlji. Znani so celo v mrz-območju, v tropskih krajih pa Pasih izgrebeš iz zemiie celo ogrom-|®ga črva megacolexa. ki doseže dolino celo enega metra. Megakole* ie 0riak med črvi.
I Prihranili si bomo podrobnosti o te-!®snem ustroju, o izvoru, razširjenju Jb načinu življenja deževnikov: vse to P.aidemo v kakršni koli kniigi o žival-8lvu. Omenili bomo samo tisto, kar Pravi o deževniku, pradavnem simboli nemočnosti. Charles Danvin. ta Ipnkočutni opazovalec in poznavalec Prirode.
Darwin nas opozaria na veliko vio-
li.	ki io igrajo te živalce v poljedelstvu. Deževniki stalno orjejo zemljo, p® hočemo to izraziti v številkah, m h ko izračunamo, da preroma na leto pol hektarja zemiie 10.000 kil prsti “Sozi črevesje črvov, zakaj deževnik :re prst! Vsa plast zemlje, v kateri rastejo naše lepe cvetlice in uspeva Y“Psna zelenjava, preroma v nekaj n?'jh skozi dolga telesa deževnikov. I ®ko postanejo tla luknjičasta, .ahln a vpliv ogljikove in zemeljske kisline Je zato posebno izdaten.	•
Sloj zemiie se veča zaradi prizadevanja deževnikov, zakaj ti vlečejo v zemljo strnišče. ostanke lističev, drobne vejice in bilke. Kje pa vzame šibki deževnik moč za takšno .težaško' delo?
Pogosto vidimo, kako ie zjutraj preorano polje pokrito s strniščem. pri katerem je pol stebelc potegnjenih v zemljo, da je videti, kakor da bi se otroci tako igrali z bilkami. Bili so pa deževniki, ki so potegnili v zemljo organske ostanke.
Te rožnate, vijoče se živalce neverjetno vztrajno in marno prekopavajo in orjejo naša tla. Tako povzroče, da vplivata na njive in na polja svetloba in zrak v dvojni meri. Še preden ie človek izumil plug. so deževniki že orali zemljo. Nekateri prirodopisci celo trdijo. da segajo rovi deževnikov do dva metra pod zemljo. Deževniki gnoie tla s svojimi odpadki in s svojimi telesci. ko poginejo in strohne. Zelo ugoden vpliv imajo na mikrofloro v zemlji, ker povzročajo, da se tvorijo v zemlji kisline. To ie zelo važno, zakaj kislina ie potrebna za tvorjenje rodovitne prsti. Ta odstotek kisline se pa ne sme preveč povečati, zakai mnoge rastline in rastlinice ne prenesejo. da bi segel odstotek kisline v prsti previsoko.
Nevarnost skisania na prostih tleh ni tako velika. Za to poskrbe že razne snovi, ki kislino nevtralizirajo, n. pr. kreda, amonijak in apnenčeve sp’j. Drugače ie pa s prstjo v loncu: v loncu torej ne smemo imeti nreveč deževnikov. Lonec ie pa za deževnika tudi prava ječa: ta svobodoljubna živalca potrebuje namreč globine in širine in sovraži utesnitev.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Zelo rad ima deževnik naravna gnojila. zakai toplota gnoja mu dobro de. Prav zato s takšno potrpežljivostjo vleče v zemljo strnišca, bilke, ostanke lističev in veiic. In tako deževnik počasi potegne v zemljo ves gnoj. s katerim ie kmet pognojil polje. Na videz se zdi. da se ie gnoj sam pogrezr.' y prst. v resnici ie pa pri tem oosri ,o-vala ogromna armada drobnih, majhnih. brezplačnih in z nehvaležnostjo poplačanih delovnih moči — deževnikov.
Umetni gnoj ie za deževnika pravi strah božji. Očitno se prav nič ne zanima za moderne pridobitve, konservativen ie in hoče ostati pri starem. Kmetske grče in deževniki se strinjajo v spoznanju, da nič na svetu ne preseže popolnosti in modrosti narave.
Deževnik ima namreč izredno občutljivo sluzasto polt. ki ne prenese visoke solne nasičenosti umetnega gnojila. Deževnik reagira na umetno gnojilo nekako tako. kakor bi reagiral človek, če bi mu v oko padlo zrnce soli.
Izračunali so. da 100 kil deževnikov
— to je nekako 50.000 črvov — da na leto približno 20.000 kil gnoja! Kateri sesalec ali katero drugo živo bitje se more primerjati s temi neznatnimi živalcami?
Izračunali so. da pride na kilo človeškega mesa na zemiii približno 9 kil deževnikov pod zemljo. Za vsakega človeka na zemlji torej 630 kil črvov
— to je že lepa številka! Ce bi združili težo vseh živih bitij na zemiii. ljudi, domačih živali in divjih zveri, je ne bi mogli niti primerjati s skupno težo vseh deževnikov pod zemljo. To so dejstva, ki vabijo k premišijanju.
(Po amsterdamskem Telegraafu)
Mladostna ljubezen
Napisal W. Lichtenberg
Helena in Krištof sta se srečala nekje v družbi. Bilo ie eno tistih srečanj, za katerimi stoji čas kot neusmiljen sovedec. Nerad se srečaš po dvajsetih letih, nerad gradiš mostove vzdihljajev med prešerno mladostjo in preudarno sedanjostjo, ker med obema bregovoma ni drugega stikališča kakor dejstvo. da sta bila nekoč mlada...
A to srečanje je moralo nekoč priti, to sta oba čutila. Krištof, pesnik, je mnogo, skoraj izključno samo potoval. Helena ie pa živela od svoje poroke dalje v mirni meščanski družbi, ki ie hkrati postala tista mirujoča točka, do katere se je moral Krištof — čeprav slučajno — nekoč vrniti. Krištof in Helena sta se konvencionalno pozdravila. se boječe trudila, da bi preteklost ostala pretekla, in razen tega so bili v tej družbi ljudje, ki so vedeli, da sta Helena in Krištof nekoč pomenila drug drugemu več. kakor sta zdaj hotela javno priznati.
Snov razgovora se je hitro menjala v tej prijetni družbi in med drugim je nekdo tudi načel vprašanje, kdo zna intenzivneje ljubiti, ženska v ali moški, in kdo iznted obeh dali_ časa in iskreneie ohrani v srcu doživljaj prve ljubezni.
Helena, ki se ie rada udeleževala takšnih razgovorov, ie kajpak intenzivnejšo ljubezen pripisovala svojemu spolu. In Krištof, ki je bil v družbi sicer tih in redkobeseden, ie v tem primeru le ugovarjal, češ da nič ne prekaša moške zmožnosti, da si ohrani sentimentalne spomine na prvo ljubezen kot majhno svetinjo. Kmalu nato so načeli drug pogovor, ki se ga Krištof ni več udeleževal.
Pozneje se je zgodilo, da sta Helena in Krištof ostala sama. Položai se ie obema zdel mučen, a vdala sta sevanj s tisto okretnostjo, ki ti jo pričara zrelost doživljajev polnega življenja. Govorila sta o nekaterih nei>omembnib rečeh, dokler se ni Helena zdajci zresnila. rekoč: »Mislim, da ste napačno sodili, ko ste nam ženskam oporekali globlji doživljaj ljubezni.<
»Oprostite, gospa Helena.« je odvrnil. »izrazil sem samo svoje prepričanje.«
Helena ie dolgo molčala, potem pa vprašala: »Ali bi me hoteli pet minut poslušati?«
Krištof ie rahlo sklonil glavo, rekoč: »Kolikor dolgo hočete. Gotovo imate povedati kaj zanimivega.«
In Helena ie čez nekai trenutkov začela: »Poznam neko žensko... Zelo dobro io poznam... Kakor na primer samo sebe... Danes je že zrela žena.
V	tisti starosti, ko začno postajati rojstni dnevi osebna žalitev. A bila ie kojpak nekoč tudi mlada. Celo zelo mlada. Imela ie osemnajst let. In mladi mož. ki ga ie ljubila, ie bil komaj da starejši. Bila ie vroča, globoka ljubezen, ena tiste vrste, ki se konča ali zelo srečno ali zelo tragično. Končala se ie kratko in malo. Bil ie pesnik. Ne tako velik, kakor ie mislil sam o sebi, in ne tako nepomemben, kakor so tekmeci govorili o njem. In z leti je postal celo slaven pesnik. Brez tistega dekleta, ki med tem časom tudi ni ostalo staro osemnajst let. Lepega dne se ie bil poslovil, morda'zato. ker se ie ie iznenada naveličal, morda zaradi ravnodušnosti, bržčas pa zato. ker pesniki lahko s svoio slavo žive v dosti harmoničneiši skupnosti kakor z ženskami Pesnik ie ostal torej neporočen. Dekle se ie naposled poročila. ko je bila prebolela prvo razočaranje. Poročila se morda ni čisto iz ljubezni, a vzela ie čudovitega, nežno ljubečega moža. ki io ie zelo. zelo osrečil.«
»In s tem bi bila Vaša zgodba nekako končana,« ji ie Krištof segel v besedo nekam v zadregi.
»Se ne. Še ne čisto. Povedati ie tretja še. da ie svojega moža. ki ga ie dotlej samo sjroštovala. s časom tudi vzljubila, da ie iz tega zakona zrasel otrok, dekletce, o kateri so vsi rekli.
da je kakor izrezana iz matere. Pesnik ji je bil postal čisto ravnodušen.«
»Vidite!« je živahno prikimal Krištof.
»Da,« je nadaljevala Helena, »tisti pesnik, ki io je bil nekoč zapustil in čigar spomin ni bil vreden boljše usode. A njegovemu delu. njegovi rasti in napredku, njegovemu uspehu je sledila z nezmanjšano pozornostjo. Če ie izšla njegova nova knjiga, io ie gotovo prva kupila. Če so igrali kakšno njegovo novo dramo, ie z utripajočim srcem sedela pri premieri. Vsako njegovo vrstico, ki je izšla kjer koli. je skrbno zbirala. Kadar je imel uspeh, je bila srečna, a prav tako hudo je trpela, če uspeha ni bilo. Tako ie v resnici preživljala dva zakona. Resnični zakon in drugega, nevidnega, o katerem ni nihče slutil, z delom pesnika. ki ga je bila ljubila z osemnajstimi leti.« Helena je za trenutek pomolčala in potem tiho pristavila, skoraj dahnila: »In mislim. da vse ženske, ki so bile v svoji prvi ljubezni razočarane, preživljajo takšen dvojen zakon. Popolnoma se nobena ne osvobodi moža. ki ga ie ljubila z osemnajstimi leti...«
Krištof je po kratkem odmoru vprašal: »Ali ste končali. Helena?«
Prikimala ie.
»Potlej mi dovolite,« je rekel zamišljeno. »da vam odgovorim v imenu svojega spola. Poznal sem moža. o katerem ste govorili. Nikoli ni tajil, da se ie nelepo vedel nasproti svoji mladostni ljubezni. A hkrati mu je bilo tudi do tega. da bi razumeli nagibe njegove nezvestobe. Bil ie kratko in malo nesposoben za zakon. In ko ie prišel do tega spoznanja, ie začel potovati. kar ga ie za celih dvajset let ločilo od ljubljene žene. Tega ni štorij iz sebičnosti, temveč iz strahu, da bi priklenil nase bitje, ki mu ne bi bil mogel dati več kakor samega sebe. In ker ie vedel, da ie to preklicano malo, ie storil tako. Ko se ie po potem po dolgih letih romanja vrnil v mesto svoje prve ljubezni, ie doživel nekai nenavadnega, nekai presunljivega in značilnega. Lepega dne je srečal na cesti, slišite. Helena, žensko, ki io je bil ljubil z osemnajstimi leti. v dvajsetih letih se ie bila komai kai izpre,-menila. Da. malce vitkejša ie postala, ker je bilo to takrat moderno, in njeni lasje so se mu zdeli za odtenek svet; lejši kakor prej. Sicer se ie pa tudi nekoliko mladostneie oblačila kaksr takrat. Razumljivo, saj ie postala za dvajset let starejša.
Boječe io ie pozdravil in izrazil svoje živahno veselje nad svidenjem. Pripovedoval ii je o tisoč rečeh in začel blebetati kakor majhen, zaljubljen mladenič, tako da sploh ni opazil, kako ga je hladno in odbijajoče gledala. ne da bi bila le besedico odgovorila.
Potlej je pa v svojo grozo opazil, da ga Mna. ki jo je bil z osemnajstimi leti ljubil, sploh ni več spoznala. Plaho ie gledala mimo njega, kakor da išče pomoči pred tem tujim, vsiljivim možem. In zdajci je zbežala. Brez pozdrava. brez slovesa.«
»Krivico nji delate.« ie rekla Helena čez nekaj časa. »Ne spominjam se. da bi vas bila kdai srečala.«
»Drži,« ie prikimal Krištof. »Niste bili vi. Bila ie vaša hči. Razumljivo, da me ni spoznala in da ie zbežala pred mojim smešnim blebetanjem. To epizodo sem vam povedal samo zato. da bi vam dokazal, da mož ženo. ki io je ljubil z osemnajstimi leti. gleda vselej v sijaju večne mladosti. Nika; kor si je nisem mogel predstavljati drugače kakor s svetlimi lasmi, svg-žim obrazom in otroško postavo. To pač dokazuje, kako močan, kako nepozabno velik ie doživljaj prve_ ljubezni. Doživljaj, ki sega preko časov in celo preko zakonov preprostega razuma.« Obmolknil ie in čez nekai trenutkov povzel: »Prepuščam vam odločitev, gospa Helena, kdo globlje, resničneje. nesebičneie ljubi, moški ali ženska. Te odločitve vam ni treba meni povedati: zadostovalo mi bo. če jo bosta ohranili čisto zase.«
Za to niti priložnosti ni bilo. Zakai Krištof in Helena se nista nikoli več srečala.
	ZRCALO	
	naših dni	
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Spoštujte tujo lastnino!
Nedavno tega sem čitala v »Zrcalu naših dni« kritiko .lepih* lastnosti članov javnih knjižnic. Tudi jaz ne odobravam, da čečkajo ljudje po knjigah, tem manj pa odobravam naslednji dogodek:
Neka znanka moje mame me je prosila, naj ji posodim knjigo. Posodila sem ji jo, a preteklo je že pol leta, o knjigi pa ni ne duha ne sluha. Pred dnevi sem pa bila po opravku pri njej in ker se ji je nekam mudilo, sem rada popazila na njenega triletnejjra sinčka. A kako sem se začudila, ko sem zajjazila, da se njen nadobudni sinček igra s platnicami moje knjige, listi so pa ležali razcefrani po vseh kotih.
Ko sem odhajala, namenoma nisem gospej omenila knjige, vendar sem si zapomnila, komu lahko posodim knjigo in komu ne.
Ljubiteljica knjig.
Zanimivosti z vseh vetrov
* Finski parlament je sprejel zakon, ski načrt, ki je starostno mejo za vo. livno pravico skrajšal s 24. na 21. leto.
* Rdeče mravlje v gozdovih zelo koristijo. ker uničujejo škodljive žuželke. Izračunali so, da eno samo mrav-ljinčno gnezdo v enem dnevu uniči do deset tisoč žuželk in ličink.
* Nekatere vrste cvetlic se ne razu. mejo med seboj, če na primer posta, vimo skupaj v vazo vrtnice in nageljne, bodo oboji oveneli in izgubili svoj vonj.
* Z enim samim gramom kobrinega strupa je moči umoriti 160 ljudi.
* Irska je edina dežela, kjer ne živi nobena vrsta kač.
'JiiimmiiiiimiiiiitmimiiiiiiiHitiiiU: | O K V I R 11
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. §
i KLEIN s
E LJUBLJANA, Wottova 4 S
Eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiii
m.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strllorleva ul. O
pri IrančUJltanskero mostu
lutovrstM otai«, caJinaflJcdi, »domin, cirameln, nisfomeln, DL Umu ubira ur, imnmt in sitbrmnt Simo knlililM optiki	Ceniki	knmlačao
SPLOŠNO KROJAŠTVO za gospode, dame in otroke ter vse vrste popravila. Cene nizke. Prvovrstno delo. Istotam poučujemo krojno risanje najnovejših krojev. Izdelujemo vse vrste krojev po meri. — Čopova 10/1.
GOSPODINJE naj se zanimajo za »Samokuhalnik«, prihrani nad polo. vico kurjave in časa. Dobi sc: Mizar, stvo Kernjak, Tržaška c. 92.
Včc dnevne svetlobe, mrzel zrak natna j® zavel nasproti in ropotanje vlaka E6 mi je zdelo kakor zgovorno svarilo. ?atiio to sem še lahko dihnila: »Ah Mucija...« V moK strah se ie vpletel 'udi sram. ko sem videla Luciio poleg *®be. tako drobno in liubko. zročo mi v oči s pogledom nedolžnega otroka r kako je bilo mogoče, da ie bila ■rar nestrpna od vznemirjenja in želje J?0 Pustolovščini, medtem ko sem iaz ?rgeta]a 0j strahu? Niena bližina mi J® bila v tolažbo in brez volje sem se ?ala voditi po stopnicah navzdol. Zame j® bila to i>ot v Had. neznanemu strani nasproti, in vsaka stopinja ie bila eako premostljiva ovira, j ^Tako, na ciliu sva...« je zašepetala »iich"a in obstala pred vrsto olivno-®leno prepleskanih omaric: vsaka iz-[*'ed niih ie imela tablico z napisom L°dietja. Lucija ie stopala vzdoiž ce-A®> ne da bi spustila mojo roko. Z i?eciinl črkami na zlati podlagi ie j'kivna neki omarici napisana številka A,črka. Najrajši bi bila zamižala, a i:; ai 'i>e ie gnalo, da sem iskala najt® številko: J—361. Našli sva io, 6|n mojim priprošnjam na kljub. ijdMarthv,« ie mirno rekla Luciia. iieo • SB nePrestano ne oziraj, to ie jin	*n samo še otežkoča na-
j.a° nalogo. Zdaj bom omarico odprla. Vj pai bo v njej kar koli. vsebino bom iab s	Najdbo morava čuvati
hrta 1)11 "rlco svojega očesa. Če nama j,'de kdo preblizu, naju nadere ali p:• 5 a hoče kaj vzeti, se morava bra-vsemi močmi. Ali si razumela? jj,hla naloga ie. da v takšnem pribor kričiš. Tako glasno kriči, koli-
u,. . moreš! Ali se lahko zanesem s’o?<
lt8‘jaill° prikimati sem še mogla, za-hemogoče mi je bilo, spraviti kak-,, das iz sebe.
Vtj,i®tegnila ie ključ iz rokavice, ga Vs6 "ila v ključavnico, odprla vrata —» W8 hitrimi in mirnimi gibi. Pred ® ie stal ročni kovčeg. ki ga ja
brž zgrabila »Poprimi!« mi je zašepetala. In potlej sva tekli, ne da bi bili zaprli omarico, proti stopnicam, držeč kovčeg vsaka s svoje strani.
»Ne pozabi — če se nama kdo približa. kriči, kolikor moreš!« sem sli -sala vzklikniti Luciio. Obrazi so se obračali proti nama — videla sem jih kakor skozi meglo, kolena so mi klecala. spotaknila sem se... a tekla sem dalje in moja levica se je poleg Lucijine desnice krčevito oklepala kovče-govega ročaja. »Ljudje nai kar gledajo,« je zadovoljna rekla Lucija. »Mi-dve pa teciva — draga moja. čudovita si!«
Potlej sva stali —• na koncu vseh koncev — v jarkem sončnem svitu na cesti. Lucija je ustavila nekega mladega moža. ki je bil pravkar krenil proti stopnicam podzemeljske železnice. »Prosim lepo. ali nama ne bi hoteli poklicati taksi? Pravkar sva prišli v mesto in se še ne spoznava dobro... Prosim, bodite tako ljubeznivi.« Smehljaj, s katerim ga je obdarila. je prekašal nasmešek Mone Lise.
Na uspeh nama ni bilo treba dolgo čakati. Pol minute j>ozneie se je pi'ed nama ustavil neki taksi; mladi mož nama ie pomagal vstopiti, kar je bilo inalce težavno, zakaj ne Luciia ne jaz nisva izpustili kovčegovega ločaia. »Vsebina tegale kovčega mora bitj pa res dragocena!« se ie namuznil mladi moz in udaril s plosko roko po kov-cegu.
»Niste se zmotili,« je odvrnila Lucija veselo. »Najlepša vam hvala, rešitelj v stiski!«
15.
Ko se ie začel avto pomikati dalje, sem se hotela nasloniti nazaj z vzdihom olajšanja, ko me ie obšel nenaden strah, »Luciia. če naju zdajle kdo zasleduje... Naša veža ie tako temna...« Zgrozila sem se. »Redarja pokličem,« sem rekla odločno.
•%Če to storiš.« je ostro odvrnila Lucija. »mu rečem, da si na poti v norišnico. ker imaš zasledovalno manijo. Ali bi rada vse pokvarila? čisto natanko vem kai počnem!«
Vdano sem molčala. Ko smo prispeli na cilj. je hotel šofer prijeti kovčeg. a Luciia ga je rahlo potrepljala po roki in sama vzela kovčeg. Zdaj ga ie sama nesla, zakai iaž sem komai zlezla iz avtomobila. Ko ie Luciia to opazila, ie prosila šoferja, nai gre z nama gor. Spet naju ie predstavila za neizkušeni deželanki. ki so jima ukradli denar. Šofer — mlad mož z odkritim, priiaz-nini obrazom .— ie šel z nama. vse-kako nekoliko osupel, ker mu je bila Lucija prepovedala, da bi se dotaknil kovčega. Ko smo bili zgoraj, je kakor podlasica smuknila v stanovanje: takoj na to se ie vrnila brez kovčega. zato pa oborožena z Amandino denarnico in je mladega moža po knežje nagradila. »Prav lepa hvala!« ie reklu. Ko je šofer odšel, se je vsa žareča obrnila do mene: »Ali vidiš, draga moja? Ni bilo tako hudo.«
»Lucija,« ie zadonel Amandin ogorčeni glas. »Ali si ob pamet?«
»Ne, pač sem pa nad vse srečna, sestra!« In res se je zdelo, da bo zdaj zdaj začela plesati. »Izgubila sem svoj mošnjiček. a_ to nič ne de. nič dragocenega ni bilo v njem. Nakvačkala si bom novega — videla sem očarljiv vzorec. Moj Bog. kako sem lačna!« Odložila ie jopico in avbico.
Amanda se ie odkašliala. »Prišli sta tri in štirideset minut prepozno k obedu.«
Stanovanje se mi ie zazdelo nekam prazno. »Kje je Hestera?« sem vprašala.
Amanda je odšla v kuhinjo, ne da bi mi odgovorila. Stekla sem v spalnico. Dekleta ni bilo.
V	dnevni sobi me je sprejela Luciia s pomembnim obrazom. »Amanda ie čisto iz sebe, ali ai opazila?, ...Pst...
nič ne izprašuj.« ie zašepetala, ko je prišla Amanda s polnim pladnjem iz kuhinje.
Sedli sva nekam potrti. »Z Jeffersonom sva že jedla,« ie rekla Amanda. »Ni moja krivda, če ie zdaj vse postano. Hestera ie odšla. Aretirali so jo!« Segla je po svojem pletenju.
»Aretirali...?« sem osupla ponovila.
Iznenada ie moja lakota pojenjala, samo z vilicami sem brskala. Luciia ie pa jedla z očitnim tekom. Amanda ie strogo rekla: »Preden začnem pripovedovati, bi rada vedela, Luciia Beagle. kaj za božjo voljo si neki počela. Predvsem: kai je pomenilo tisto nerazumljivo žlobudranie. ki si mi ga po telefonu trobila na uho?«
»Omaka ie izvrstna.« ie pohvalila Luciia. »Po telefonu, sestra? Oh. to nima nikakršnega važnega pomena. Tisti čarovnik, profesor Sesaine. ie hotel po vsaki ceni nekai si>oročiti policiji, a imela sem svoje vzroke, da sem mu to preprečila. Predlagala sem mu. da iaz namesto njega obvestim policijo. To sem tudi storila, ali bolje: tega nisem storila!« V drugo si ie napolnila krožnik.
»Namesto tega si telefonirala Aman-di?« Spet mi je zaprlo sapo.
Smehljala se je in prikimala. Izognila se ie Amandinim strogim pogledom s tem, da je spet jela hvaliti kosilo. »Madami LaVelle moramo posoditi nekai naših receptov. Zdaj pa povej, prosim, sestra, kaj se ie zgodilo s Hestero?«
Amanda ie tako hitela plesti, kakor da bi moralo biti njeno delo v četrt ure gotovo. »Kmalu nato. ko sta odšli, je prišel tisti McGinnis z nekim drugim policijskim uradnikom. Jefferson me ie sicer ubranil pred časnikarji, McGinnisu pa očitno ni bil kos. Skratka. oba uradnika sta planila noter, še preden ie sirota pospravila zajtrk« Amandine obrvi »o se grozeče nasršile. »Očitno bi bila še rada jedla in to bi
ii	bilo tudi nič koliko koristilo. Morda bi se bilo potem vse drugače zgodilo. Kako nai človek s praznini želodcem pametno misli? Zaradi nesramnega napada ie pa seveda takoj izgubila tek. 1'oskušula sem možaka zadržali tako, da sem Jima dopovedovala, da Hestera še oblečena ni. a ta McGinnis ie imel že kovčeg z njenimi rečmi pri sebfl Hesteri ni ostalo drugo, kakor da se je preoblekla.« Amanda je odložila pletenje, dvignila Tabbv in božala mačko z divjo nežnostjo. »Ko se je spet prikazala, je McGinnis izvlekel neko fotografijo in se zadrl na Hestero: ,Kdo je ta mož?* Odvrnila je, da je neki igralec, ki ga ie nekoč poznala. .Kajpak ste ga poznali.* se ja zarežal prekleti dedec — oprostite, a moram si dati duška. ,To je tudi umorjenec, ali ne?*« Amanda ie sunkovito dihala, ko ie nadaljevala: »Hestera sprva ni odgovorila, potlej ie pa rekla, da ne ve. Možak je pa fotografijo molel pred. njen bledi obraz in zarohnel: .To fe Vincent Smvth. to čisto natanko vemo.* Hestera ie zelo mirno odgovorila, da ni tega Smvtha še nikoli videla in da zato ne more dati nikakršnega pojasnila. In pri tem je ostalo McGinnis ie hotel po vsaki ceni vedeti za ime igralea. ki ga ie bila Hestera nekoč poznala, in ko ni odgovorila, ie vprašal, kai ima proti njemu in podobne bedarije. Trepetala je in je bila bleda ko zid ter je samo hladno odvrnila, da ie ne mika. raz-govarjati se z njim. Bila sem zelo ponosna nanjo. Najmsled ie odnehal in jo aretiral. Rekla je. da ie pripravljena, oditi z niim. Nato so odšli. A ne prej. preden nisem za trenutek ošinila fotografije.« Amanda ie spet položila Tabbv na tla. »Na hrbtni strani ie bil pečat nekega fotografa iz čikaga. datum fotografiranja pa sega pet let nazaj. Fotografija ie kazala Hestero z nekim mladim možem. Priznati moram. da se opis Vincenta Smvtha ujema z mladim možem.«
JJalje prphotlnji{.
KO JE KRALJ TO IZVEDEL JfcOO ŽALOSTI ZBOLEL. Z(?rO JE JAKfcC SRM tt
nnlE. 1 D Ofil ftAIMIHI
nmo MN06IH NEVRRfJO ATI SO KONČNO PRIJLI D» PBOJTO.
PRIVALIL St N RO VOTIIMO VELIKO SKRLO IN Sl IZITI -SLU NAČ RT, KI MU St PloRRL uspeti
KO JE ŽE NE K A 3 ONI HODIL, s e PRIŠEL DO VELIKE VOTLINE,
iz krte re je se razlegalo G RO Z NO SMRČANJE
KRRLJ MU SE DRL OSTER
NEC IN STEKLENIČKO PISRČE. KI NAPRAVI
človeku nepremrgljivegr
jAkEC 3E jkocil K NJtnu INfV ZRSBDIL MEC V SRCf-
KOMAJ SE BIL 1MA3 ZUNOS, 3E jakec Potegnil ir vrv in SKALA SE 31 ZVALILA ZMAJU mA GLAVO.
2 nAJ HODOGLED ot SEVE OR TBKOJ PRIHRUMEL IZ VOTLINE GLEDAT, KDO GR NOT I V SPAM3U.
SKAL« BI -Sf TAKOJ ZVRLIlA, KRKOR HITRO BI POTEGNIL ZB VRV. ZAČEL JE METAT I KAMFN3E V VOTLINO
ItiltKiRlilllia DRUŽINSKI TEDNIK
3. IX. 1942-Xl
Med nebom in zemljo
iz dnevnika preizkuševalnega pilota
Moleč mora prenesti pritisk 500 kil in naposled živ in cel pristati na zemlji
grozne ,072 kilometrov, na uro... Pa jedel močnato jed. bi imel krožnik človek je i cudno^bitje, ^cjsto mimo kiselkast okus. Nič Čudnega potem Če
sem se vdal v usodo: sedaj ie vsega bi v svoii požrešnosti pojedel še krož-konec... ioda nekie v skritih ni‘iK,nal’	----^sc„t_
Tega jutra, ki je obetalo prekrasen dan, sem bil bogve zakaj zelo slabe volje. Moral sem preizkusiti novo bor-beno-bombno letalo v strmoelavnem poletu. Okoli mene so se gnetli kon-strukterji in vojni strokovnjaki, katere je ta polet nenavadno zanimal. Ako bo uspel in ustregel vsem teoretskim zahtevam. ga bo naročilo mornariško letalstva
ki je 7.5krat večja od njegove teže. V mojem primeru 500 kil. Ako so krila dobro zgrajena, so sedaj na svojem mestu. auo ne... letalo brez kril pa no more leteti... Vse boli vlečem krmilno palico nase... Kazalec na šte-vilčniku akeelerometra dosega čedaije višje številke... Mnogi piloti ne prenesejo večjega pritiska od 5 g. Zdrav-
niki priporočajo pri izravnavanju le-
Ta dan mi bo ostal v spominu, dokler bom živ.
Zrak je bil čist. pogled neoviran in prečudovit, novi zvezdasti motor ie pel tisto prekrasno melodijo, ki ie za nas. pilote, najlepša. Ko sem se vzpel na 7000 metrov, sem bil kar iznenada spet dobre volje, dasi sem čutil precejšnje pomanjkanje kisika, v glavi pa strašno praznoto. V tej višini postane Človek zaspan, zdeha se mu in najrajši bi zaspal. Pa tudi mraz je tu
zgoraj. Natanko pregledam oprtnice. s katerimi sem privezan v sedišče, ostro
in natanko nadziram delovanje motorja. kontroliram instrumente, krmi-lje in pritrdim na koleno beležnico, da bi Bi sproti zapisoval opazke, ki bo tih oni tam spodaj tako željni
S polovičnim valjarjem prevrnem leta'
falo na levo krilo iij ga usmerim k neki točki, ki sem io izbral na zemlji. To ie pokopališče. Iz te višine ie videti nekako tako veliko kakor poštna znamka, gozdiček ob njem pa se mi zdi kakor tiha in mehka zelena preproga...
Krmilno palico potisnem naprej... Letalo je strmoglavilo pod kotom 85 stopinj. Še vedno potiskam palico naprej; plin ie dan do kraja... Zemlja mi drvi naproti s strelovito hitrostjo in postaja vse jasnejša... Če bi podaljšal podolžno os letala, bi sedaj zadela prav v sredino pokopališča. Takole mislim mimogrede: poklic preizkuševalnega pilota je prekleto bedast opravek. toda hiter zaslužek... Imam polne roke dela. Med strelovitim poletom, ki ga spremlja silno motorsko tulienie in žvižganje spojnih žic med krili, gledam instrumente in zapisujem v beležnico opazke. Posebno- pozornost posvečam motorju, ki deluje pod polnim plinom. V vodoravnem poletu deluje z 2400 obrati v minuti in ne bi biio pametno dovoliti več ko 3100 obratov v minuti. Že pri 3000 obratih motor peklensko tuli... Odvzamem plin. — Po prvih 1500 metrih strmoglavega poleta kaže brziuomer 650 kilometrov na uro... Potrebnih mi ie na-daljnib 1500 metrov, da bo letalo doseglo svojo naivečjo hitrost, ki leži nekako med 800 in 950 kilometri na uro. Največia. skrajna ali terminalna (končnai hitrost ie dosežena tedaj, ko
Iiostane upor padajočega telesa to-ikšen. kolikršna ie njegova teža. Prav to hitrost, ki io ie mogoče doseči le v strmoglavem poletu, hočejo vedeti in videti listi strokovnjaki tam spodaj, ki si lomiio vratove in buljijo z očmi v nebo. izpod katerega, padam kakor meteor... Pri hitrosti 9700 kilometrov na uro predrvi letalo 270 metrov v sekundi... Instrumenti delujejo v popolnem redu. letalo prenaša silne pritiske... Tudi jaz... Ostro, presunljivo žvižganje spojnih žic in motorsko tuljenje — to ie zame prečudovita melodija. Ti zvoki so mi posebno všeč... Skrajne točke propelerjevih krakov dosegajo hitrost zvoka — 333 metrov, v sekundi... K vragd pošljem vse strokovnjake. ki pričakujejo moje opazke in rezultate, da jih bodo primerjali s svojimi teoretskimi računi...
Stroj ie dosegel svoio končno hitrost: 972 kilometrov na uro. Kazalec na brziiromeru je negiben. Pogledam na višinomer: 4000 metrov, človek ie postal del aeroplana. del njegove fantastične hitrosti. V višini 3000 metrov jamem v.eči krmilno palico nase. da bi izravnal letalo... Ako se v konstrukciji letala kai zlomi, se to zgodi vselej v tem trenutku. Na instrumentni deski pred menoj ie droben instrument za merienje zemeljske težnosti — akcelerometer — na čigar število-niku čitam; 1 g. 2 g. 3 g... 5 g... 7 g En g ie enak normalni zemeljski težnosti... Pri izravnavanju letala iz strmoglavega poleta delujejo na stroi in pa človeka strahotni pritiski. Strokovnjake tam spodaj zanima, ali bodo krila vzdržala ali se bodo zlomila od eilaih pritiskov.« Konstruktorji so mi zatrjevali, da vzdrži letalo 7.5 g. kar pomeni, da tišči pilota v sedišče sila.
tala iz strmoglavega poleta kričanje, ker se trebušne in vratne mišice na-pno ter se s tem pripravijo na silne pritiske...
V višini 2600 metrov opazim, da se je jelo letalo izravnavati in prehajati iz strmoglavljanja v vodoravni polet... Še boli vlečem palico k sebi... Pred očnfi se mi zmrači... V poslednjem hipu prečitam na akceleroinetru: 7.5 gl...
Potem je prišlo do katastrofe... Zaslišal sem strahovit pok. podoben grmenju težkega topništva, nato pa lomljenje — in krila, kabina, motor. rep. trup — vse to se ie razletelo v zraku... Pred očmi mi ie šinilo na tisoče zvezd, kakor da se ie v tem poslednjem hipu mojega živlienia odprlo pred menoi milostno, nebo... Izgubil sem zavest.
Kaj se ie potem godilo, ne vem. Zdelo se mi ie le. da padam s strahovito hitrostjo, toda manjšo od tiste
v, ,	-	-	-	T-  globinah nik za nameček,
človekovega bistva se ie prebudil tisti silni nagon po samoohranitvi, ki ie sprožil kakor silno napeto jekleno vzmet mojo zavest... Moram se rešiti!
Naglo in s krčevitimi kretnjami sem se osvobodil oprtnie. ki so me vezale v razbito sedišče. S poslednjo silo sem se pognal iz padajoče razbitine... Zazdelo se mi je. kakor da sem skočil z 12metrske skakalnice v vodo... Zrak le bil trd. kamenit... Padala nisem smel takoj odpreti, ker sem padal s preveliko hitrostjo. Če bi ga odprl, bi on in jaz dosegla zemljo raztrgana v cunje in koščke... Ko sem ugotovil, da že smem padalo odpreti, sem povlekel ročico... Padalo ie skočilo iz torbe, v kateri ie bilo zloženo... Nenadoma pa: š...š...š! Kai je to? Iz padala ie v hipu. ko se ie odprlo, švist-nilo nekaj kakor zadušen krik... Potem ie bilo spet vse dobro. Tiho in mirno me je nosilo h gozdičku ob pokopališču. na katerem ie ležalo raz-treščeno letalo...
Pristal sem na drevesu. Za trenutek sem izgubil zavest. Ko sem spet odprl oči. sem visel 1 meter nad zemljo.
Osvobodil sem se padalovih oprtnie in skočil tisti poslednji meter, ki me je ločil od zemlje... Draga, čudovita zemlja! Vsedel sem se na tla in z obema rokama pobožno pobožal travo in cvetice... Nad menoi je sijalo sonce, pod njim pa so po čisti, umiti sinjini hiteli drobni oblački...
S palcem mu stopi na glavo
Kadar določi kakšen vzhodnoafriški črnski poglavar svojega namestnika, opravi to zelo čudno. Tistemu, ki si ga ie zato izbral, kratko in malo stopi z nogo na glavo, in sicer tako. da se dotakne njegove glave samo s palcem. S tem mu pokaže svoio oblast nad njim.
Kako so se v starem veku rešili neljubih gostov
Problem, kako se človek reši neljubih gostov, ie najbrž zanimal že naše prednike v starem veku. Baie so se tedai takšnih gostov najhitreje rešili s pomočjo koz. Živali so spustili v sobo h gostu, da so mu tako dolgo lizale noge po podplatih, dokler ni zaradi ščegetanja zbežal.
Širom po svetu
Silovit potres so doživeli pretekli teden prebivalci Ice in Mazce v Pe-ruiu v Južni Ameriki. V obeh mestih se ie porušilo več hiš. deset ljudi so doslej potegnili izpod ruševin, več jih te pa ranjenih.
Kako so se kopali pred 150 leti
Ko so odprli prvo morsko kopališče, se ljudje še niso v skupinah kopali, kakor danes. Bogataši, ki so si lahko privoščili kopel, so se pripeljali k morju v posebni kočiji, ki ie imela zadnji del zagrnjen z zaveso. Kočijo ie kočijaž zapeljal v nizko vodo. potem se ie kopalec v njej pod okriljem zavese slekel in se nekaj časa kopal, ne da bi ga kdo mogel videti. Potem je hitro spet smuknil iz vode. se oblekel in odpeljal.
Če so krožniki užitni.,
Neki Američan ie izumil krožnike iz testa, ki jih človek lahko poje. bržko je použil vse. kar ie bilo na njih. Takšne krožnike bi lahko gospodinje pekle iz različnega testa. Zmerom bi se moral njihov okus skladati z jedjo na njih. Če bi gost na primer
Nemški listi poročajo o treh vaseh v Nemčiji, kjer sploh ne poznajo vrabcev. Čeprav so ptičeslovei že iz drugih krajev preselili vrabce v te tri vasi, so se ptice takoj naslednji dan spet odselile. Doslej ljudem še ni jasno, zakaj prav v teh treh vaseh vrabci nočejo prebivati.
Velikanski polip bi bil skoraj ubil
nekega potapljača, ki se ie potopil pod vodo v Biskajskem zalivu, da bi preiskal neko ladjo. Polip ga ie zgrabil s svojimi močnimi lovkami okrog nog. da se ga potapljač niti z nožem,: ki ga je imel s seboj, ni mogel ubraniti. S poslednjimi močmi ie sporočil po telefonu, v kakšno zagato ie prišel. Reševalci mu niso mogli drugače pomagati, ko da so podvojili vrvi in ga skupaj s polipom potegnili iz vode. Šele na suhem so potapljača lahko rešili. tako da so polipu lovko za lovko odrezali od njegovega telesa.
Prva pastorka protestantovske cer-i: kve je postala ga. Ana Hartmannova iz Bazla. Opravljala bo posle župnika v župniji pri Sv. Lenartu. Sinod pro-; testantovske cerkve v Bazlu je že pred 10 leti sklenil, da se pripuste tudi zenske k izvrševanju duhovniškega;: poklica. Doslej ie Ana Hartmannova;: izmed^ žensk prva dosegla mašniško' •
nnavPfPnio	<	“
?uganke
Križanka
I t 3	4	5	t	*	»	alBi'-!1
Vodoravno: 1. Vladar, ki je P<>v? zal usodo Rusije z Evropo. 2. Svetnik. 3. Jarem; drog z velikim kav-nem; ime naše črke. 4. Francoski P0" litik in literat; pritok spodnje nave. 5. Osebni zaimek; bajeslovj" grški pevec, ki je s svojo čudovit« glasbo začaral naravo. 6. števni*.' kvartaški izraz. 7. Zapuščati, pustiti* 8. Konopci, poveznice. 9. Zložite« sloj, sestav. 10. imetje, medmet. D* Veznik; števnik; žensko ime.
Navpično: 1. Dušeslovni (tujka); Moško ime, ki pomeni blagorodni'
posvečenje.
Tobačne nakaznice bodo uvedlo:
1. oktobra na Finskem. Da se ne bi s temi nakaznicami okoriščali nekadilci. je finska vlada odredila, da bo vsak kadilec dobil zaradi tobačne nakaznice na mesec eno tretjino mani sladkorja kakor nekadilec. Nekadilci bodo dobivali na mesec po 750 gramov . sladkorja, kadilci pa samo po 500 gra-1 '• mov.
Najglobljo ledeniško razpoko so doslej izmerili raziskovalci na Gron-landu. Razpoka ie globoka nič mani ko 1850 metrov.
Švedski nekadilci dobivajo namesto
tobačne nakaznice vsak mesec poseben obrok prave kave za nagrado* da ne" kade.
MEC I-CIEP.C
OHM IM JI IE <D <D V IE CKDOflDDVŠČbniMflE
;; 10. Odkod ime Lombardija?
KRRL3 3f TAKOJ ODJFZDU 2 NEKAJ VOJAKI ZA RflZ -BOJNI KI TODA ZAMAN.
RAZBOJNIKI SO ZE USLI IN OD P E IJALI J SE SOJ KRALJEVO HČERKO- ^
POGLEDAL JE NOTER IN ZAGLEDAL VELIKEGA ZnAJA TAKOJ JE SKLENIL.DA GA BO USMRTIL.
“• ."svoivu sme, kl pomeni Diagoiui vsi, ki se bavimo s to križanko,
KO V« -J/k nnvvTK —	 *	1*1.	..	.	 -
Kar je samo v mislih, se samo -
d. TIP r)plo ITT TT X/\r>VT 4 />1	j	gg	J
* V*
UCl.
dela in v resnici vsaj še (tujka; prav skozi). 4. In (latin.)' pritrdilnica. 5. Opravljanje nekef® obrt a ali športa. 6. Zna; velika rek* v Afriki (brez sredine); števni^ 7. Muza s kitaro. 8. Ličilo; glede barvo pravimo tako ženski, žival'; ptici m celo rastlinam. 9. Predlo?! neki redovniki imajo pri' imenu y kratico; 10 Zvezdoslovec, ki je o« kril tri zskone o criba,niii	,
teles (priimek in ime, 1571.—1680u skozi). 11. Imovina, lastnina; W5S* (grški).
VPRAŠAJ IN PREIZKUSI MB S
1. Koliko prošenj vsebuje očenašf
2. Kakšna razlika je med elektromotorjem in dinamom?
3. Kdo je največ ji pesnik — Ljubljančan?
4. Kakšen naslov so nosili ogrski kralji?
5. Kaj je pemikan?
6. Kateri vladar jeodpravil
čenje? \ • '	- '-“tv , T .1 ■ >
7. Kpteri sta tekoči prvini? „
8. Iz katere pesmi so verzi: čujete? — Tam od mračnih les®’ vrsi vihar, poln srditih gromov...«*
9. Kdaj so dogmatizirali papežev® nezmotljivost?
ODGOVORI
•OABZjp IJIAOIICJSU '£95 Ul«) os !A ‘AOpjcqoSuB'i po '01 !<U8I— '*?.
nnauoTi iii3)isin:>[!)L'A zn c incp ipAiz :OAajijaiJdnz Z] g *.oaqojs OAIZ II( 11IOJSI j ICOTZI) IliPA JJIJDPIJJ 9 !BfJOAPTl[S ul o?]!"! ‘qij ‘bsaui vSuuajnsod Z) 9«ioh o[ urjhiud« J Pscjajzaiuui «!p|Oisodv« > lAOjpuBSAEl’
; ! iunj^ disof ’9 iouQU)}[d[o a ojjstiHiioiu ou?1
v ih! o ra cu i p	‘onsucridui a oJiSaaua o
u?!J*
,	cfujraoJdB	jo^ouioj^dp	g	iuiop^S
NALOGA O GIBANJU
Tramvaj in pešec gresta v istosu1®! po ravni cesti. Voz pešca prehiti.,?’ ustavi in potniki izstopijo in vstop"®:
Naš pešec io briše za njim. Medte®1 tramvaj odpelje dalje s postaje.
V katerem trenutku si bosta Be^ in tramvaj zopet naibližja? Čeprav ®| nič podatkov o razdalji, času in hitiT sti. moremo vendar tisti trenutek to* no označiti. Če ne bo šlo gladko. K poizkusite s ponazoritvijo ali pa k"4 na cesti z našim tramvajem. Rešite1 je enostavna in vendar preprosta.
OBRATNICA
Prežali lepotec simbol ie brstenja hi smrti v naravi; ljubezni je vnemal podrl ga merjasec, živi izmenjaje v podzemlju in raju.
Veljakov cerkvenih je zbor imenitni; odloča in sklepa o vodstvu in nauku.
Dalj« prlfcoanli*,
Rešitev ugank iz prejšnje števil
Križanka.	Vodoravno po vrsti: 1-	J-tj,
teatanti. 2. p, čin.	ure,	I. 3.	Alah.	t.	f,
4. vek, bok. ras. 5.	os,	robot,	St. 0.	e.	Iuf’	I.
N	___ 1» ~	O	*.u	ml	»•	...
ro, r, 7. Io, dokup, Ita. 8. as, oh, B°» ’p<' 9. ve, ko, at, si. 30. j. koloaej, j. 11- eK
dicija.
Čarobni liki: 1. 1. karat. 2. Adana, S.
4, Anata, 5. talar — JI. 1. Peter, 2. £}p|*.
3. TeieJ, 4. erede, 5. rejec — III. ]• , id** 2. idili, 3. Pipin, 4. Iliri, 6. kinin — Ij- Jfi luk, 2. uruku, 8. lupu», 4. ukuhu, 5*	^
čaroben Uk: 1. kod. 2. borec, 8. V0l°*
4. denar, 6. Cer.
Pred dvema letoma sem imela v zepu pet krtin in pet in trideset orov. Danes imam krznen plašč, gramofon, zavarovalno polico in 850 kron v banki, stalno službo in kredit pri Peku in mesarju.
Kakor pravljica je to.
Sicer pa ne, nič ne diši po pravljici, zakaj vse te stvari mi ni pričarala kakšna čarobna palica — zaslužila sem si jih sama s svojimi močmi.
Bilo je hudo vbadanje!
Oče je prišel na kant in je leto dni pozneje umrl. Tedaj mi je bilo dva jn dvajset let. Živeli smo v dveh sobah s kuhinjo. Mati je šivala in se pri tem prenatezala. Jaz sem naskočila vse časopise v svojem rojstnem kraju (bila sta dva cela) in dobila zavrnjene rokopise. Tistih nekaj, kar so jih sprejeli, je vrglo prav toliko, da nama z materjo ni bilo treba stradati — vsekako toliko, da ni niti omembe vredno.
Dolgovi. Zastanki v plačevanju davkov. Sodna rubežen. Zastavljalnica. Oguljene, ponošene obleke. Nobenega kuriva. Margarina na kruhu... in tako dalje.
Nato je unfrla mati. In tedaj je skočil vame droben vražiček: odpotovala sem v Oslo s petimi kronami in pet in tridesetimi ori v žepu. Tam sem zastavila materino zlato verižico
—	ohranili sva jo do poslednjega* bila je očetovo darilo, in mati je bila sentimentalna. Jaz nisem bila.
Z denarjem sem si najela sobo, jo plačala za štirinajst dni naprej in pisala in risala kakor obsedena. Kdaj pa kdaj so časopisi sprejeli kakšen prispevek. Vsekako ne pogosto, in tudi nikakšnih bajnih honorarjev nisem dobivala, toda obdržali so me nad vodo. Pogosto mi je pa stala do vratu — voda...
In nato se je zgodilo nekaj presenetljivega: dobila sem službo kot ko-rektorka s 120 kronami plače na mesec. Najbrž sem se uredniku smilila; bila sem tisti čas precej predelana.
Tisti dan sem obedovala... biftek!
Dva meseca pozneje so me premestili za nočno urednico; plača je poskočila na 175 kron. Bilo je naporno in utrudljivo delo, toda imela sem ga rada. Naključje je hotelo, da ni nekega dne nihče v uredništvu utegnil jntervjuvati pevca Friedla Schultza, ki je zelo slovel in je prav tisti čas koncertiral v Osloju. Uredniški tajnik je tedaj plani! k meni.
»Ali govorite nemški, gospodična Helmerjeva?«
»Gladko,« sem odgovorila, kakor je bilo res. Že od nekdaj sem rada prebirala Heineja.
»Intervjuvati morate Friedla Schultza!«
»Lepo,« sem odgovorila in ,se od-
1
a
i
pravila, iskreno na tihem hvaleč dobrega angela, ki me je bil prejšnji dan navdihnil, da sem si kupila vse
preveč drag zimski plašč.
Po poti sem si kupila še par rokavic — stare so imele že preveč prepiha na koncu prstov — si dala pri
eistilcu očistiti čevlje in zdirjala v
hotel.
Bil je moj prvi intervju, toda šlo je gladko. Medtem ko mi je pevec
obširno odgovarjal na vprašanja, sem na skrivaj načečkala njegovo karikaturo v svojo zapisnico.
»Ljubi moj otrok,« mi je pozneje dejal urednik, »saj nekaj znate! Intervju je dober in risba je izvrstna. Dober nos imate!«
To bi mu bila jaz že kdaj lahko povedala, toda bilo je prijetno, da je to sam odkril.
Nato so me spet prestavili v dnevno uredništvo in mi primaknili pri plači. V nekem večernem .tečaju sem se naučila stenografiranja in tako sem naposled postala zasebna tajnica glavnega urednika.
Ljudje so opazili moj psevdonim .Kisinka*; pišent se v resnici Hjelga Helmerjeva. Kisinka pomeni .mačico*. Pričela sem pisati novele za tednike. Denar je pritekal in narod — v tem primeru sem bila to jaz — je vriskal od veselja!
v In nato mi je uredništvo poverilo .žensko stran*.
Sama moram priznati, da je nisem slabo uredila. Tedaj sem ravno izpolnila šest in dvajset let.
Dan nato sem priredila zabavo. Povabila sem Hansa, Willija in prijateljico Matti na ledvično pečenko z
rdečim vinom, črno kavo, konjakom in drugimi dobrotami.
»Ne razumem te...« je dejala Matti. »Da se ti le da sami kuhati, in še v kuhinji, ki je velika komaj kakor spodoben žepni robec!«
»Nikar ne govori slabega o mojem stanovanju in kuhinji,« sem ugovarjala. »Sicer me pa kuhanje zabava. Veš, če bi se požvižgala na gospodinj: stvo in pričela jesti v restavraciji, bi izgubila še tisti poslednji ostanek svojega ženskega ^šarma*.
»Kje ga pa imas?« je vprašal Hans.
»Fej, Hans! Celo, če ga res nimam in pripadam po tvojem mnenju tipu intelektualk, mi vendar ne bi bilo treba tega tako nazorno povedati. Iz; pij vendar še en konjak, morda boš potem priljudnejši.«
Willi se je za trenutek izvil Martinemu košut jemu pogledu in prvič v večeru posvetil nekaj pozornosti gostiteljici.
»Kaj boš pa počela o počitnicah, Kisinka?«
»Še ne vem. Prav za prav sem mislila, da bi se peljala kam na Severni rtič.«	.
»Svarim te,« je dejal Hans, »tam boš srečala vsaj sto štiridesetletnih učiteljic. Če imaš še kaj Jarma*, ga boš tam gotovo izgubila. Pelji se na jug, otrok moj, poslušaj, kaj ti svetuje tvoj dobri prijatelj..«
»Neumnost,« sem dejala. »Razen tega moraš vedeti, da sem samostojna mlada dama in da nisem vselej zmožna, upirati se vsem mogočim iz-kušnjavam tega sveta.«	.
»Če so sploh izkušnjave,« ie dejal Willi in poljubil Matti na tilnik.
»Ne, govorim resno,« je nadaljeval Hans. »Denarja imaš dovolj, še nikoli nisi bila dalje od Norveške, in vajena si biti sama vsemu kos. Vraga, potuj vendar! Išči si pobud za nove risbe in novele. Saj vendar dobro govoriš francoski in nemški. Potuj v Pariz, v Berlin...!«
»Stoj!« sem zavpila. »Že vem!«
Nenadno me je prevzela neka ideja. Sestrična moje matere je bila poročena v Amsterdamu. Tisto leto, ko je umrla mati, je bila v Osloju in mi je stisnila v roko deset kron: »Kupi si za to kaj dobrega, ali pojdi v kino,« je dejala. (Naložila sem bila denar v štiri obede in v par podplatov.) Ob slovesu je omenila, da bi jo zelo veselilo, če bi io kdaj obiskala. In zdaj bom izrabila to prijazno ponudbo in preživela svoje počitnice v njeni hiši. Videti hočem veliko tujino!
»No?« je vprašal Hans.
»Prav imaš,« sem rekla. »Potovala bom v Amsterdam!«
»Imenitno! In veš, jaz imam bogatega strica v Bergnu. Ladjar je m dober človek. Mislim, da bi ti lahko priskrbel prosto vozovnico na tovorni ladji. Na železnici imaš pa tako in tako popust, ti srečna časnikarska živalca. Razen tega ti bo v zabavo, da boš videla Bergen. Potovanje na tovorni ladji ti bo, kolikor te poznam, gotovo vrglo tri časopisne članke in kramljanje v radiu.«
»Precenjuješ me, Hans, toda hvaležno sprejmem tvojo ponudbo.«
»Jutri bom pisal,« je velikodušno dejal Hans.
»Ljubim te, Hans,« sem skušala izraziti svojo hvaležnost.
»Pst, za to je še prezgodaj,« je odgovoril Hans. »Zdajle sem se spomnil, povedal vam bom imenitno zgodbico — samo dami si morata zamašiti ušesa.«
Ob treh zjutraj sem videla, da bi Matti rada šla domov. In res, takoj nato se je potajila, kakor da je zaspana, in vsi so se jeli poslavljati. Razplamtel po toliko kozarcih dobrega vina in prav toliko gramofonskih ploščah o ljubezni, me je skušal Hans poljubiti in mi je z nežnim, zastrtim glasom zatrjeval, da bi takooo rad ostal pri meni. Čeprav so alkohol in pesmi o ljubezni moj odpor precej
oslabile, mi je ostalo še toliko pameti, da sem Hansa z ostalimi vred porinila čez prag.
Ko sem odprla okno, da bi izpustila nekaj kubičnih metrov dima, sem videla, kako sta se Matti in Willi po* slavljala od Hansa. In nato je izginil avto — ne v smeri Mattinega penziona, temveč tja proti Willijevemu stanovanjcu... Nasmehnila sem se in se zdela sama sebi od sile modra. Nato sem legla in v mislih še sestavljala pismo, ki ga bom pisala v Amsterdam. Biti mora sestavljeno diplomatsko, če naj ima uspeh.
Imelo je uspeh! Teta Elizabeta — krstila sem jo za teto, čeprav sploh ni moja teta — mi je takoj odpisala, da jo zelo veseli, da nameravam priti k njej. Žal njenega moža ne bo doma, ker bo moral po trgovskih opravkih v Švico. Zato bom pa lahko spoznala njenega nečaka, ki bo isti čas kakor jaz pri njej na počitnicah. Lahko mi do razkazal vse znamenitosti Amsterdama. Kratko in malo: zelo dobro došla bom.
Človek je čudno bitje. Zdaj bi morala biti vendar vražje srečna in hvaležna, ker mi je ta oddaljena sorodnica tako ljubeznivo .odprla svoj dom*. Vendar ni bilo v meni niti sledu o hvaležnosti! Mislila sem na to, kako je bilo, ko sem bila zadnjikrat s teto Elizabeto. Natanko sem se spominjala, da sem imela tedaj staro obleko, zakrpane rokavice in v čevljih luknje, skozi katere je ob deževnih dnevih brizgala voda. Spomnila sem se njenega sočutnega pogleda, in kako grozno mi je bilo, sprejeti tistih znamenitih deset kron. In ko sem zdaj čitala njeno pismo, se mi je zdelo, kakor da razločno slišim njen glas: »Da, ubogi otrok... Oh, s to družino, to vam je bila žalostna zgodba! Čeprav mi ni čisto po godu, da pride ta cas, je vendar ne morem odkloniti. Saj tudi najbrž nima velikih zahtev, uboga mala. Rada bi vedela, kako si more privoščiti takšno potovanje, morda je umrl kakšen sorodnik po očetu...» Oh, da, prav živo sem si lahko predstavljala, kakšne besede so govorili o meni v njeni hiši.
Nikakor nisem brez zahtev, ljuba teta Elizabeta! Naučila sem se, da nekaj terjam od življenja. Nič več nisem drobno, bledo dekle kako/ pred tremi leti. Urednica .ženske strani* sem pri velikem časopisu, odgovorni prireditelji modnih revij, tekmovanj za najlepše okrašeno mizo in ženskih kongresov me spoštljivo pozdravljajo. Brezhibno sem oblečena — in uživam pri tem, morda prav zato, ker si kupim vsak par nogavic, vsak robec iz svojega denarja, iz denarja, ki sem si ga sama prislužila. Prav- lahko bi stanovala v hotelu in ne bi mi bilo treba prositi teto za gostoljubje, da nisem samo ženska. Toda teta, strmela boš! Tvoja sobarica bo dobila čedno napitnino od .milostljive gospodične* in bo občudovala čevlje, ki jih bo zame čistila, in obleke, ki jih bo ščetkala.
Uh, kakšna norica sem prav za prav! *
Hans se je res izkazal dobrega tovariša. Dobila sem potovanje s tovornim parnikom od Bergna do Amsterdama zastonj Imela sem srečo in si lahko privoščila garderobo, kakršna se spodobi za gosta tetine vile. Vprašala sem za svet svojo dvorno dobaviteljico, prvo šiviljo v mestu — to se ji vselej zelo dobro zdi. Posledica tega je bil brhek popotni kostim, ozko se prilegajoča, na^ hrbtu izrezana večerna obleka in še kopica nežnorož-natega, pajčevinastotenkega svilenega perila. Zraven pa se popoldanska obleka s klobukom, ki je bil prav takšen kakor bi izletel naravnost iz modnega časopisa ,Vogua*. v
In na koncu, ko sem ze vse nakupila, sem res imela nekoliko popotne mrzlice.
Vsaj dan pred odhodom so me z njo dražili v uredništvu. Zabubila sem se v pisalni stroj, poslala napačne rokopise v stavnico, tako da me je faktor vprašal, ali sem sploh še pri pameti. Faktor rad ubere do nas mladih ljudi družinski ton — pred menoj j>a že tako nikoli ni imel prav nikakršnega spoštovanja, morda zaradi novčičev za petdeset orov, ki sem si jih bila kot korektorka tako pogosto izposodila pri njem. Drugače je bil pa prav spodoben človek in zato sem rada pustila, da me je imenoval ,noričico‘, .neumno goskico* in še kar je podobnih okusnih vzdevkov.
Bila sem res nekoliko razburjena. Vsake četrt ure sem pomolila glavo v glavno pisarno in vprašala, aliv še zmerom ni prispel zame nikakršen zavoj. Pričakovala sem namreč čudežni klobuk.
»Za božjo voljo,« se je oglasil poročevalec za občinske zadeve, Peder-sen, naša desna roka, ko sem četrtič vprašala. »Ali čakate samo na en zavoj? Kar delajte dalje, ko bo prišel, bom poslal z njim Siri k vam. Sicer je pa že prišla, zdaj jo lahko kar sami prosite. Gotovo vam bo ustregla.«
Prosila sem Siri. In Siri je privolila. Siri spada med tiste ljudi, ki jih zmerom vsi za kaj prosimo in ki vselej privolijo. Prišla je v črnem predpasniku iz stavnice, gladko počesana, z medlo poltjo in nič kaj posebno vznemirljiva. Čedna je pa bila. Slučajno sem izvedela, da ima tri in dvajset let. Klicali smo jo pa vsi še po imenu kakor petnajstletno Doro iz ekspedita.
Siri je bila tudi v ekspeditu. Nekaj se mi je sanjalo, da se piše Holdt. Sicer je pa v krogu mojih znancev bil komaj kdo, ki bi mu posvečala manj misli kakor Siri Holdtovi.
Takrat...
Šla sem domov in romala nemirno iz kuhinje v sobo, iz sobe v kopalnico. Popotna mrzlica — kajpak, ijnela sem popotno mrzlico! In nobenega dela več. Kovčeg je bil pripravljen, razen nekaj toaletnih malenkosti in pidža-r.ie, ki sem io potrebovala na vlaku. In do odhoda je manjkalo še štiri in dvajset ur!
Bilo je na vendar dobro, da me tedaj ni videl nobeden mojih znancev
—	navado imajo reči, da sem silno blazirana in da tiči v meni nekaj svetovnjaške dame. No, zdaj je ostalo le malo od svetovnjaške dame. Kakor otrok sem se veselila, da bom potovala in kaj doživela!
Ravno sem pristavila vodo za čaj, ko je pozvonila Siri.
»Najlepša hvala, Siri. Zelo ljubeznivi ste bili. Upam, da niste naredili zaradi tega prevelikega ovinka.«
»Ne, nikakor.« Siri se je nasmehnila. Z ljubkim, drobnim,.otroškim in nekoliko plahim smehljajem.
»Ali bi hoteli stopiti za trenutek k meni?«
»Lepa hvala, bi, če vas ne zadržujem.«
Ne, Bog mi je priča, da me ni zadrževala. Prosila sem jo, naj stopi noter, ker sem imela potrebo po razvedrilu. Potrebo po drobni, skromni Siri, ki je bila kaj laskava družba za tako imenovano svetovnjaško damo Kisinko, ki jo je bila na lepem vsa samozavest pustila na cedilu. Morda mi bo pomagala, da si jo spet priborim.
Vprašala sem jo, ali hoče z menoj piti čaj.
Vsa sijoča je hvaležno sprejela povabilo.
Ko sem prišla s čajem iz kuhinje, je stala pred mojo staro maturitetno sliko iz gimnazije. Iz nekega nedopovedljivega vzroka sem jo bila obesila nad polico s knjigami.
»Ali ta v sredini ni profesor Chri-stensen?«
I »Da. Ali ga poznate?«
»Da, bil vje tudi moj učitelj. Silno sem ga občudovala. In pri tem sem se ga tako bala.«
»Ni mogoče. Tudi vas je poučeval Christensen? Da, bil je vrl mož. Ali še veste, kako se je za katedrom raz-čopiril? Sicer sem pa mislila, da je on poučeval samo na gimnaziji.«
»Tudi jaz sem hodila v gimnazijo.«
Zdrznila sem se in zardela nad lastno netaktnostjo. Nato sem se zatekla k univerzalnemu sredstvu proti vsem mučnim položajem. Bušila sem v smeh.
»Zakaj za božjo voljo mi pa niste nikoli povedali, da ste naredili maturo? In zakaj dovolite, da vas vse uredništvo naganja okrog kot vajenko? In zakaj imate tako slabo službo kot pomočnica pri ekspeditu, če imate maturo?«
»Ljuba moja — matura! To samo še nič ne pomeni. Z maturo samo ne moreš dobiti še nobene poštene službe.«
»Tudi jaz nisem dalje študirala in (eni vendar dobila dobro službo.«
»E, pri vas je nekaj • drugega. Vi imate iniciativo — in dosti samozavesti. Jaz imam samo manjvrednostne občutke, in to je najslabše, kar utegneš imeti v borbi za obstoj.«
Smešno. To je ona mala, siva Siri iz ekspedita. Zdaj je imela droben žalostno smehljajoč sij v očeh. To se ji je podalo.
»Pustite svoje občutke! In pijte čaj, dokler je vroč.«
Morda je bila matura, ki me je opozorila na Siri. Pričela me je zanimati.
Opazovala sem jo od strani, ko je jedla. Morda sem jo razumela prav zato, ker sem sama nekoč stradala. Videla sem njene gibe in izraz, s kakšno previdnostjo je jemala jedi, in spoznala sem. da Siri ni vajena, da bi se do sitega najedla.
Nočem se delati bolje, kakor sem. Če sem se odločila, da bom dobra do nje, se je to zgodilo iz treh vzrokov. Prvič, ker z dobroto potešimo lastno nečimrnost, dalje, ker se mi je nekoč sami slabo godilo in sem vedela, kaj to pomeni. In nazadnje, ker se mi je Siri smilila.
šla sem po sladkorčke, ki mi jih je podaril Hans za na pot. Siri je vzela enega, se naslonila globoko v naslonjač in zaprla oči.
Poznala sem ta občutek. Potreba po čem sladkem utegne biti včasih nujša od gladu.
Pozabila sem na svojo popotno mrzlico. Rada bi Siri pripravila, da bi se razgovorila.
»Ali vam ni treba telefonirati domov in povedati, da vas drevi ne bo tako kmalu domov?«
»Ni .potrebno. Mene nihče ne pričakuje. Razen tega nimam telefona.«
»Ali tudi vi v luknji stanujete?«
»Tako rekoč. Imam dve sobi s kuhinjo; stanujem skupaj s svojim po poli bratom.«
»Alj čaka na vas?«
»Ne. Prav gotovo ne čaka.«
Molčala je in vzela še en sladkorček.
Kako naj bi si ji približala?
»Tudi jaz sem imela prej dve sobi s kuhinjo. Ko je še živela mo'.' mati Veste, sovražim izraz: dve sooi s kuhinjo. To kar diši po pečenih ribah, ki zaudarjajo na stopnišče in itie spominja na načet in pozabljen kos kruha na stopnicah in na umazane otroke n sestradane niav-».»
»Priznavam, da se ta opis poda za moje stanovan je. Pomislite pa vendar na srčkana dvosobna stanovanja, ki si jih lahko najamete^ zdaj, s kaminom. s kopalnico, obloženo s porcelanastimi ploščicami, z dvigalom in centralno kurjavo.«
»Toda to nista .dve sobi s kuhinjo*, za to je primernejši izraz praktično samsko stanovanje. Dve sobi s kuhinjo, to je nekaj drugega.«
Siri se je lahno nasmehnila.
»Prav za prav imate prav. Ali — da, če ste pač imeli že tako bridke izkušnje, tudi veste, da smo kdaj pa kdaj navezani na dve sobi s kuhinjo. Če ena soba ne zadošča in če nimaš denarja.«
j »Da. Poznam to.«
Pripovedovala sem Siri o sebi in
o	svojem prvem času v Osloju.
. To je pomagalo. Pripravila sem io. i da je govorila.
Dalie arikodniii
B|rn pmi mož
LJUBEZENSKI ROMAN
Pierre je vzdihnil: »Mnogo težkih ur bi si bila prihranila, če bi bil jaz manj trmast in nekoliko bolj uvideven.«
Liana se je naredila, kakor da bi preslišala ta samoočitek in je tiho tfcjala:
»Pravite, da je vaš stric zakrivil neko nerodnost: vi ste kajpak mislili, da sem jaz pri teni pomagala?«
»Da, tako nekako,« je priznal.
Liana je molčala. Zdaj šele se jeza vedela. česa vsega jo je sam pri sebi dolžil ta njen — nečak.
»Lepa reč,« je čez čas vzkliknila, »drug o drugem nisva imela posebno visokega mnenja. Jaz sem pa mislila, da ste čudak in celo kaj hujšega. Nic si nisva ostala dolžna.«
»Vendar jaz zdaj vem, da sem se motil.«
»Da. Na srečo menda ne mislite več tega o meni?«
»Oh, kje neki!«
»Ali ne mislite torej, da bi bil čas. da mi poveste nagibe svojega ravnanja?« je mirno vprašala.
»To bo dolgo trajalo, ljuba moja — va.< je dovtipno odvrnil.
. »Teta?« je vzkliknila in se zasmejala, »mi je pa že ljubše, da mi pravite Liana!«
»Mislim, da bo najbolje, če pričnem svojo zgodbo ob začetku,« je odgovoril Pierre. »Pred nekaj leti sem na zeljo svojega očeta, ki ie bil delničar neke velike industrijske družbe v Argentini, odpotoval v Kolonije. Živ-
ljenje tamkaj ni bilo posebno prijetno, po pravici vam povem, pogosto sem se hudo dolgočasil. Vendar sem hitro napredoval, moji gospodarji so bili zadovoljni z menoj in prihranil sem si za svojo mladost čedno vsoto denarja. In pogosto, kadar sem bil ob koncu svojih moči, sem si dejal: ,Moj oče bo zadovoljen z menoj. Zdaj mu ni treba več skrbeti za mojo prihodnost, postavil sem se na svoje noge. Zdaj vam moram povedati še zgodbo
o	stricu Anatolu Lussanu, vašem pokojnem možu. Stric Anatole v življenju ni imel takšnega uspeha kakor moj oče. Bil je nezanesljivega, bohemskega značaja in ie le nerad ostal dolgo v enem kraju in v isti službi. Ko se je nehal udejstvovati kot časnikar, mu je moj oce poveril v industrijski družbi manj odgovorno mesto, hoteč mu olajšati trdo življenje.«
Odkašljal se jeyn nadaljeval:
»Zdaj sem vam povedal šele ozadje te čudne zgodbe. Vrnil se bom k svojemu življenju v Košinšini. Pridobil sem si ugled samostojnega kolonijskega uradnika in sem bil ponosen na svoje uspehe. Nekega dne, prav ko se mi je zazdelo, da se mi je življenje uklonilo in da ga lahko gnetem po svoji volji, sem pa nenadno dobil brzojavko, da je moj oče umrl.«
Ob teh besedah je Pierre zaprl oči in mračen izraz mu je legel na bledi obraz.
»če vas ti spomini tako bole. ne-
hajte!« je vzkliknila Liana, ki se ji je Pierre zasmilil.
Odkimal je in nadaljeval:
»Mojega očeta je zadela srčna kap: jaz sem bil predaleč, da bi mu mogel zatisniti oči, ali da bi ga vsaj na mrliški postelji poslednjič videl. Izpraševal sem se, kako je bilo mogoče, da je moj oče, ta zdrava grča, tako nenadno umrl. Imel sem neko čudno slutnjo, kakor da ni bilo z njim vse v redu. Nisem se motil. Nekaj dni na to me je poklical k sebi upravnik podjetja, kjer sem bil v službi. Kmalu sem si bil na jasnem, zakaj. Ni govoril po ovinkih. Povedal vam bom na kratko tisto, kar mi je bil tedaj moj šef prav tako jedrnato in brez kakršnih koli pomislekov ali čustev povedal: moj oče je dobil nalog, naj izplača nekaterim delničarjem dividende v višini več milijonov frankov. Eden izmed delničarjev je pa dejal, da ni dobil popolne vsote in da manjka več ato tisoč frankov. Ko so prijeli mojega očeta, ni imel nobenega potrdila, s katerim bi lahko dokazal svojo nedolžnost. Vedel je pa, da se je pritožil prav tisti delničar, kateremu je namesto njega izplačal dividende Anatole, njegov brat.
»Moj Bog!« ie vzkliknila Liana. »Ali je to mogoče?«
»Moj oče je kajpak takoj i* svojega premoženja poravnal ta dolg, toda vseeno se ni ubranil sumničenj in zlih govoric, ki so mu mazale dobro ime. Siromak si je to zelo gnal k srcu, tako zelo, da ga je nekaj dni pozneje udarila srčna kap. Da je mogel poplačati takšno visoko vsoto, je moral žrtvovati skoraj vse svoje premoženje, celo dediščino, ki je bila meni namenjena. Ko mi je pozneje
šef to povedal, nisem ugovarjal, zakaj naše ime mi je bilo prvo. Zahteval sem pa, da mi dovolijo, da pregledam vse listine, vso očetovo zapuščino; slutil sem, da bi morda le našel kakšno sled, kako se je moglo kaj takšnega zgoditi. Odpotoval sem v Argentino. Pregledal sem vse zapiske, sešteval in odšteval ogromne vsote, toda nisem mogel priti napaki na sled. Pripomniti moram še to, da je bila teda j čast mojega očeta sicer že oprana, ne pa čast mojega strica. Vse je kazalo tako, kakor da bi bil res on poneveril ta denar...«
»Oh, tega pač ne morem verjeti!« je vzkliknila Liana, «umrl je v popolni revščini!«
»Tudi jaz tega tedaj nisem mogel vedeti,« je dejal Pierre. »Najhujše je bilo to, da je Anatole Lussan prav tisti čas, ko se je zgodila ta zadeva, pokoravajoč se svojemu bohemskemu temperamentu, odpotoval In ne sam! Z njim je bila neka ženska...*
»In nato?« je zasoplo vprašata Liana.
»Lahko si mislite, v kakšni stiski sem bil. Imel sem še toliko energije, da sem naposled odkril sled za tem nesrečnim človekom. Držala je na Francosko. Odpotoval sem v Pariz. Anatola nikjer. Naposled sem izvedel, da je prišel na psa, da živi v sirotišnici v Nanterru. Ko sem dopotoval tjakaj, je bil že mrtev. Nič več ga nisem mogel vprašati, zdelo se je, da nikoli ne bom mogel odkriti skrivnosti, ki ga je obdajala. Ko sem izvedel, da se je bil poročil, som takoj zaslutil — čeprav zdaj vidim, da je bila ta slutnja napačna — da ste vi v zvezi a njegovim dejanjem. Vzel sem vas na piko, in — dalje tako sami vse veste...« Konec prihodnjič.
HUMOR
Molčečna hči
-Očka. denar potrebujem.«
-Zakaj pa?s
Poročila se bom
Kako to? Sai niti »e vem. da si za rečena!
Oh, očka. li si res nepobolisliiv. Nikoli ne bereš časopisov.z
Vzrok omedlevice
.Milostljiva! Mi losi Iti va! Gospod ie omedlel in leži v predsobiu na tleh. Poleg njega stoji velika škatla, so-nod pa drži v roki pismo.;
; Krasno!«' vzklikne gospa. s Poslali so mi moi novi klobuk.«
Njeno nismo
»Ali tj hoja žena piše zelo dolsa pisma?t
»Navadno so dolga po osem strani.«
»Kaj ti pa piše?«
Zmerom samo Io. da mi ima strahovito veliko povedati.«
Iz otroških ust
Janezek; Mamica, ali sem res rojen v decembru?£
Mati: Seveda, dragi sinko.'
Janezek: Mamica, to pa ni nekaj v redu. Saj	vendar pozimi štorklje v
Afriki.«
Zgodovinska
Gospod Šeme je potoval po Parizu Prišel ie v hotel in zahteval sobo. Vratar mu io ie pokazal in pristavil:
>V tej sobi ie nekoč prenočil Drine Orleanski.-«
.. »Zanimivo,« si je dejal Šeme. -Gotovo je bil potomec device Orleanske.'
*
o
DRUŽINSKI TEDNIK
3. IX. 1942 XX.
...
Mat v 3 potezah,
Zmagovita pehota
vam kaže široko rjavo športno jopico s temnorjavimi velikih žepov do rokavov. Staro karirasto obleko, ka. i slika, lahko poživite i enobarvnim gornjim delom pasom in velikimi žepi. Obleka se zapenja z gumbi po zadnji sliki pa vidite moderno jopico iz volnenega aki obleki in jo lahko nosite v deževnih dneh. Jopica in je brez ovratnika. K njej se poda živobarvna rutica, W jo ob vratu visoko zadrgnemo.
Mladi ženi
V	pičli pol ure je duhovnik od-kazal dekletu njeno pravo mesto, njej, ki je bila doslej navajena, da je svoj čas več ali manj preživljala zunaj doma in se je vračala vanj samo ob urah počitka. Zdaj pa se je zadeva temeljito izpremenila: zdaj gre zato, da se dekle znajde v novem življenju, da se prilagodi razmeram. In v ta namen se spodobi, da dobri hišni duh kdaj pa kdaj steče svojo ljubko promenadno oblekco, si zaviha rokave, si pripaše predpasnik in se spravi na delo.
Najprej pa velja, razdeliti si čas, ki vselej tako hitro preteče. In z ato se mlada žena ne sme slepo vreči na svoje delo in ne računati z improvizacijami, to je s površnim, tjavdan storjenim delom. Dovoljeno ji je celo, da potem, ko se zbudi, za trenutek poleži v sladkem brezdelju, če pri tem naredi načrt dela za ves dan in ga natanko premisli. In če se ji naloge, ki jo čakajo, zdijo težke, naj se v miru pred viharjem spomni na nekaj, kar se je globoko vtisnilo v njeno duševnost, kar ji utegne vliti novega življenjskega poguma: spomni naj se človeka, ki ji je blizu, spomni naj se ljubljene knjige ali odlomka iz kakšne knjige, ki se ji je posebno vtisnil v spomin, spomni naj se preživelega veselja...
Predvsem ji pa priporočamo eno: naj nikar ne zanemari svoje osebnosti v gospodinjskem delu. Naj mirno in zavedno ostane tisto, kar je bila: športnica, akademičarka, pianistka ali
—	če ni ne eno ne drugo — naj še dalje ljubi vse tisto, kar ji je v prostih urah bistrilo duha in krepilo te-
lo.	Skratka: ohrani naj si tisti skrivni kotiček, vrtiček svoje duše, ki ji je bil kot dekletu del njenega bistva in njenega čara. Nikar naj ne misli, da Se zdaj lahko neha še dalje izobraževati, da se lahko vsemu temu odpove — pa čeprav samo za pol urice vsak dan. Od svojih gospodinjskih skrbi naj pusti svojega duha iti tje, kamor ga žene. Strmela bo, kako prožna bo postala, kako mlade bodo ostale njene oči. Nikoli naj se ne sprijazni s površnostjo, povprečnost-70, naj bo že kakršne koli vrste, če-nrav ne more svoje okolice izpreme-niti, naj si bo rajši v svesti si njenih napak, kakor da se jih navadi spregledovati.
Tako, samo tako si bo mlada žena, ki je iznenada postala gospodinja, mogla ohraniti ljubezen. Njen smehljaj bo še nadalje izraz njenega notranjega življenja in okrog nje se bodo kol okrog središča zbirali vsi tisti, ki so v razgibanih in viharnih dneh ohranili upanje v zmago vsega dobrega.	M.
Še vročega potresi a sladkorient in dai mrzlega kot poslastico na mizo.
M. V.. Ljubljana
Piškoti brez sladkorja in masla
Vzemi 15 dek enotne moke. 5 dek krompir jeve moke. žlico mleka v prahu.
1	deko soli in pol pecilnega praška. Vse to zmešai. prilij toliko vode. da dobiš mehko testo. Pusti ga počivati
1	uro. zvaljat, izoblikuj primerne oblike in speci. Z. B., Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za prakiične gospodinje t. plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši. upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 345.
Stavimo, da ne znate odgovoriti!
1. Kakšen denar uporabljajo na Havajskih otokih?
2. Katera dežela šteje največ prebivalcev na kvadratni kilometer?
3. Kdo je prvi dosegel severni tečaj: Cook, Amundsen, Peary ali Byrd?
4. Katera tajna družba se je posluževala tele parole: »Ali ljubite vijolico? Spomladi bo spet cvetela!«
5. Kako se zdaj imenujejo dežele in kraji, ki bo se nekoč imenovali Dacien, Pontus Euxinus, Monomotapa, Cymos in Les bas?
Odgovori :
'suaniOT »MFMOH ‘t'EASU8JX ‘af-ioui ouxq ‘BCiunuKKH 'S 'tqop pisCtOBJAB-jsa.! a HSRJBdBuoa f
XlB3d g
-ajd ooo se.3f»>š oi[Buopi ■BuiAazaus -g •OfJBIOp 33(suautv 'I
Na svefu so ljudje...
...ki se pri vstopu novega potnika v kupe stisnejo skupaj, da dobi tudi ou svoi prostor.
...ki na potovanju ne zobljejo predragega sadja in s tem ne delaio skomine svojim sopotnikom.
...ki ponudijo časopis, dobro kuiigo. cigareto tudi vam. čeprav niste ljubka in mlada gospodična.
...katerih otroci se ves čas popotovanja ne nastavljajo k oknu in s tem zapirajo drugim potnikom razgled.
...ki ne govorijo kar venomer.
...ki pa tudi trdovratno ne molčijo. ...ki so se odločili, da ne bodo štirinajst dni govorili o Španiji. Indiji. Kitajcih. in vzdrže s svojo namero vsaj tri dni.
Ce bi mi mogli izdati in zaupati, kje na svetu in po katerih deželah se z vlaki vozijo takšni liudie, potem bom šla prihodnje leto tja na počitnice, kjer se bom res naužila mir« in lepote.
(Ti trije modeli so risani isreCno za »Družinski tednik« in niso bili Se objavljeni.) Prvi model naše slike vam L našivi, ki potekajo od velikih kršno kaže naša druga slika, životka, z enobarvnim ’— vsej svoji dolžini. Na blaga, ki se poda k ’ ima ranglanske l."-------------------
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljeni v tej rubriki, plačamo 10 lir
Okusni fižolovi zrezki
Skuhaj vsako posebej v slani vodi ‘/« kile zluščenega graha, ’/« kile stročjega fižola in malo ohrovta ali zeljnate glave. Ko ie kuhano, sesekljaj, dodaj sesekljanega zelenega peteršilja, popra, 1 jajce in po okusu osoli. Iz vse te zineai izoblikuj primerne zrezke, jih povaljaj v kruhovih drobtinicah ali moki in jih speci. Dai jih a solato na mizo.	D.	Z., Liubliana.
Pokvarjena moka bo spet uporabna
Ko sem nedavno šla na trg. sem mimogrede slišala gospodinje, ko so se pomenkovale, kaj naj bi storile s pokvarjeno koruzno moko. katere okus je postal kiselkast. Ker sem sama že imela pokvarjeno moko in se mi ie zelo dobro obnesel recept, ki vam ga mislim izdati, sem stopila k njim in jim povedala, kako naj si pomagajo iz zadrege. Svetovala sem jim tole:
Koruzno moko stresite na bel prt, ki naj bo pregmjen na deski in jo postavite na sonce. Dobro je. če morete dobiti zavetje, da vam veter ne bi moke spihal. Po moki pa Dotaknite tu in tam košček oglja, ki ga imate za likanje. Na tri kile moke vzemite tri, primerne koščke oglja. Vse skupaj nal bo na zelo pekočem soncu nekaj ur. Ko jemljete oglje iz moke. previdno izprhajte vse morebitne koščke oglja iz moke. Morda se bo kateri gospodinji zdel ta recept smešen in neverjeten. kakor se je zdel meni, preden ga nisem sama preizkusila. Zato nikar ne oklevajte in hitro preBuSite moko, dokler je še kaj vročega sonca I Kadar pa ni mogoče več sušiti na soncu, zlasti pozimi, ji zboljšate okus tako, da jo stresete v pekačo in dodobra v pečici presušite. Seveda je sušenje na soncu neprimerno boljše, ker igra pri tem oglje važno vk>«> in jo naenkrat veliko več posušimo kakor v pečici.
I.	Š., Ljubljana.
Rožičev narastek z jabolki
1	kilo krompirja skuhaj in pretlači. Dodaj toliko enotne moke. da dobiš trdo testo. V lonček pristavi kvas. ga »■amesi v testo, osoli in pusti vzhajati pol ure na toplem. Ko ie testo vzhajano. ga dai za prst debelo v namazano pekačo. Po testu enakomerno namaži 20 dek (lahko tudi več) poparjene rožičeve moke. Na to položi plast nastrganih jabolk in jih potresi s cimetom in sladkorjem. Na vse to položi spet plast testa. Narastek pusti vzhajati, potem ga pa speci v vroči pečici.
Kokošje bolezni
Kako »i pomaga gospodinja, če ji oboli perutnina
Mladi komai nekaj mesecev stari piščanci največkrat obole za boleznijo dihalnih organov in za prehladom. Le redko se te bolezni primejo tudi starejših kokoši. Bolezen je nalezljiva, zato moramo takoj, ko jo zapazimo, bolne kokoši ali piščance ločiti od zdravih.
Povzročitelji le bolezni so razne glivice in bacili, ki pridejo v živalsko telo s hrano. Vzporedno s to boleznijo obole kokoši često tudi na očeh. Bolezen dobe predvsem živali, živeče v vlažnih kokošnjakih, ki nimajo čiste pitne vode, ki žive na stalnem prepihu ali v mokrih kokošnjakih.
"lake te bolezni vsaka gospodinja kaj hitro opazi. Bolna kokoš it o jesti, se ne druži z drugimi kokošmi. ima nasršeno perie in pobeše-na krila. Kliua ima odprt in se ii v njem nabira slina.
Bolno kokoš takoj odločite od drugih in jo zaprite v topel, suh kokošnjak. Nato vzemite čisto kokofije pero, ga namočite v raztopino srebrovega nitrata, odprite kokoši kljun in jo r namočenim peresom namažite po griu Kokoš lahko pozdravi tudi živino-zdraviiik s posebnim cepivom.
S zapovedi za ženo
1. Ne misli, da mora biti tvoj mož angel. Takšnih bitij na svetu ni. Ne delaj prevelikih načrtov za bodočnost in ne misli, d« ti mora mož dajati vsega v izobilju.
2. Ne zlorabljaj ljubezni, ker se ti bo to maščevalo in ne boš mogla ve8 doseči zaželenega zakonskega miru.
3. Uredi svoje življenje tako. da Imajo tudi srčne zadeve svoj praznik. Prav tako kakor ima tvpie telo in glava svoje delovne dni in praznike, tako bodi včasih tu<fi v ljubezni skromna.
4. Ljubi svoje otroke in jih skušaj razumeti. Brez ljubeanl in razumevanja namreč ne morei otrok vzgajati.
5. Ne zahtevaj, da te kdo ljubi, če ga ti ne ljubiš I
6. Ne sili v zaltftn. če že v naprej veš, da v njem ne bosta ob*a z možem srečna.
7. Venemi. da so na sy.otu dobri ljudje, venažr ne pozaM, da se moraš varovati slabih.
8. Ne bodi prestroga sodnica svojemu mož«, vendar tu* ne olepSui njegovih napnk.
Ali si dobra zena?
■ 15 vprašanj za boljše polovice
Neki psiholog in dober poznavalec zakonskega življenja je sestavil 15 vprašanj, namenjenih zakonskim ženam, na katera je treba odgovoriti po. večini z >ne«. Če zakonska žena vsaj na 12 vprašani odgovori z »ne«, je res dobra žena, skoraj bi rekli idealna, dovršena žena. in mož je z njo lahko po vsej pravici zadovoljen. Teh 15 vprašani se glasi:
1. Ali vam mož zjutraj prinese zajtrk v posteljo?
2. Ali prihajate k zajtrku v spalni srajci in morda še celo nepočesani?
3. Ali se spogledujete z moževim prijateljem?
4. Ali kuhate jedi, ki iih sami radi jeste, mož jih pa ne mara?
5. Ali kosilo in večerjo ne pripravljate o pravem Času, da možu ni treba čakati?
6. Ali je vaš dom neprestano poln sorodnikov in prijateljev?
7. Ali potrošite veliko denarja za svoje obleke?
8. Ali so vam otroci važnejši od moža?
9.	Ali kadite njegove cigarete?
10. Ali berete njegova pisma?
11. Ali kupujete svojemu možu nogavice in mu vselej o pravem času prišijete gumbe, ki so se potrgali?
12. Ali ste čisto mirni, če mož ne mara z vami na izprehod ali kam drugam?
13. Ali ga neprestano nadlegujete z vprašanji, kje ie hodil in s kom se ie razgovarjal?
14. Ali ste prepričani, da ie najslabši mož na svetu?
15. Ali ste zelo prepirljivi iu hočete vselej za vsako ceno prodreti s svojimi željami?
Za vsako nekaj
Praktični nasveti na vsak dan
Radi bi ugajali? In trudite se. da bi bili očarljivi in živahni na pogled. Dosti bolj važno .je. da se v vaši navzočnosti drugi počutijo očarljive in živahne!
ljubek jesenski klobuk iz svetlo\djoli. čast« klobučevine. Edini okras na njem bo robe, ki potekajo tudi čez rob klobuka.
Drejuje A. Preinfalk
Problem št. 191.
Sestavil O. Nemo.
Mravlje so prilezle v stanovanje.'I Polirano pohištvo odrgnite s terpen-* tinovim oljem, nepolirano pohištvo, to je pohištvo od znotraj, jedilne omare itd. pa umijte z vodo. ki ste ii dodali evkaliptovega cveta.
Še en dober nadomestek za olje: vzemite kozarec od litra belega vina in v njem raztopite veliko žlico krompirjeve moke. 5 minut kuhajte, prilijte kozarec toplega olja in ostanek vina in vse skupaj še pet minut kuhajte. Ohladite, vlijte v steklenice in dobro zamašite.
Prijetno za oči! Pripravile tri pireje, vsakega posebej. Enega iz krompirja, drugega iz špinače ali bletve. tretjega pa iz pese. Zložite na krožnik v primerni obliki I Pravilno počivati je tudi umetnost. Četrt ure zadostuje, če zateruiite sobo. slečete vse tiste kose obleite. ki vas tesnijo, se zavijete v odeio in ležete na tla. po možnosti z glavo niže od nog.
Nikar ne pojejte vseh paradižnikov! Nekaj jih žrtvujte tudi svoji lepoti, ker dajo učinkovito lepotno maskft. Olupite iih, iztisnite in si iih namažite na obraz. Ravnajte kakor pri vsaki drugi lepotni maski.
Krznarstvo L. Rot • Mestni trg 5
naznanja da bo od 1. septembra dalje trgo. vina zopet redno odprta.
Priznajte, da ste ustrelili velikega kozla. A največja zmota bo koristna, če se znate od nje česa naučiti. Kai takšnega imenujemo izkušnjo!
Dolgotrajen in okusen prepečenec spečete iz četrt kile moke. 2 do 3 žlic sladkorja, 5 dek masti in razredčenega mleka. Razvaljajte, zrežite na rezine in prav hitro specite v vroči pečici.
Pozor! Preča po sredi glave privlači pozornost na nos. Ali si to lahko privoščite? Sicer se raiši odločite za pričesko. ki bo prikrila majhno neskladnost.
Jodovi madeži v perilu so zelo neprijetni. Lahko iih odstranite, če jih natrete s salmijalcovcem in večkrat oplaknete s toplo vodo.
In za konec: ne sanjajte preveč v bodočnost in tudi ne Žalujte za preteklostjo. Vsak trenutek ie sedanjost. Kdor ga zna intenzivno preživeti, sj ustvari pravo harmonijo.
Porabni nasveti B
Kolikokrat ste že zdrsnili in spodleteli na zadnji stopnici v temni kleti. Ce jo boste pobarvali z belo barvo, se vam to ne bo nikoli več pripetilo.
Nihče ne pije rad ricinovega olja. Ce preplaknete usta. preden vzamete ricinovo olje in takoj ko ga izpijete, s toplo vodo. njegove kapljice ne bodo ostale v njih in tudi neprijetni okus bo izginil.
Gumijasti predmeti postanejo radi krhki. To pa preprečimo, če iih namočimo 24 ur v mešanici deževnice ali vsaj kemično čiste vode in salmijaka. Na 100 g vode vzamemo 3 g salmijaka. Toda previdni moramo biti pri pobarvanih predmetih.
Čebulnih c tankov nikar ne zametujte. Zmešani z vlažno zemljo so najboljše čistilno sredstvo za bakrene predmete.
Poljski mojster Hvojnik si je ustvaril pred več leti v Krakovu kot beli proti manj znanemu mojstru pričujočo pozicijo. Na prvi pogled je že razvidno, da je beli pozicijsko v prednosti; predvsem oba lovca strašno obstreljujeta, sovražno poveljstvo. Toda bela trdnjava visi in črni ta hip še dobro brani vse ogrožene točke, pa zato kar ni verjetno, da more beli že preiti v odločilno ofenzivo.
1. f5! Beli pošlje za uvod v napad odviSno pehoto, ki se ji mora orna
težka baterija umakniti: Dg5; če namreč prihiti na pomoč hitra divizija s sosednjega odseka: LXf5, se položaj tam zruši: 2. LXg7 + , DXg7. 3. TXe8 mat.
2. LXg7 + !, DXg7. 3. f6. Pehota divja dalje. 3. ... Dg6. 4. 17+, Se5. Crni brani, kar se braniti da; seveda bi bil sedaj beli z fe8D+ že v zadostni prednosti, toda beli Ima še odločilne jšo pot:
5.	TXe5!, de5. 6.DXe5+! TXe5, 7.f8D. Pehota je zmagovito zaključila boj in zajela črno poveljstvo.
Ako bi se črni v 3. potezi branil z Dg5, bi beli končal s 4. TXe8+, LXe8.
4.	f7+, Se5. 5. f8D in mat v naslednji potezi.
Nov lep primer, kako se pozicijska prednost najhitreje spremeni z zaključno kombinacijo v zmago.
Napadalni mladic
Ruska igra.
Rudi Kassel—Graggo.
Regensburg, 1942.
1.	e4, e5. 2. Sf3, Sf6. ITa otvoritev je dandanes na turnirjih precej redka, ker črnemu ni prav lahko izenačiti.) 3. dl, SXe4, 4. Iid3, d5. 5. SXe5, Le7. [Ld6 ni teoriji več všeč.] 6. 0—0, 0—0. 7. c4, c6. 8. Sc3 [močno je še 8. cd, cd. 9. Le4, de. 10. Sc3, in osvoji kmeta], SXc3.
9.	bc3, Sd7. 10. 14, dc4. 11. LXc4, Sb6.
12. Ld3 [beli misli predvsem na ro-kadni napad; ugoden načrt pa je bil tudi z 12. Lb3 omogočiti na c5 odgovor
13. d5], c5. 13. Khl, cd4. 14. cd4. LeG. [Crnl se je torej utrdil na točki d5.]
15. Tf3, fS! [Nevarno lovčevo diagonalo je treba zapreti; usodno bi bilo f6? 16. Tg3, fe5? 17. Dh5 s koncemJ
16. Th3, g6? [Sumljiva slabitev; Tf6 je bila prava obramba, ki je bila tudi v prihodnji potezi edino na mestu. 1
17. Tg3, Lf6 (?). 18. La3, Te8. [Čmi se ne zaveda vseh nevarnosti, sicer bi poskusil še Le7 in za hip zadržal žrtev na g«; trajne rešitve bi pa ne prineslo, ker bi bela dama silno močno skočila na h5.] 19. Lb5!, Sd7. [Na Ld7 je 20. Db3 t- odločilno.] 20. SXg8! [beli je mojstrsko preračunal vse razplete], hg6. 21. TXg6+, Lg7 [Kf7. 22. Dh5!]. 22. TXe6!, TXe6. 23. Lc4 [na tej vezavi čmi propade], Df6. 24. De2. Te8. 25. Tel, Kf7. 26. Dh5+! [to je usodna poteza], Dg6 rKg8.27.DXe8 + ]. 27.TXe6!,DXh5. 28. Th6+, Te6.29. LXe6+, Ke8.30.TXh5 in črni je pošteno obran. Zato je tudi konec partije.
Tako energično je vodil belo vojsko pomaj 151etpi šahist, pa zato zasluži še tem lepše ifriznanje.
Rešitev problema št. 189.
1. Tb3, Ke5. 2. Te8, Kf4. 3. Dg3 mat m	2.	Kd4.	3.	Dc3	mat
Rešitev problema št. 190.
1. Lg6! Katera koli Črna figura poskli#* braniti mat Tei, odpre s tem eno nozavar^ vano polje.	t
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kem, novinar; Hska, tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani; za tiskarno odgovarja O, Mihalek — vsi v Ljubljani.