Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto - • 7jk pol leta • • • • Z* New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6 00 $3 00 $7.00 $7.00 l j GLAS r list; slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovani J the United States. Issued every day except Sundays § and legal Holidays. 75.000 Readers. DaSy la t . I ttLKFOH: C0RTLANDT 2876 Entered m Second 01ms Hatter, September SI. 1903, at the Poet Office »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 00RTLANDT 387» NO. 217. — ŠTEV. 217. yi nil iiui— i i — NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 16, 1926. — ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA 1926. PREISKAVA ATENTATA NA BENITA MUSSOLINIJA Policija jc kenfrontirala Lucettija z Vatteronijem, kojega priznanja kažejo obširno zaroto. — Preiskave v domovih komunistov. — Nekako 350 ljudi pridržanih za zaslišanje. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV Francozi skrumjo ameriške grobove. Rosenthala ne - morejo najti, Senator Caraway pravi, Policija in vojaki zaman J- . •_ w w > . v v . « »•- 1 • -m RIM, Italija, 1 5. septembra. — Gino Lucetti, ki je vprizoril v soboto poskus, da zavratno umori ministrskega predsednika Mussolinija, je bil konfron-tiran včeraj s svojim prijateljem iz mladostnih dni, Štefanom Vatteronijem. Oba sta bila istočasno zaslišana. Lucetti je trdil, da je skušal brez pomoči uničiti življenje Mussolinija, dočim je podal Vatteroni priznanja, ki podpirajo teorijo zarote, v katero je bilo zapletenih več ljudi. Domnevajo, da bo sklican parlament v prvem tednu oktobra na posebno zasedanje, da sprejme postavo, s katero bodo zopet uveljavili smrtno kazen. Predlogo sestavljata sedaj Mussolini in justi-čni minister in oba sta imela že več konferenc glede tega. Smrtna kazen bo določena za številne nadaljne zločine poleg zavratnega umora suverena ali načelnika države. Smrtni kazni se bo izpostavil vsakdo, ki bo skušal podvreči kak del ozemlja države tuji vladi, ki bo koval zarote proti neodvisnosti ali enotnosti države ali skušal odločiti od materinske dežele kolonije ali teritorije, podrejene njeni suverenosti. Slična kazen bo zadela vsakega, ki bi organiziral ali vodil državljansko vojno ali oboroženo vstajo proti državi. Predloga bo določala tudi smrtno kazen za na-daljni razred zločinov. Ta bo vključeval zločine proti družbi, ki so posebno ostudnega značaja ali ki povzročajo posebno ogorčenje ter nadalje vse slučaje tolovajstva, ki dovede do umora. Smrtna kazen bo tudi določena za vsakega, ki izvrši več kot <*n umor ali ki umori člana svoje lastne družine. No-a postava bo inkorporirana v nov kazenski zakonik, katerega revidira sedaj fašistovska vlada n»ni7 r •• svinčnikom na rrancija, »5. septembra. — Ministrski znar-ijo -robov predsednik Poincare je imel dolg pogovor z italijanskim poslanikom, baronom Romano Avessano, glede trpkih napadov na Francijo v italijanskem fašistovskem časopisju. Poincare je dvorljivo, a odločno informiral poslanika, da Fancija globoko obžaluje neupravičljivo stališče, katero je zavzela Italija v zvezi z zadnjim atentatom na Mussolinija. Rekel je, da podpira Francija javno mnenje vsega sveta, kajti komentarji v Ameriki, Angliji in drugih deželah sveta oproščajo Francijo vsake odgovornosti pri tej nesrečni zadevi. Prav kot zunanji minister Briand, je pojasnil tudi Poincare na dolgo in široko, da je krivda italijanskih obmejnih in policijskih uradnikov, ki so dovolili vstop v deželo Italijanu, ki ni imel niti ene identifikacijske listine glede svoje osebe. Mussolini sam je spoznal, da je krivda na strani njegovih lastnih uradnikov, kar nam dokazuje dejstvo, da so bili odpuščeni visoki italijanski policijski uradniki ali da so bli prisiljeni resignirati. Poincare je da se izraža sovraštvo Francozov do Amerike na grobeh ameriških vojakov v Franciji. — Zahteva, da se trupla odstrani. WASIIIXGT0X. D. C., 15. septembra. — Senator Caraway Iz Arkansasa, ki se je vrnil včeraj v "Washington po večmesečnem bi- iščejo bandite, ki so odvedli newyorskega trgovca.— Njegovi prijatelji so se pričeli bati. 2ena odvedenega moža bo odpotovala v mehiško glavno mesto. MEXICO CITY, Mehika, 15. | septembra — Še vedno ni znano bivališče Jacoba Rosenthala i/, vanju v Evropi, je izjavil, da je ( Woodmore. I, I., katerega so od-postalo sovraštvo Francozov do te vedli band it i v soboto ponoči v! dežele tako intenzivno, da se no bližino Cuernavaea. Zvezne čete v! poraišljajo sramotiti 30.000 ameri-(družbi policije iz mehiškega -lav-i sk.h vojakov, ki počivajo v fr. - nega mesta in Cuernavace iščejo' coski zemlji. Caraway je za to. ,ia še vedno šest oboroženih mož ter' dovol, kongres toliko denarja kot njih dva in šestdesetihnega jet-1 pra je treba, da se privede v Zdr.i- nika žene države trupla vseh v .jakov, V avtomobilu z Rosenthal«,,! so bili Jaek Zahler, ameriški izdelovalec slaščic, žena slednjega ter Joseph Ruff iz New Yorka. zet vendar pa ima malo upanja, da bo kongres to tudi storil. Senator je izjavil nadalje, da sovražijo Francozi Angleže skoro prav tako kot Združene državi. Angleže je opisal senator kot narod športnikov, ki se niti ne znajo cmeriti. — Želim, a nimam dosti upanja, — je rekel senator, — da bi sprejel kongres apropriacijo. ki bi omogočila vladi spraviti nazaj v Združene države truplo slelirne-ga ameriškega vojaka, ki je pokopan na francoskih tleh. 30.000 Amerikancev je pokopanih na francoskih pokopališčih, in tako intenzivno je francosko sovraštvo do Združenih držav, da se nil i ne obotavljajo sramotiti mrtvih, ki so dali v veliki vojni svoja življenja za Francijo. Rosenthala. Vsi so bili oropani, a navzočnost duha Mrs. Zahler je rešila precej nakita. Ko so banditi ustavili avtomobil, je snela hitro svoje prstane ter jih pometala med sedeže avtomobila. Poroča se, da je bila izguba denarja precejšnja, kajti Ruff in Zahler sta imela pri sebi večje svote. Ni znano, koliko je imel Rosenthal, ki se je ponavadi posluževal čekov. Dejstvo, da ni bilo mogoče najti nobenega sledu o Rosenthalu in tolpi, ki ga je odvedla, je povečalo strah. Rosenthal je nosil le navadno poletno obleko. Ker je sedaj d (iniciiiu uun MI. J.YI-1 |r nruii | 11» - Pojdite na ta pokopališča in ževna (loba bo mora] w.no frpe_. našli boste prostaške in sramotil ne pripombe, zapisane s kredo ali svinčnikom na majhne križe, ki e ameriških vojakov. Do tega skoro nepojmljivega obsega je zraslo sovraštvo Francije do te dežele. — V Angliji, — je nadaljeval senateor, — nisem čul niti ene žal ti od mraza, ki je ob tem času le ta intenziven v gorah, razven če so ga banditi odvedli v kako hišo. Težki nalivi so se ponavljali izza nedelje, ('e je zajet v kaki gor-' ski duplini, je izpostavljen nevarnosti. da težko zboli. Prijatelji Rosenthala so zelo J vznemirjeni, ker je mož star nad malo vajen tež- besede proti Združenim državam. | let ter — Francozom se dobro godi, a j J dru-ače je na drugi strani kana-! Universal" ugotavlja danes v j la. kjer imajo Angleži najbolj j urodniSkcra flanUu. tla „nvori vp_ akutni problem nezaposlenosti ter'^ obJskova]eev slabo 0 Mehiki so ob.laeeni do skrajnosti. Raz- ko vrnejo domov , — Resnica jo. — pravi list. ventega pa so v zadnjem času pre vedrili generalno stavko narodnega obsepa. — Angleži so čudovit narod. Anglija je narod športnikov, ki ne znajo jokati. Izpostavljeni so bili tudi neke vrste propagandi, a se ji niso udali. Seveda, tudi oni razpravljajo o vprašanjih in situacijah ki involvirajo njih lastno deželo in našo, a to delajo na primeren, skoro bi rekel filozofski način. Ker ni Francija odobrila fran- _ - - o ---->-■ J v— , IVfl III I nilR-lJčl IHUIIM lici 11.111 nadalje pouoarjal nevarnost netenja sovraštva med cosko-ameriškega zadolžnega do obema latinskima deželama, kojih najboljšim inte- ?ovora" ^ reko1 senator faraway, resom se lahko k služi potom najtesnejšega sode- lda bl M prekinjenje ,)0" lovanja. Opica izvira torej od človeka. BERfil.V, Nemčija, 15. septembra. — pred antropološkim kon-g resom. ki zboruje sedaj v Sale-burgu, je izjavil profesor Westen-Jiofer, da se mu zdi. da bi izviral človek od opie. temveč haš na-Hprotno, da izvirajo opice od človeka. Klavni raziskovalec je prišel do tega prepričanja na temelju dejstva. da simpnnzi človeku dosti bolj podobni kot pa njih stari*« in nadalje, da ima človek m-dimentarne notranje organe, ki kažejo, da so živeli njegovi predniki neko«?, pred milijoni let v vodi, da pa manjkajo opicam ti ru- dimentarni organi. To je znamenje, da predstavlja opica poznejšo stopnjo razvoja iste prastare vrste sesavcev kot človek. Igajanj ter obveščenje Francije, j da mora ali plačati po sto centov i za dolar aH pa odkloniti plačilo ter stati pred vsem svetom kot "zavračevalka poštenih dolgov". General Ludendorff se je oženil. MONAKOVO, Bavarska 14. septembra. — General Erich von Tm-dendorff, ki je bil tekom svetovne vojne generalni kva rt irski mojster nemške armade, se je oženil danes z Mrs. dr. Matildo von Ivem-nitz. Nevesta, ki je bila imenovana v tožbi prve Ludendorffove žene za ločitev zakona, je špeei-jalistka za živčne bolezni. Ludendorff je star 61 let. Zupanova žena bo krstila parnik. Mrs. .Tames J. Walker, žena newyorskega župana, se bo napotila v večji družbi prihodnji mesec v Nemčijo, da nastopi kot bo-trica pri splovljenjn najnovejše-in najlepšega parnika Ilrmburg-Amerika črte. "New York". Dr. funo. prejšnji nemški kan-eelar in sedanji glavni ravnatelj Hamburg-Amerika črte. ki se je mudil pred nedavnim časom v New Yorku, je povabil Walkerja in njegovo ženo, naj se udeležita splovljenja parnika, ki bo nosil da napravi en sam napnd ali eno samo odvedenje več škode ter dvigne večji kraval kot pa tisoč ugotovili potnikov, ki so pretrpeli le enostavne napade prodajalcev loterijskih tilcetov. — Prva stvar, katero smo izvedeli po sprejemu novic o napadu na Cuernavaea cesti, je bila, da je policijska službn na tej obljudeni poti zelo pomanjkljiva. — Najboljša policija sveta bi ne mogla preprečiti napadov, a na Cuernavaea cesti je postalo odvajanje sppcijaliteta. Zločinei so organizirali pravcato industrijo. Zadnji zločin je bil izvršen o-čividno od iste tolpe, ki je vpri-zorila prejšnje. En stftm slučaj napada bi bilo mogoče pojasniti, a ponovitev napadov. nas utrjuje v prepričanju. da niso bili banditi nikdar kaznovani. Vsled prevelike dobrohotnosti so dovolili zločincem pridružiti se četam v časih vstaj. Pozneje pa je "nemojroče podrediti jih postavam. Mrs. Rosenthal iz Woodmere. L. I. bo odpotovala danes v Mexico City, da poišče tam svojega moža. Zagoneten roman nemške grofice. Nemška grofica je ponaredila oporoko svojega moža. — V Ameriki rojena ženska je presenetila Potsdam s priznanjem zločina. — Osumljena je umora. POTSDAM, Nemčija. 15. septembra. — Aristokratska družba v tem starodavnem sedežu pru-' skih kraljev je bila zelo presenečena včeraj zjutraj, ko je prišel v javno časopisje drugi škandal,1 ki se je pripetil v teku enega letaj in ki involvira osebe plemenitega izvora. Postalo je jasno, da so izvabile republikanske kazenske oblasti iz! vdove profesoija Schnabela. ki je' bil ob času njegove smrti leta 1024' ena največjih nemških avtoritet! glede nalezljivih bolezni, prizna-i nje. da je ponaredila testament, s katerim ji je bila izročena zapu-! ščina. Pričela so se tudi poizvedovanja glede skrivnostnih okoliščin profesorjeve smrti. Frau Schnabel, katero išče po-j licija, ker je izginila s svojega do-' ma, je bila grofica Izolda de Lei-ningen-Westerburg ter je bila rojena v Št. Louisu. kamor se je njei neč izselil iz Nemčjie krog leta 1S80. Njena mati je bila Ame-rikanka po imenu Meyer. Ona je prišla v Nemčijo nekaj časa pred vojno ter pričela študirati medicino. Služila je kot bolniška strežnica v nemških vojaških bolnicah za franocosko fronto ter na Dunaju, kjer se je seznanila s profesorjem Schnabe-lom, ki je bil takrat tudi v vojaški zdravniški službi. Pozneje je dobila grofica zdravniško diplomo. Po dolgem prijateljstvu in zdravniškem sodelovanju sta se oba poročila leta 1923. Profesor je bil takrat načelnik Robert Ivo-chovega zavoda za nelezljive bolezni v Berlinu, čeprav šele 3o let! star. Hi 1 je dobrostoječ ter živel s! svojo ženo v prostorni- vijj v! Potsdamu. Nekako osem mesecev po poroki jo profesor Schnabel zbolel na zastrupijenju krvi in dva meseca pozneje je uiyrl. C'lani njegove družine trdijo, da ga ni pustila njegova žena prevesti v bolnico in da tudi ni dovolila, da bi se drugače primerno postopalo ž njim tekom njegove itsodepolne bolezni. Sum sorodnikov, da je bila njegova smrt posledica kriminal-, ne injekcije smrtonosnih kali bo' mogoče dovedel do izkopanja j trupla. Domievali so. da je umrl profe-j sor brez oporoke in na temelju j nemške postave je postala dedič j njegova sestra. Par dni po pogre-; bu pa je pokazala njegova vdova VSTAJA INDIJANCEV V MEHIKI Jaqui Indijanci so izkopali bojno sekiro. — Predsednik Calles je vznemirjen. — Mehika razmišlja o kampanji proti Indijancem v gorah Sc« nore. — Pričakovati je dolgega, obupnega boja. Napad na Obregona je bil prenagljen. MEXICO CITY, Mehika, 15. sept. — Upor Jaqui Indijancev proti zveznim oblastim povzroča baje precejšnji nemir v vladi Callesa. Uradniki pravijo, da so pokazali Jaqui Indijanci potom svojega napada na vlak prejšnjega predsednika Obregona nadaljno omalovaževanje postav in da so stavili celo pleme na stališče aktivnega odpora proti zvezni vladi. Vojiii department proučuje načrte, da prične s kampanjo proti Jaqui Indijancem, ki žive v južnem delu države Sonore. Izvedenci pravijo, da bo ta kampanja dolga ter zvezana z visokimi stroški. Jaqui so bili na bojnem pohodu izza časa, ko so Spanci zavojevali Mehiko, in Cortez ni mogel s svojimi vitezi ter topovi premagati Indijancev, ki so bili oboroženi le z loki in psicami. Jaqui, skrit v gorski divjini, je strašen nasprotnik. Nekateri izvedenci so mnenja, da bi bila kampanja proti njim ob tem času brez koristi, ker je več tisoč Jaqui Indijancev še vedno v aktivni službi v zvezni armadi. Kakih 3000 Jaqui Indijancev, zmožnih vojeva-nja, je dobro oboroženih ter opremljenih z modernimi puškami in municijo. Napad na Obregona, katerega so tekom revolucij zelo ljubili ti Indijanci in ki se jih je poslužil kot te*esne straže, je jako presenetil prijatelje prejšnjega predsednika. Brzojavke, ki so dospele semkaj, poročajo o o-strem boju v južnem delu Sonore pri Pitahuya, 45 i.lil j južno od Guaymus. Generala Obregona je napadlo dva tisoč Jaqui-jev, ki so obkolili njegov vlak ter otvorili ogenj na spremstvo. Indijanci so ubili več ljudi ter ujeli Obregona, katerega pa so naslednjega dne izpustili. To poročilo je napotilo prijatelje generala, da so pohiteli v vojni department, kjer so bili informirani, da je na varnem in da so zadrege le krajevnega značaja. Department je izdal včeraj ugtovilo, da so dospele zvezne čete na lice mesta. S tem je bila ponovljena vest, da je bila zadrega le krajevna in da je bila posledica zakasnelega povratka Juan Rivere, Jaqui voditelja, ki je obiskal Hermosillo, da kolektira denar, katerega plačuje vsaki mesec Jaqui državna vlada. j Walker. Žn] ian sam je moral odklonili povabilo radi nujnih občinskih poslov, a ga je sprejel v imenu svoje žene. Mrs. Walker bo potovala v spremstvu tajnika Stantona, kot ime istega mesta, kojega župan je osebnega zastopnika župana. oproko. s katero je pripadla cela1 zapuščina, znašajoča baje milijon mark. njej. Trdila jc, da je na- \ šla ta dokument, ko je čist i Ta zdravniške knjige svojega moža. Neka služabnica pa je pričala, da je videla gospo Schnabel. kako je neštetokrat kopirala podpis profesorja, in nadaljni dokazi so konočno dovedli do tega. da je grofica priznala svojo krivdo glede ponaredbe oporoke. Družina Schnabel jo tudi dolži. da je imela neprimerne odnosa j" z nekim 19-Ietnim dečkom, ki j« bil v njeni službi. Ta mladič priznava, da ga je pretepla vdova, ki je stara 42 let, ker je privede! s seboj v vilo neko mlado prijateljico. Seznam. To je seznam, ki pokaže, fcoliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi y dinarjih ali lirah. Podatki eo veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno §e, ako boete vpoitevali avojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.30 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ... . $ 8.30 Din. .. .. 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ . $12.15 Din. .. .. 5,000 ____ % 92.00 T.ir . . ... 500 ____ . $19.75 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 T.ir . ... 1000 ... . $38.50 Za poSiljatve, Id presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila pa brzojavnem piano Izvrtaj ano t najkr»jieai čan tor za st ročke fL—. Posebni podatki. Pristojbina za Izplačil* ameriških dolar. Jw v Joeoslaviji in Italiji znaša kakor dedi :z» $25. ali manjl znesek 75 centov; od f53. naprej d* $3M. po S rente od Tsakega dolarja. Za reije svote po pl- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street pnone: oobitlandt-mst New. Xorlt, ^ ^ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Own+i and Published by 1 SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frank Bafaer, president._____Lonia Bcnedik, treasurer. PUee of baameai of the corporation and addresses of above officers: 92 Cortlandt Borough 0f Manhattan, New York CHy, N. Y. "GLAS NABO DA ,r ______________________"Voice of the People" Dvoumna laška politika. V polemiki s "Tempsom" izva-jan, ukazanih s strani Srbije (f) j ja "II Popolo d'ltalia*', glavno gla-( okoli pol milijona Makedoncev v' silo fašistovske stranke, da se Bol-arijo in samo ob bregu Črne- Novice iz Slovenije. ela v nekem lokalu v Ko o-1 Siski. Med delom mu je višje leže-' r _ f , , . i • t** i , „ . i l^njr Island. Odpeljali so se ra n-ski ulici družba sedmih mla-ca sekira padla na glavo tako ne-L. . , . - . ... ; ....... !\«likem trucku ter vzeli seboi ;>a*' £o telo leto velja Ust en Ameriko i«» Kanado_________$6.00 Za New York ta celo letet #7.00 Za pol leta____________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —.$7.00 Za pol leta_______—_______$5.50 Za pol leta.. ............$3.00 %a četrt leta-------------$ijo Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Olas Naroda" izhaja vsaki dan iz v 2 em š i nedelj in praznikov. Dopiai brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni, kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ____najdemo naslovnika. "G L A 8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876-__ NADVOJVODOV A TOŽBA ' ' Po koncu vojne so zmagalei porabili, karkoli so mogli: — ozemlje, prebivalstvo, orožje, municijo, stroje, vagone in sploh vse, kar je bilo količkaj vredno. Edinole vojne jetnike iso spodili preko meje, ker jim niso mogli česa vzeti in ker je bil kruli predragocen, da bi jih hranili ž njim. < Italija je hlastnila po Primorju in Krasu; Francozi so hiteli postavljati svoje mejnike v pristno nemškem ozemlju; Cehi so se polastili izključno nemškega ozemlja. l Največja reva je bila Madžarska. Tako so jo raztrgali in si jo po "bratski" razdelili med seboj, da je o-*tal krog Budimpešte le majčken košček, na katerem se pa kar tare kavarn in madžarskih politikašev. Dosti je vzela Čehoslovaška, precej Romunska, največji in najlepši delež si je pa zasigurala Jugoslavija. Prisvojila si je južni del Madžarske, najrodovitnejši in najbogatejši del. Z drugim vred je zaplenila jugoslovanska vlada tudi ogromno veleposestvo Belje, ki je bilo pred *ojno Jast avstrijskega nadvojvode Friderika. Eden prvih jugoslovanskih upraviteljev tega posestva je bil bivši slovenski socijalist Anton Kristan, ki Bi je v par letih z umnim gospodarstvom namrl toliko milijonov, da je sedaj bančni ravnatelj v Ljubljani. Toda to je postranska stvar, katere nekateri posebno v Ameriki — radi ne slišijo. i Kratkomalo, bivši nadvojvoda Friderik je vložil tožbo proti Jugoslaviji in zahteva Bel je nazaj, češ, da ima po tej in tej mirovni pogodbi vso pravico to zahtevati. Pravi, da je madžarski državljan in da so mu — kot madžarskemu državljanu — vsa pota pravice odprta na Stežaj. Starokrajsko časopisje pravi, da ne bo ničesar dosegel. Madžarsko državljanstvo mu nič ne pomaga zato ker je možak avstrijski nadvojvoda. To so vzroki, ki pa niso poglavitni. Friderik Belja zato ne bo dobil, ker je Bel je jugo-telovanski državi baš, tako povšeči kot bi bilo Frideriku. V slučaju, da bi bila v svetovni vojni Srbija poražena ter bi Avstrija zavzela Beograd, bi današnji jugoslovanski kralj za nobeno ceno ne prišel v bližino svoje rojstne hiše, pa naj bi se še tako skliceval na svojo domovinsko pravico. Vse mirovne konference in vsi mirovni sklepi so plod vojne. Vojna, ki je samaposebi največji zločin, ne more roditi kaj posebno poštenega. HALLOVA ZADEVA Pred očmi tovarišev kroglo v j lu. Tesar Al. Kaline, doma iz liu-glavo. j kovice pri Vodicah na Gorenj- V zgodnjih jutranjih urah, ko skem, je bil zajtoslen pri post a v-prikazuje med mnogimi negotovo-1 ga morja je okoli 40.000 be«*un-l^e soluce že zIati,° Ljubljano, je Ijanju podstrešja na novi hiši v strni in lažnjivostmi evropske po-'skih družin. Ako se pomisli? dajseol milijona iz-vanih einjenic. Precizirajmo torej scljencev ne more z lahkoto trpc-{ pozicije. | ti domače prebivalstvo. Posledica Z žrtvijo legitimnih ljudskh as- neznosnih razm.er je bila vstajenje piracij in po premaganih znatnih makedonskega revolucionarnega težavah je zaključila Italija ja-1 odbora. Ivomitaši se tvorijo delb-dransko zadevo z Jugoslavijo in' ma iz iskreno patrijotienih elc-je realizirala s to državo prijatelj- talentov, deloma iz poklicnih upor-sko pogodbo, ki je bila za Evropo ^ ni kov, katerih služba je podreje-prva najjasnejša in najsigurnejša , na samo denarnemu vprašanju, afirmacija koncilijantue politike, j Izključno pa je. da bi imela Bol-M i nismo podaljšali v dalmatin-1 gariia kak namen, nastopati s po-skih zonah oboroženih okupacij.' skusi, da bi dosesla teritorijalna kakršne navzlic takozvani locarn-' razširjenja proti Makedoniji. — fcki pogodbi trajajo po renskih Taka razširjenja bi bila mogoča zonah. Ob mejah Julijske Krajine samo z orožjem, to jc z novimi in ob vzhodnem obrežju Jadrana vojnami, Bolgarija pa se absolut-so izginili vsi vojni izviri in ostan- no ne more spustiti v avanture, ki ki in mir vlada popolnoma, dovo- bi jej bile lahko usodne. ljujoč najživahnejšo obnovo go-1 - gospodarske izmenjave, ki je največje koristi za obe deželi. Glede avstrijske republike je dala Italija vzgled v resnici rim- j ske umerjenosti, ker se je vzdrža-' Peter Zgaga * ■ ■ ■ ■ - - ------- Prijatelj mi poroča, da se je odpeljala družba brooklyuskih Slovencev kupovat Jote nekam na Atentator je znan anarhist. i i I v*' uenieev m ena gospodična. Bila je1 srečno da je dobil primerno težko i , . - • I salon vina. par kvartov ž"ania veselo razpolozena, samo 19-Ietni poškodbo. Sreča je bila. da je se-1- , ~ i i », t , t, - „ , . . i1,1 harmoniko. Pogajali so >e, pre- mladem? blondin je nekam resno kira padla na glavo s topim kon- - .. , . . ,. , . . . ; .. eo nje vali, gledali, študirali, j-ih. m zamišljeno zrl predse m njeiro- eem. ne pa z rezilom. Kahneta so' , , - ,- , ,- , v , , . w-. I peli m kupovali, toda ko so se im- ve misli so begale dalee tja v pro-' prepeljali v splošno bolnico. Ra-' , , ■ " , . , Ti . . . ' , i . j -lednjega dne prebudili, niso ime- stranstvo. Poleg njetra je sedela na m nevarna. ii- -- v. -,. y ▼ | . »» ,. , „ , , . ... „ 'i ničesar i I rti sega kot — marka, šivilja trska iz Hrenove ulice na — \ bolnico so pripeljali Ilen- ^ ....... • * ■ • i • , • - 1 , . 1 rije itli stirjr so «>clo prfjšn;; eni strani m na drugi neki njegov rika Skrlja iz Turiaka, ker ga ie' , . , .. . . . ., I . , ' . . "{in v zaklju kupili, znanec, i rska, vesela m pri kup-; njegov brat med košnjo na trav- Ijiva, ga je začela spraševati, zaimku vsekal v desno stojialo in mu kaj je tako žalosten. Mladenič je.1 prizadjal precej tožko rano. ne da bi ga kdo opazil, okrocr 4.30 j — Posestnika Antona Žagarja potegnil skrivaj iz žepa samokres, j v Illevišah pri Žireh je mlatilni ga nastavil na sence ter si pognal stroj prijel tako nesrečno, da mu kroglo v možgane. Krogla je pro- j je zdrobil levo nogo. drla možgane in šla pri drugem, — Salezijanci na Rakovniku sencu ven ter padla na tla. Ostri • imajo mizarsko obrt. s katero ze- Zenska moda. ženska moda! O-l glasi se. modrijan iti povej nam. i kam gre njena pot. j Posebne ženske plesne obleke. . . j In pravijo, da bodo š<* krajše. d;> j bodo ši* lažje. No. Če že ravno hočete, vam pok je sicer razburil v lokalu se.lo konkurirajo ostalim ljubljan-, , , - , , ^ • i bom |>a povedal, kaj bo nn"hi /<4r nanaiajoco družbo, toda oddane- skitn in okoliškim mizar join, ki , , . i i . .... t . , ka leta nil |il"su. re ,e nejši gostje so mislili, da se kdo' mora jo obenem plačevati še viso-' šali in se zato dalje trenotno ni-: ke davke, dočim zavo«l ne plačat so zmenili za dogodek. Ko se je 1nikake pridobnine. V zavodu je' mladenič nagnil na soseda, kate- J mnogo dečkov, ki jih uč»- mizar-rega je po rokavu s krvjo oškro-Jstva. Med odmorom vajenci goje pil, so postali nanj pozorni. Kma- J različen sport zlasti nogomet. Mi- Imoda tako strahovito kn ila Zadaj ne bo imela nič. ,preda j pa j»lesalca. lu se je mladenič zgrudil neza- zarski vajenec tega zavoda Domi-{ vesten na tla. ki jih je pordečila nik Vesel je te dni igral s tovari- Zakon je ki»t kavijar Človek -e mora najprej okusn privaditi. m pa plačali, te. ! <» plačevati. la teritorijalnih zasedb in financ- Atentator na Mussolini- kri' iz rauc na sencih" Xa ši n; ne neziprosnosti, tako da smo mi zmagovalci, namesto da oplenimo' premagance, jim pomagali velikodušno. Madžarska in Bolgarska, sta našli v Rimu iskreno razumevanje, Grčija je mogla ugotoviti naše prizadevanje za prijateljstvo. Romunija je dobila od Italije posojilo, ob zadnjih jugoslovansko - bolgarskih incidentih je dala Italija v Beogradu in Sofiji poštene spodbude, da se preprečijo preteče nove komplikacije. Italija hoče z vztrajno odločnostjo braniti mir na Balkanu in realizirati koncilijantno politiko, absolutno potrebno za življenje narodov, ki so živeli petnajst let v vojnah in revolucijah. Italija vidi v balkanskem pomirjenju svoj lastni interes gospodarskih in civilnih izmenjav, ki je visoke vrednosti. Italija se ne udaja vojaško - politični gospodarski politiki, ki ustvar- ja je bil identificiran kot Gino Lucetti radi-kalec iz Avenze ter sovražnik fašizma. — Nadaljne aretacije. — Za zopetno uveljavlje-nje smrtne kazni. RIM, Italija, 14. septembra. — Definitivno je bilo ugotovljeno, da je navedel napadalec na Mus-solinija napačno ime. ko je rekel, da je Ermete Giovannini. On je resnično Gino Lucetti ter prihaja iz Avenza na Toskanskem. Njegova družina, obstoječa iz matere, dveh bratov in sestre, je bila aretirana, osumljena soudeležbe pri zaroti proti življenju Mussolinija. Prevedli jo bodo v Rim k zaslišanju. Aretirane so bile razne nadalj i dvorišču nogomet. Med igro mesto poklieapi službujoči straž- s; je zlomil desno pogo 1er so cm nik Zore. je ukrenil, da so mlade- j in0ral iprepeljati v splošno bolnica. kateri je bil še vedno pri ^ „jc0 življenju, ob 5.35 pripeljali v splošno bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Kaj je mladeniča gnalo v smrt. ni točno dognano ker se je boril v bolnici s smrtjo in ni mogel govoriti. Nesrečni mladi samomorilce je pekovski pomočnik Josip Poderžaj. rojen leta 1H08 na Studencu pri Igu. Žc v zgodnji mla- jugoslovansko - avstrijsko Žena je rekla svojemu možu — Veš kaj. karte dajva igrati. — Zakaj pa karte1 — Nov klobuk bi rada. ( e boni jaz dobila, si ga bo m sai če bom pa izgubila, mi ti kupil, ker v tem ■ l a n kupila, a boš Pa učajn ne >i ga si- ja hegemonije in grozi z vojnami, marveč raje sigurno prispeva k ne osobe* med ,lijmi Enrl<*° AIal;i pomirjenju tam, kjer resne nevar- testa' 1,aibo1' »«t«rični anarhist nosti kažejo nujno potrebo lojal- Italiie- ki 1,;'iva mednarodni nega neinteresiranega delovanja, s'oves- da se premagajo. . . I V hiži r.ueettija je zasledila po- Taka je italijanska zunanja po-j liciJa Prekucuške brošure in pam-Iitika v glavnem fašistovskem or-!flptc- seznam naslovov, katere se ganu. Spremlja jo rimska pleme-i Kcda-i obsežno lcoreš- nitost, katere je deležna v največ-' Pondenco v več jezikih. Glasi se. dosti je okusil grenkobe živijo nja in zapuščenosti. V nežni mladosti je bil sicer pod strogim nadzorstvom očetovim, manjkala pa mu je nežna ljubezen prave in dobre matere, kajti ta mu je umrla in jo je nadomestovala mačeha, ki malega Jožeta ni kdovekaj rada gledala. Zato je mali -Tože moral že zgodaj v svet; najprej so ga dali za hlapčka na bokavški g.vd. Tu je bil nekaj časa. Pozneje je prišel v Ljubljano, kjer ga jc (]0]jnjj ]mtj Srebrjanski ji meri med balkanskim državami Jugoslavija. Vse je v redu, ali v ta red posega rimski "II Moiulo" ] »ovseni drugače, kakor "II Popolo d'ltalia". "II Mondo" pijse tako-le: da so nekatera teh pisem zelo značilna. Lucetti je pripadal v svetovni vojni izbranim napadalnim četam Italije. Koncem vojne je prinesel domov ter skril v neki dpulini Veleporota je včeraj obtožila Mrs. Hall, njena dva brata in njenega nečaka, da so povzročili smrt protestantskega pastorja Halla in njegove ljubice Mrs. Mills. Hall in Mrs. Mills sta bila usmrcena pred štirimi leti Že tedaj se je vršil proces, ki pa ni dospel do nobenega zaključka. Ljudska govorica ima pa jako žilavo življenje. Vsa Etiii leta se je razpredala ter se končno izoblicila v zahtevo, da je treba krivce kaznovati. OJjlastij rade ali nerade, so morale znova na delo. In sedaj se bo najbrž nekaj izcimilo, neglede na to, da je Mrs. Hall vredna par milijonov dolarjev. V preteklih dneh se je razvila dve bombi» kateri je uporabil pro-na Balkanu grozilna situacija, ki Ti Mussoliniju. Vzel jih je iz skrije napravila resen -vtis na evrop-| vališča par dni pred atentatom na ske urade. Nekateri listi govore 0" ministrskega predsednika, koraku, ki bi ga bila storila An-! Jasno je sedaj, da je bil že pre-glija proti Jugoslaviji in Romuni-'Je odličen v boju proti fašizmu. ji, da nasvetuje umerjenost. _ Septembra 1025 se je spustil v boj Nova napetost odnošajev med z dvema fašistoma, katera je na-balkanskimi državami bi bila po-1 prosil za užigalieo. Oddal je en vzroeena po havadnik upadih ma-'str^ zadel enega v roko Icr je kedonskih komitašev preko jugo- zbežal v Francijo, kejr je živel že slovanske meje. Odtod protesti poprej več let in kjer je ostal do beograjske vlade in pošiljanje o-'Pre 7ilUK vendar rojaki, ker bo- piše ustavljeni Ivrebš (Jašper. l*ri; patgrešnikov niti ne ob preiskavi ni pri Krebšu našel 1K>-{niti ne obešaio ljeneara predmeta, iz katerecrei bi .. ^ \ se moglo sklepati na tihotapstvo.) Ko je Srebrjanski vzel še Krebše-1 \Vki učenjak je iznašel čudno vo listnico, da jo pregleda, se mu j zdravilo. Tistemu, ki g« iz|fi.|e par je ta iztrgal iz rok in zbežal po kapljic, ni treba cele dneve in )to- sprejel pekovski mojster T. T*i ček na Bregu za vajenca. Učil se je pri njem tri leta in nato je ostal še eno leto pri njem kot r»'.>-močnik. na kar je pred nekaj t••• J ni zapustil svojega mojstra l'ii-kupni, nekoliko sentimentali:i ro-že, je začel ljubiti ženske. Imel je vse ]>olno ljubic. Zadnji čas je mnogo pohajal po raznih lokalih, pil je sicer malo, toda vedno je nekaj premišljal. Se pred dnevi je srečal svojega stanovskega tovariša ter mu ves ogorčen začel pripovedovati: 'Kaj naj storim? Povabil bom vse punce pod Rožnik k Čadu. Tam jih bom pa začel streljati' ... Ni izvršil svojega namena, pač pa je posegel po samokresu, da® sam sebi pi-pstriže nit življenja. Nesreča pri delu. Te dni je bilo v Ljubljani in bližnji okolici več nesreč pri de- ga je s klici večkrat pozval, naj se ustavi. Ivrebš pa se ni zmenil za klice financarja in je bežal naprej; zato je stražnik za bežeč i m odda! či nič spati ter se tudi nič utrujenega ne čuti. Nekaterim poročenim ženskam ne bo treba teh kapljic kupovali. Da ne spe ponoči, s«- morajo zahvaliti moževemu smn-anju. Bivši nemški kajzer bil dva strela, ki pa dozdevno nista zadela. Pobegli je izginil izpred oči stražnika, ki ga je našel za nekim grmovjem in opazil, da je ranjen in nezavesten. Poklical je to- pred par leti znova poro. i! variše. ki so mu pomagali listre- Te dni se je poročil i udi n.fgov 1 j en ca prenesti na stražnico, kjer. zvesti oproda general LudeiidoHv. pa je po dveh urah umrl. j Rojak je na to pripomnil Bog Krogla ga je zadela v levo plc-jže ve. koga kaznuje ž" na t> m če od zadaj in predrla telo ter svetu, prišla spredaj pri desni ključnici ven. Vzrok, zakaj je bežal ustreljeni Krebš, ni znan. ker ni bilo nika-kega povoda. Smrtna kosa. — V Gradcu je umrla po daljšem bolehanju Ana Prosenc. vdov. Fišer, mati vinilnega svetnika v Mariboru Branislava Fišerja. Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece * do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank Sakser State Bank : : Weir York, K. Y. 82 Cortlandt Street Danes zjutraj se je dvignil v bližini New Yorka v zrii kapitan Rene Po ne k ter bo skuša! poleteti v Pariz, ne da bi se medpotoma ustavil. Poslužuje s e Sikorskijeve?a roplana na tri vijake. Če se mu polet posreei. bo kmalu ustanovljena redna zrn ena -luz-ba med Francijo in Združenimi državami. To(ta le malo je verjetno, da bi !se te hitre zveze Francozi kaj s pridom posluževali. Če je mislila Amerika, da ji bo francoska vlada kar z zrakoplovom pošiljala denar, ki tr:i rim dolguje. se je zaenkrat zmotila. Zadnji čas sta dva plaw'a in ena plavalka presenetili ves svet. Angleški kanal je preplavala Gertruda Ederle v štirinajstih urah; nemški plavač Vierkoetter *ga je preplaval v dvanajstih urah; francoski plavač Michel pa v enajstih. Ederle je mesarjeva hči. Vierkoetter in Michel sta pa peka po poklicu. Sedaj bo baje neki ameriški su- * hae skušal zlomiti vse te tri rekorde. Toda ne bo šlo. Ameriški stihaei se boje vode kot živega vraga. t^w-itftfm m9 Usoda nemških kolonij. t j Ideja Društva narodov, ki je riau" poglavarji plemen na Zla-potvtala /.la.>ti aktualna po ženev- ti obali v okolici Rtiča treh oati. hkih posvetovanjih in locaruskem L. 1CJ82 je došla v te kraje ekspe-dogovoru, je stavila v ospredje dicija dveh ladij "Kurprinz" in tuili kolonijalno vprašanje. V i "Moriau" poti vodstvom major-zav.-sti, khj je veletula brez kolo- ja v. Groebeu. Ta je svoje jKrto-nij, tota >»e prvi oglasili' in zganili j vanje izčrpno opfoal v delu "Gvi-1 talija in Nemčija V <'a^u, ko po- nej-,ko jjotovanje", ki je izšlo 1. tuje italijanski ministrski pred_;l(J94. m ihI ni k Mussolini i*> starodavnih ■ Ekspedicija je odrinila iz Ilam-tMi Severne Afrike in hoče mo-! burga koncem meseca maja. iSpo-derno Italijo vzj>a*taviti s pomoč- < et koma je napredovala zelo po-j tudi antantne države, ki; ladjo "Kurpriuz". Pri "'Cap Verde je zašla ek.->pedieija v pravcati vihar z dežjem, grmom in nevihto. Na potu ob zapadni afriški o-1 ali .>ta .>e lati j i pogost oma ustavljali, da .>e opremita z vodo in dr-mi ali da trgujeta z domačini. Črnci so se ponekod prav dobro razumeli na kupčijo. Priučili so se trgovanja od evropskih trgovcev, ki .so šli v svoji zavisti predaleč v svojo škodo, a v prid domačinom. Prihodnje za-1 Omenjeni major poroča, da .so domačini o l "Cape Verdea" do "Cap lioxa'' zelo prevejani ter da ne prine.so niti drv niti vode, ako jim broJarji ne pošljejo daril, katere .si razdele njihovi poglavarji in svečeniki. Za sol, žganje, železo, orodje, korale, pisano platno iii podobno blago so zamenjavali zamorci zlatu. slonovino, riž, ambro, nekod iudi kože, vo&ek. med in ]>oper. Pri trgovini z zlatom je bilo treba posebne previdnosti, tu .-o skušali črnci varati Evropee na vse mogoče načine. Imeli so posredovalce, ki >o umeli nekoliko portu-•jaLsko in ki so mnogokrat prevari li kupovalce. Po vseh teh o-zemljih je cvetela trgovina .s sužnji. Koncem leta sta dospeli ladji ua svoj cilj, do Rtiča treh osti. Espedieija je kmalu našla neob--eljeno goro. primerno za zgradbo trdnjave. S pomočjo domačinov .so 1. januarja 1G83 zvlekli na goro lopove in izobesili branden-burško zastavo. (Jm#ini uspehi prve, ekspedicije pa trgovske družbe niso zadovoljili; tudi podjetja nastopnih let ni.so pokazala zažel jenih uspehov. Kolonija >e je sicer razširila in pritegnila v svoje območje majhen < tok v ustju reke Senegal, a konkurenca tujih narodov in napadi morskih roparjev. >o zatrli vso trgovino. Zato so Brandenburžani L 1717 vso kolonijo prodali "Xizo-zemsko-za j »adn o- i 11 d i j.sk i J ružbi * Do .svetovne vojne .so imeli Nemci kolonije v Afriki. Avstraliji in po otočjih Tihega oceana, razen tega kos kitajske obale (Kiav-j Cav), .si .so si jih pridobili tekom časa največ diplomatskim potom. Zadnja des^letja osemnajstega stoletja so za počeli obsežno akcijo " Drang nacli Osten" in v duhu že grailili železnico I>er!in — Bagdad, ki bi jamčila Nemčiji svobodno in varne pot proti Iztoku. Svetovna vojna je njihove namere preprečila. Vse njihove kolonije pa so zasedli Angleži in Japonci. Največja nemška kolonija je j bila Nemška Vzhodna Afrika, ki me ali prizadete druge Računati jt seveda, da bo minski kolonizaciji dokaj skrhana iniperijalistična ost. — Stoletje zatem, ko so španske, portugalske in nordijske ladje t.kale novih potov v svet in od-krivale neznana ozemlja, je vzklila tudi v Nemcih misel ko-loniziranja. Rodila jo je jmtreba obnove gospodarskega življenja po tridesetletni vojni. Prvi se je dvignil veliki knez brandenbur-ški. ki je .snoval bran lenburško-indijsko trgovko družbo. Njegovi načrti .so se izjalovili radi političnih n drugih težav, predvsem pa je primanjkovalo denarja. O-življenje trgovine pa ni bil cilj teh namer, temveč Nemci so že tedaj računali, da se na ta način razvijejo v pomorsko silo. Ko »-.o Švedi 1. 1674 ponovno napadli Brandenburško, je veliki knez .sprejel ponudbo nizozemskega ladjarja Benjamina Raula. ki je hotel s svojimi tridesetimi fregatami pod brandenburško zastavo pregnati Svetle. Ker se je podjetje posrečilo, je sklenil veliki knez 7. Raoulom še več sličnih poginili, ilokler ni Kaoula končno »topil popolnoma v knezovo .službo. S t«-iii .so -stopili knezovi trgovski in kolon izacijski načrti v novo razvojno stopnjo. Knez je sredi septembra 1. 1G80 opremil ladji M Wappen von Brandenburg" in "Moriau", jima dal potrebna navodila in ju pol brandenburško zastavo |K»slal proti Zapadni Afriki. Namen te ekspedicije je bil najti primerno mesto, kjer bi .se zgradila močna trdnjava pod vodstvom izvedenega inženjerja, ki je spremljal ladji. S tem korakom se je pričela nemška kolonizacija, ki je takoj zadela na velike ovire. Zlasti so nasprotovali Angleži in Nizozemci. ki so se bali konkurence v trgovini. Veliki knez je medtem premagal poglavitne težave, zbral je potrebni denar in ustanovil trgovsko druži>o. Podlago podjetju je tvorila zaščitna pogodba, ki j vojne. Kolonija je imela precej jo je sklenil kapitan ladje "Mo- WIpI^vo in živinoreio gocila trgovino proizvodov med U revoluciji zavladal zopet red in Evropci m domačini. Na ta način mir, y javnem življenju se sko-je postal Dares^Salam svetovno Wezna sprememba v vodstvu trztsce Mesto, ki ,so ga Nemci za- raj ne IX>2ua, da ae jc izvržila da_ sedli L 1880 šteje brez vojaške Državni uradi poslujejo posadke okoli tisoč prebivalcev. L^ tr^oyAo ^ privatno življe-Anglczi so 1250 km dolgi taganji-!ttje te£e normalllo in nikjcr n] Skl ^leznici priključili nekaj J občutiti kake zmešnjave ali zaJ transverzalk. , • , - , ! *toja, ki bi ga bila povzročila re- Dokaj manjša je kolonija Togo vhlll revolueijej in bombaž. Obala sama je ploskajo diktaturt> gCn. Pangalosa. ka-in nečlenovira zato nima skoro \tenm pitajo mnogo nečednih nobenega dobrega pristanišča.! „ - - . i i- i . , c « - i dejanj m ga dolze korupcije v me t »lavno mesto Same una lepo ; ^ - ->ri * ' . manj kot oU slučajih. O tem se je zgrajene, evropsko urejene in ob-', i. t * t - '' ' i, J za kulisami tudi ze prej mnogo sajene ulice. Trgovine belokožcev:__ -i . i i i- . - - t J . .. . n . i govorilo, toda nooen kst si ni dr- zovejo domačini faktorije. Trpro- i - - i . . . zini iznesti resnice na dan. vino pridelkov iz notranjosti de- . . - i i - ■ v i . D poteku revolucije prinašajo zele z evropskimi faktorjami po- > redu je jo zamorski prekupeeval- grški listi razne zanimive podrob- ci. Trgovina je" dovedla"prebivai |naJobša'm"j^ pa se bavi->° s' pobegom diktatorja Pangalasa in ee te kolonije do precejšnjega bla-i •rostonja, tako da ni potrebovala nobenili podpor iz Nemčije. Razvi-; la se je celo industrija, ki proiz-; vaja zlasti pohištvo in lesne iz_' delke. Angleži, ki so zasedli kolonijo brez upora, so razširili trgovino s Sudanom. Glavna prometna pot gre od severovzhoda proti jugo-zapadu in obratno. — Zamenjujejo se predvsem sadeži z živino, soljo in oblačili. Nemšk«* kolonije v Tihem oceanu so zasedli deloma Angleži, deloma Japonci; prvi Novo Gvine-io in Bismarck o v arhipel. drugi Karcline in Mariane ter luko Yar. zelo važno pomorsko opo-'.oriš"e, raz katero nameravajo baje Japonci zavladati nad Tihem 'iiorju. Kar se tiče rodovitnosti, zaasta-jajo bivše nemške kolonije za irugimi (Iiorneo, Java, Sumatra, Celebes). Angleži in Japonci so se iih polastili bolj iz strategienih in maritimnih razlogov. Najlepše u-speva kokosova palma, koje posušeni sad (kopra) se mnogo izvaža. Za kultiviranje največje kolonije Nove Gvineje so potrosili Nemci velike vsote denarja. Pri obdelavanju zemlje so se držali predvsem rek. ker je ozemlje v notranjosti nerodovitno. Zemlja skoro vse Nove Gvineje sestoji iz ognjeniškega pepela in vulkanskega kamenja, ki ima lastnost, da vsrka vso vlago, tako da tudi nočne padavine ne koristijo zemlji. Tudi podnebje ni Evropejcem ugodno; razširjena je malarija. Glavno in najvažnejše pristanišče je luka Simpson, ki leži kraj mogočnega zaliva med deloma še živimi ognjeniki. Pristanišče je važna strategična točka, ki jo nameravajo Angleži utrditi zoper Japonce kakor so z Gibraltarom zaprli Sredozemsko morje. Slični po podnebju in zemlji so karolinški in Maria risk i otoki, kjer so se vgnezdili Japonci Nemcem ugrabljeni Kiav-0'av dela Angležem preglavice rad notranjih nemirov in neprestane državljanske vojne na Kitajskem. Tako je kolonijalni položaj sedaj. Jeseni se mora slika izpreme-niti. Po vsej priliki bo Nemcem možno doseči protektorat nad ne- je štela na 946,000 km2 do 8 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Dares-Salam je angleško ladjevje razrušilo takoj početkom Mučne bolečine v mišicih vam olajša in J J otekline odstrani SEVERA'S GOTHARDOL. I Priljublejn in zanesljiv hiini liniment. Dokae njegov« konetnosti je us peine v pora be zadnjih 46 let. Cena SO in 60 centov. V. r. KVEU CO.. CZDAl aaMDS, IOWA % j razvito poljedelstvo in živinorejo j Črnci so oskrbovali plantaže ter ' gojili oljčno in kosovo palmo. Do-jbro uspeva v teh krajih stroeje, i ki je imelo vedno važno ulogo v j domači trgovni, in se je zadnja le-,ta tudi izvažalo. Živahna trgovina je dvignila gospodarsko stanje do-I mačinov. Posledica tega je, da naraščajo tržišča, ki se ustanavlja-1 jo povečini ob železnicah in ka-1 ravonskih potih. Ko so se množile železniške proge, se je razširilo tudi obratno kolonijsko ozemlje. Seveda zapuščata trgovina in obrt vodno bolj stara karavanska pota in se polasčate tvorne. Z zgradnjo železnic in stopnjevanjem promet -nih razmer je narastla tudi kupo- n j ego vo aretacijo. Pangalos, ki se je nahajal na letovišču na otoku Speci, je bil v soboto krog pol 12. ponoči v hotelu "Poseidonios,T aretiran in odveden na ladjo Pergamos7'. ki je imela nalog, da ga prepelje na Pirej. Ker pa je bil ob enem s Pangalosom aretiran tudi njegov adjutant, mornariški oficir Laskaš, se je vodja revolucije, general Kondilis, bal, da bi ta prevzel poveljstvo nad ladjo in s Pangalosom pobegnil v inozemstvo. Radi tega je odredil, da od plujejo iz Pireja bojna ladja "Kilkis", torpedni rušilec "Leon" m dvoje liidroplanov, ki naj na morju poiščejo ladjo "Per-gamos" in jo dovedejo v pirejsko luko. Poveljnik tega brodovja je tlobil nalog, naj v slučaju odpora ladjo "Pergamos" razstreli in za vsako ceno prepreči pobeg Pangalosa v inozemstvo. Bojazen Kondilisa se je uresničila. Pangalos je s svojim adju-tantom prevzel poveljstvo nad ladjo, na kateri so ga internirali, ter poskušal pobegniti. S spretnim manevriranjem je premotil svoje opazovalce ter se jim izgubil iz vida. Ladja je krenila proti otoku Idra, od okder je Pangalos poslal radiotelegrame vsem pomorskim edinicem ter jih pozval, tla se mu pridružijo. Da ni bilo vodstvo revolucije v tako spretnih rokah, bi se mu bila namera morda posrečila. Toda general Kondilis. ki je predvidel vse možnosti se je za vsak slučaj zasigural. Skoro istočasno je obvestil vse pomorske komande, da stoji vsa Grčija na njegovi .strani, ter jih pozval. naj se nikakor ne >lajo premotiti od Pangalosa. ki skuša pobegniti. Vsled tega je mnogo vojnih ladij, ki so že bile ua potu, da se pridružijo Pangalosu. .spremenilo svojo smer ter se vrnilo na svoja oporišča odnosno v pirejsko luko. .ficirjev, so začasno internirali v vojni bolnici na ^itadeli. O njegovi ženi so se raznesele vesti, da j -e pobegnila v inozemstvo. Izkazalo pa se je, da so te vesti neresnične ter da se nahaja na letovi-šiču, kjer se je mudila skupno s svojim možem, pod vojaškim uad-zorstvom. V vseh večjih mestih so se vršile v prvih dneh po revoluciji velike demonstracije in manife-j stacije revolucijonarjev. V .■»prejetih resolucijah se zahteva najstrožjo kazen za vse one. ki so kršili svete pravice naroda. Na manifestaeijskem zboru v Solunu .so zborov&lei enoglasno zahtevali za Pangalosa smrtno kazen. PRAZGODOVINSKA ŽIVAL VISOKA ŠOLA ZA MATERE Socijalno in vzgojno delo zahteva dve skupini žensk: uradnice in voditeljice. Višja mesta bodo prevzele ženske, ki gredo preko! povprečnosti za novimi cilji. _' Treba je tudi učnih moči za peda-gogična vzgajališča, za ženske šo-' le itd. Tako nalogo si je nadela v! Berlinu akademija za socijalno in pedagoško žensko delo, ki je na-' stala ob udeležbi poklicanih orga-' nizaeij socijalno in pedajroško de-' lovnih žensk in ob sodelovanju višjih dekliških strokovnih šol. — Merodajna je bila želja in potreba. da ženske same znanstveno raziskujejo in obravnavajo soei-jalna in socijalno - pedagoška vprašanja. Zraven pride še namen posebne vrste: materinski tečaj.' Doslej so bile ženske, ki so našle' svoj pravi poklic v družini, izključene. Sedaj bodo prišle tudi te v veliki krog žensk, ki se zavedajo svojega vsestranskega dela. Gospodinje in matere naj spoznajo, da so ravno one prave nositeljice in posredovat el j ice kulture. Obenem s tem spoznanjem naj pa dobijo možnost in zmožnost, da to spoznanje udejstvujejo v praktičnem življenju. , V novi akademiji gojijo posebno one panoge znanstva. ki imajo za namen blagor duše in telesa. Sola vzgaja ženske, ki hočejo čez povprečnost in izobrazbe ven. Računa na one matere in gospodinje, ki so si poleg svoji družinskih in ffospodinjskih dolžnosti ohranile željo in voljo, da si ohranijo s s trajnim šolanjem svojejra duha in svoje duševne zmožnosti sveže, da postanejo s tem dobre pomočnice svojega moža in prave vzgojiteljice svojih otrok. Sedaj ima akademija šest tečajev. Prva dva obravnavata naloge. ki jih mora rešiti žena neposredno v družini: 1. Kulturo doma in stanovanja; vpliv novodobnih prehranjevalnih naukov na gospodinjstvo in na socijalno žensko delo. Tretji tečaj govori 3. — o pogojih in vprašanjih prava sta- Akademija znanosti v Moskvi je poslala te dni v Sibirijo veliko znanstveno ekspedicijo, da pripelje v prestolieo zmrzlega mamuta. V severnem delu amurske oblasti so namreč našli v debelih plasteh večnega ledu popolnoma ohranjenega mamuta, ki «ra hočejo sedaj pripeljati v Moskvo. Za ekspedicijo. ki je že odpotovala v Sibirijo, pošljejo iz Moskve še drug poseben vlak z Velikim vagonom, ki ga šele izdelujejo. Ta vagon bo neke vrste hladilnik z umetno narejenim ledom. V tem hladilniku prepeljejo mamuta iz amurske oblasti v Moskvo. Mamuta lialože skupno z ledenimi ploščami, in šele v Moskvi bo led odstranjen, nakar pride mamut kot dragocena redkost v muzej. To je tretji slučaj, da so našli popolnoma ohranjenega mamuta. Tudi prvega so hoteli prepeljati v muzej, toda takrat še niso poznali umetnega ledu. in zato niso mogli izdelati vagona, v katerem bi mamut med vožnjo ne razpadel. Prva ekspVvlieija je sicer naložila mamuta in ga hotela prepeljati iz Sibirije v evropsko Rusijo. toda mamutovo truplo je začelo med vožnjo razpadati in tako so pojedli meso pradavnega orjaka psi. Drugega mamuta so v Sibiriji preparirali in prepeljali v Petrograd samo okostnjak, ki se nahaja še sedaj v petro«Tajskem muzeju. Tretji mamut bo pa prepeljan tak. kakršen je bil takrat, ko je obtičal in zamrznil v večnem ledu. Ruski učenjaki so mnenja, da je star ta mamut 20 do .30 tisoč let. PRETIRANA ULJUDNOST Neki angleški pisarniški uradnik v Indiji (Indec po rodu) bi bil rad kratek dopust, zato je na svojega šefa naslovil pismo kakor sledi: "Prevzvišeni gospod! Z najglobokejaimi, v moji notranjosti občutenimi izrazi svojega vzvišenega visokot>poštovanja do Vaše mogočnosti, se drznem približati se Vaši milosti s preponižno prošnjo. ako je mogoče ugoditi moji neodpustlj vi, z navdanejšim srcem Vašemu visokemu blagorodju predloženi prošnji za kratek oddih. to .se pravi, za T4 dnevni dopust, in sicer edino radi tega. ker so se mi izpustile tri bule. Cast mi je, da smem beležiti Vašetra prcvzvišeuega blagorodja najvda-i nejši služabnik Jonabol Panjanu Jjaub." (Na robu pisma je napra-j vil skico, na katerem delu života ima bule.) Smrt vsled kačjega pika. V bližini sela Dobre Gošče je lladži Zahirovič pasel čredo ovac. Stari mož je na pašniku zaspal. Priplazil se je gad, ki je starca pičil v nogo. Starec je še istega due vsled zastrupljena umrl. IMPORTIRANO ORODJE Kranjske KOSE z rii:<:k'.m. Iz paran-tiran«*gu jekla, 1M, L'6, 30 p.ilt-L-v %2. KLEriI.XO OTTODJ E MOTIKA ................... sur .............. PR.\ LCA ................... nm:s.xi kamen ..-.............. RIBEŽEN 7-a repo, z 2 nožema $1.35 KosiSCc .................... _ Poštnina prosta. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta.. New York, N. Y. $1.26 .90 .85 .30 .50 JADRANSKO P0DUNAVSKA BANKA Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor in Split. CISTO ■/ ( C O S L O V EXS KI ZAVOI) It-Inislitt gltii■ nirn ......................................................2>i-n 120,000,000 Vloge mi hrani/ne knjižice in ftkočt >o vzorec in pojasnila na: FR. PRIMOŽIČ. 377 Terrace Ave., Hasbrouck Heights, N. J. HARMONIKE risev —; četrti pa 4. — ženska v Med tem pa je Pangalos, uvi- j družabnem pravu.. — Tečaji naj devši, da je akcija za njega iz- ; pokažejo, kako močno narodno in gubljena, napel vse sile, da po-j socijalno odgovornost ima mate-be-ne. Toda revolucij ona rji so mu rinstvo. s čemer je potem zopet v Dobri igralci pravijo, da so stare KRANJSKE HARMONIKE najboljše na svetu. V zalogi imam 2 vrstne. 3 krjit uglašene, nove in slare harmonike, prodajhm p« najnižji ceni. Kot strokovnjak garantirani In vrnem denar. če ne boste zadovoljni, ali pa pošljem druge. Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim. — JOHN WEISS 614 Seneca Avenue, Brooklyn. N. Y. bili že za petami. Ko je vojna ladja 44KilkLs" zajela Pangaloso-vo ladjo in jo pozvala, naj se vda, je Pangalos radiografieno pozval katermi ozemlji v Afriki, dočim j posadko vojne ladje, naj nikdar jim Angleži ne bodo pustili dosto- ne pokorava upornikom, nego pri- pa v Pacifik, že radi Japoncev ne. Kako se bodo delile interesne sfere v Afriki, je mnogo odvisno od kolonijalne politike Italije in Francije, kakor tudi od verskega in naeijonalty^ga pokreta muslimanov. Svetovni kongres treznosti. Te dni je bil otvorjen v Tartu-ju na Estonskem svetovni kongres pritsašev protialkoholnepra gibanja, ter se je zaključil 29. julija. Kongres poroča o svojem delovanju Ln sklepih v posebnem dnevniku* ki ima tri izdaje: francosko, angleško in nemško. Kongresa se je udeležilo 153 zastopnikov vee držav, pred vsemi so bili zastopani severnjaki: Estonci. T,a-tiši, Finci, Danci, Švedi, Norvežani in Islandci. Prišlo je tudi veliko Nemcev, Amerikancev in Angležev. druži njemu. Obljubil je vsem visoke nagrade, zlasti pa onemu, ki bo aretiral poveljnika. Toda poveljnik bojne ladje je imel samo zanesljivo moštvo in je takoj nato otvoril na Pangalosovo ladjo ogenj. Po kratkem boju se je Pangalos vdal. Pri aretaciji je bil zelo bled ter je prosil poveljnika bojne ladje, naj mu izposluje pri vladi dovoljenje, da se sme umakniti v inozemstvo. Ta pa je vse te zahteve odklonil ter mu izjavil, da je od tega trenutka dalje ujetnik revolucije. General Pangalos se je nato vdal mirno v svojo usodo. Ko so ga prepeljali v pirejsko luko, ga je pričakovala več tisočglava množica, ki ga je sprejela z ogorčenimi klici. Vojaštvo je le z največjim naporom vzdrževalo red in ubranilo - ujetega diktatorja pred lineanjem razjarjene množice. Pangalosa in njegovo spremstvo, v katerem se nahaja šest višjih o- zvezi dolžnost, da ženska jano deluje. Peti tečaj se bavi 5. — z boleznimi v otroški dobi. — To je pač pravi materinski tečaj, ki bi ga ne smela zamuditi nobena ženska. Koliko skrbi in strahu je prihranjenega, če vemo, kaj je z o-trokovo boleznijo. Morda še večje bo zanimanje za šesti tečaj: 6. — Duševna zrelost v zrelostni dobi dečka in deklice. — Tu ni^tri so pač najtežavnejša vprašanja vzgoje, ki povzročajo zmeraj nove spore med starši in otroci. V teh letih se odloči, kakšen bo človek v zrelejši dobi. V teh tečajih dobi mati nagibe in navodila, ki ji omogočajo izvrševanje njene naloge kot nositeljice in pospeševate-Ijiee socijalne kulture. POSESTVO NAPRODAJ RADI BOLEZNI. Radi bolezni prodam posestvo bli-zo Kranja, dve liiši. dva skednja, dva hleva, vse poljedeljsko orodje. elektrika, vodovod, 13 glav živine, za 125 mernikov posetve, 10 gozdov, S travnikov. Natančna pojasnila daje: Frank Kosnik, 1317 East 55th St., Cleveland, 0, (3x 16—18) Jugoslovanska Kat. Jednota v Ely, Minnesota bratska podporna organizacija, ki ne meša niti vere, niti poli. tike v svoja pravila in poslovanje. Njeno premoženje znaša okoli $1)00,000.00 in je po proračunu veščakov več kot solventna. Šteje okoli 17.000 članov in članic v obeh oddelkih. Njeno lastno glasilo "Nova Doba" izhaja tedensko in je do istega opravičen vsak član odraslega oddelka. Člani J. S, K. Jednote se zamorejo zavarovati za $250. $500, $1000. $1500, ali $2000 posmrtnine in $1. $2 ali $3 dnevne bolniške podpore. Plačuje tudi odškodnine in operacijske podpore. Za vstanovitev novega društva zadostuje osem novih kandidatov. V»a nadaljna pojasnila daje drage volje glavni tajnik J. S. K.. Jednote: JOSEPH PISHLER: ELY, MINNESOTA Pozor rojaki! V zalogi fmuno SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00, Slovenic Publishing Company BS Oomwdt Stmt K«W Yor*, «. T. i AVSTRALEC KOMAM IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil G. P. ' i "J5 (Nadaljevanje.) Uo*|m Jansen j<- podala tudi Dagmav roko. Zrla je s svojimi dobrimi, čsitimi očmi, ki so tako spominjala na oči sina, v bledo lice koutew, ki je ru7.o«levalo žalost. Hitro je tivijrnila kontesa roko stare dame na svoji ustnici. Gospa Jansen je napravila nanjo velik nt is in to je hotela pokazati njen in sinu. Stara dama se je nekoliko prestrašila, ko sta se ustnici kontese dotaknili njene roke. llitro je položila svojo drugo roko na roko Dagma r. — Xa. draga kont esa, tega ne smete storiti. Vidite moji izdelani roki, — jc rekla odklonjevalno, a vendar prijazno. Njene oči so zrle polne dobrote v lice blede deklice, kateri je pripadalo .srce njenega sina. Dagmar jc nalahno zardela v obraz vspričo te odklonitve. Videla pa je boječe motreči obraz Kalfa ter se nasmehnila. — Dovoliti mi morate milostljiva gospa. Kavno vaše roke so spoštovanja vredne, Ž njimi ste. kot vem. v težkih časih delali za svojega sina. Gospodu Jansenu smo dolžni dosti hvale. On noče nobene zahvale za to. Pustite torej, da se zahvalim vam za to. da ste vzgojili svojega sina v tako dobrega, plemenitega človeka, da se je zavzel na nesebičen način za ženske brez pomoči. To je rekla Dagmar jrorko in s pošteno odkritosrčnostjo. Gospa Jansen je čnla srčni ton iz njenih besed ter prijazno prikimal« Dagmar. — Ce mislite tak<». potem moram to že dopustiti. Moj sin pa ima prav, da noče sprejeti nobene hvale za dejanje, katero je smatral za svojo človeško dolžnost. Tudi Lota je poljubila stari dami roko ter jo pogledala pri tem tako prisrčno, da jo je gospa Jansen nežno pogladila po laseh. Nato so sedli in vsled prizadevanj Lote in Dagmar se je unci 1 maju živahen pogovor. Tudi gospa Helena je bila zelo Jjubeznjiva ni Half je bil te«?a srčno vesel. Po svojem zadnjem pogovoru z Dagmar so jra navdajale vsako-\r»tne nejasne bojazni. Te so izginile šele. ko je videl, da je konte-va mirna. Pač je spoznal tla je trpela in da še trpi. Ker pa je pogumno in ponosno premagala vse. kar je težilo njeno dušo, jo je še bolj občudoval ter s tem še bolj poglobil svojo ljubezen. Veselilo }ja je, da je njegova mati tako priprosto in prisrčno kramljala z damami. Park rat se je celo zasmejala na svoj simpatični način raznim pripombam Lote. (iospa Jansen je tudi postregh* z okrepčili, svežim sadjem. pogačo in sladkim vinom. Dame so se poslužile vsega, brez obotavljanja. Vse tri so si morale reči. da nimata niti mati. niti sin ničesar na sebi. kar bi spominjalo na navadno. Ravno v njih lastnem domu se se j«- to še bolj pokazalo, \ista hotela, d« bi se pokazala kot nekaj več kot sta bila in ravno raditega sta stala oba neizmerno visoko. Ko so se dame končne dvignile, da se poslove. so tudi izgovorile kar so čutile, da so namreč preživele mično uro na gradu. Gospa Helena si je sama to priznala. Mogoče bi ne kazala potrebnega razumevanja za te pri prost.-* ljudi, če bi ne videla za obema zlatega ozadja t»*r mislila na to. da pomen.ja ltalf Jansen mogoče rešitev zanjo in z« njeni hčerki. Dajrmar in Lota pa nista imeli nikakih talcih stranskih misli. Z Ijubeznjivim usmevom je rekla gosppa Helena. — Ne vem. če imam še pravieo povabiti vas na obisk pri nas. Ce pa dovoli vaš gospod sin. bom to rada storila. Prosim obiščite nas. predno odidemo. Smehljaje je prikimala gospa Jansen. — Zelo rada bom prišla. I pam, da tie boste še tako kmalu zapustili gradu. Na vsak način pa upam. da vas nisem danes zadnjikrat videla tukaj. Veselilo nas bo, če zopet pridete, a za daljši čas. kot danes. To so obljubile dame in ločili so se v najboljšem sporazumu. Ralf je spravil dame do voza. Ko mu je kontesa v slovo gorko stisnila roko, je zrl srčno v njene oči. Ostal je na mestu, dokler ni izginil voz. Nato pa je pohitel k svoji materi. 1 — No, mati ? — je vprašal ter se pozorno ozrl vanjo. Smehljaje mu je prikimala. - Kontesa je ljubo sladko bitje. Tudi njena sestriea je vredna zlata. In mati. — no. za tako razvajeno damo je bila zelo ljubez-l.jiva. Že prav, Ralf. da si jim pomagal. —• Veseli me. mati, da so ti ugajale, posebno kontesa. — Da, ona mi je seveda najbolj ugajala. Dečko moj je obesil svoje srce na prav biser. Ona je fino, pošteno človeško bitje, brez hinavščine in zalirbtnosti. Njene oči pa so bile žalostne. Niso se smejale z ustnicami vred. 1'bogo bitje. Ralf je glboko vzdihnil. - Zelo sem se bal zanjo, mati. ko sem ji včeraj povedal, da jo je oni drugi izdal. Dal sem se, da se bo zgodilo kaj zelo hudega. Hvala Bogu, najhujše je sedaj prestano. — Njen ponos ji je pomagal, Ralf. V takih slučajih ni za žensko boljšega kot ponos, ki jo obvaruje pred obupom. — Ona bo že premagala, mati, kaj ne? Smehljaje ga je pogladila po roki. —- To upam. — je rekla. Na tihem pa je poslala proti nebu molitev, da bi kontesa pozabila onega drugega ter poklonila svoje srce njenemu sinu. — Morala bi biti slepa, če bi ne spoznala, kako boljše bo izbra-1 njeno srce, če ga bo poklonila Ralfu. Ljubezen kot njegova mora koneeno vzbuditi protiljubezen. On jo je resnično zaslužil. In tudi če je kontesa. boljšega moža ne more najti. — si je mislila. * Par dni pozneje so sedele dame pri zajtrku. Prišla je posta. Med drugimi stvarmi, je bilo tudi zaročno oznanilo Lize Volkman in barona Korfa. Gospa Helena je čitala prva. Nalahno je vzkliknila od presenečenja ter se ozrla negotovo v Dagmar. Slednja je slutila, kaj je vsebovala elegantna karta. Lota pa je vprašala radovedno: Kakšno novico si dobila, mama? Gospa Helena se je vzravnala. Naenkrat ji je padel kamen s srca, k«r ni mogel baron Korf še nadalje ovirati njenih načrtov. —* Zaročno naznanilo. Čudili- se bosta. — je rekla ter izročila l;arto Dagmar. IZ ŠPORTNEGA SVETA dretama parnikov - Shipping N*w% UNOCHWOOD & UMOCMWOOD. h. v. Na sliki vidite štiri najboljše ameriške itrralce tennisa. Z leve na de sno so: R. N. William. Vincent Richards, William Johnsl on in W. T. Tilden. Dagmar je vzela karto. Ostala je liaoidez popolnoma mirna, ko je resnično čitala imena obeh. katera je pričakovala. Lota. ki je vprašaje zrla na svojo sestro, je zapazila, kako so dobile njene oči čuden, nepremičen pogled. Ne da hi kaj odgovorila, je podala Dagmar sestri karto. Lota je čitala ter se nato prestrašeno ozrla v svojo sestro. — To je seveda presenečenje, kaj ne. Dagmar.' — je vprašala negotovo. Kontesa se je ponosno vzravnala. — Zame ne, — to sem vedela že več dni. Gospod Jansen mi je povedal. Pozabila sem le govoriti z vama o tem, — je re?:lt inirm in hladno. Svojo mater je lahko varala, s tem. ne pa Lote. Njen ponos ni dopuščal, da se izda ! Sedaj pa vem. zakaj je erff- | linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktobra: Majestic, Cherbourg. 13. oktobra: Berengaria, Cherbourg; Suffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. 14 oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 16, oktobra: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 19. oktobra i'resld#»nte Wilson. Trat. 20. oktobra: M;uiretajita, Cherbourg: President Harding. Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: ba Savoie, Havre; Thuring.a, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: A'luilania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. oktobra: Majestic, Cherbourg: De Grasae. Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Rel ance, Cherbourg, Bremen. 3. novembra: Berengaria. Cherbourg; Rucham-t-eau, Havre; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 6. novembra: Franc«', Havre; Homeric, Cherbourg. Muenchen. Cherbourg, Bremen. 9. novembra: Uorfninger, Bremen. 10. novembra: Mauretanla, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg, Bremen, Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg; I*rea Hard* ing, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trst; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Berengaria. Cherbourg; La Savoie. Havre; Geoi-Ro Washington, Cherbourg. Bremen. 26. novembra: Albert BaJlln, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra: M;iuretan.a, Cherlw»urg; I'res. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. ..Putujtc pod ameriško zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga _ Sedaj se odločite za potovanje v domovino v prijetni družbi aiojili rojakov. Vršil se bo posebni izlet v Ccnlralno Kvrojm. ki ga bo osebno vodil J. E. Peont, zastopnik 1'nited States Lines, na S. S. LEVIATHAN ki odpluje iz New Yorka 2. oktobra preko Cherbourga. Redna odplutia mtscca oktohra preko Bremena so: S. S. President Roosevelt.............. 6. oktobra S. S. Republic....................................13. oktobra S. S. President Harding................26. oktobra S. S. George Washington ...........27. oktobra Prostori na parnikih Cnitrd States I-iiie' 40 svetovno znani—prostorne kabine—široki krovi, dobra in zadostna brana. Za vse podrobnosti vprašajte lokalnega igcnta ali pa pišite na ited States Lines 45 Broadway (Phone, Whitehall 2800) New York City SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi parallel na olje FRANCE 25. sep.; 16. oktJ PARIS 2. okt. — 23, oktobra. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega. nuT^fla z omWalntW in tekočo voda z* 2, 4 ali « oaeb. Francoska kuhinja in ptja£». cfreoeh&iB II »TATE ST.. NEW YOR* all lokalni af*nt]*. ^ MAJCEN EJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO i COSVJ LIGHTS* DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON [30. SEPTEMBRA — 19. NOVEMBRA PRESIDENTE WILSON 19 OKTOBRA — 3. DECEMBRA Vprašajte za cene in prostore v bližnji ajf«*nturi. IELPS BROS., 2 West St , N. V. Kje je moj brat IVAN' FAJDIGA, ki se nahaja v Združenih državah že 20 let in se nič ne ojrlasi. Kdor kaj ve o njem. če je še živ ali pa mrtev, naj mi poroča. za kar mu bom hvaležen. Doma je iz Zalojra, štev. 31. okraj Postojna. Moj naslov je pa : Luigi Fajdiga, Terroviere casseto No. 50, Provinzia Aqui-la, pošta Popoli, Italia. NAZNANILO. (2x 15,16), POZOR ROJAKI I Prosti pouk glede državi jim-'stva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legijf za Ameriško Državljanstvo. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet nai znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE m prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. UpravniRva. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilu« dlftava, Knajpovo Ječmenovo kavo in Im-portlrana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — domaČi zdravnik PISite 'po brfiplafnt cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj (»e rabi. V cenika bodete nafiU fie mnogo drugih koristnih stvari. Math. P e z d i r Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. čitatelji. Pozor Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD&. ORŽAVAB.