Slovesnost v spomin 401etnega vladanjaNjih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Daljo.) Mili mi domorodci! Treb daevov v letu se vaak človek arčao veaeli. Ti daevi so Bamreč aajvečji prazniki: Božič, velika noč ia biakošti. V eaakej meri veseli pa ae ae jedaega dae, to je dae avojega godvt. Zakaj aeki? Zato, ker ae poaebao ta daa priporočuje avojerau godovajaku ter ga proai, da bi rnu od Najvišjega izprosil milosti, ter čaane ia večae sreče. Otroci vesele ae tudi godu svojib atarišev. Zakaj neki? Zato, da njim ta daa izrazijo v največjej meri svojo otročjo Ijubezea ia hvaležaost za atorjeae ajim dobrote. — Ravao tako slavijo podložai godove svojih aaprejpostavljenib.. — Ti daevi, katere ravao v mislib imamo, vračajo pa se vsako leto, ia veadar jih tako težko pričakujemo! Iz tega tedaj Jaako sklepamo, koliko poraealjiveje morajo ae le biti izvaaredaoati, katere se vračajo, recimo vsako 10., 25. ali 40. leto! Ravno tako izvaaredaoat pripravilo aam je letošaje leto, dne 2. decembra preteklo bo Bamreč 40 let, odkar vladajo presvitli cesar Fraac Jožef I. aašo domovino Avstrijo. ImeBovaaega dae veseli se vsak domoljub avstrijski. Vsak, tudi ubožec atoril bode letos uekaj, kar bo ga apomiajalo še pozaa leta aa leto 1888., to je, vsak Avstrijaaec obhajal bo, predea letošaje leto preteče, 40letaico vladanja Njih Veličaastva ceaarja Fraaca Jožefa I., ter bo posebno ta daa. kot hvaležea otrok Najvišjega proail, da bi našemu občnemu očetu, aašemu cesarju podelil telesao ia dušao zdravje, ter močno roko, s katero bodo, dal Bog, kakor ao doaedaj, odvračali vae aezgode, katere bi utegaile pretiti Njiliovim otrokom — aam Avstrijaacem! Za aas velja 2. december daaes, to je, mi obbajamo daaea 401etaico vladaaja našega presvitlega cesarja. Zdi se mi, da bode prav ttraestao, ia da bom postavil v vašib srcili najlepši apomeaik daaašajega dae s tem, da vam opišem tukaj življeBJe in doaedaaje delovarjje aašega presvitlega cesarja. Cesar Fraac Jožef so se porodili 18. dea avgusta leta 1830. S posebao ljubezBJivostjo prevzeli so dedek, cesar Fraac, vodstvo vzgoje svojpga aečaka, katerega so s kratka ,,Fraaček" imenovali. Fraaček je aodil vsak daa k svojemu dedeku v vas; kajti oai so ga učili boditi (korakati), igrali so ž Bjim ter mu pripovedovali povestice. — Ne morem si kaj, da vara ae bi, dragi sloveaski dedeki ia babice, pri tej priložaosti aa srce položil ter vas proail: Vzeraite si dedeka aašega presvitlega cesarja v zgled! Tudi vi ljnbite svoje nečake ia aečakiflje z isto ljubezaijo, kakor so ljubili ceaar Fraac svojega nečaka, aašega sedaajega ceaarja. Tudi vi igrajte ž ajimi, ter ajim, kadar boste imeli čas, pripovedujte povestice; ae pustite pa jih v blatu rovati, čaa tratiti, ali pa vže z odraateno, pa pokvarjeao mladino igrati se. Zagotoviai vaa, da vam bo ljubezea z Ijubezaijo ia oskrbovaaje z oskrbovaajem povraeno! Ia takrat varn ae bode potrebao o veakej priložnosti pritoževati se, da otroci veduo liujši postajajo! Ko je vže Frauček krepko korakal, hodili so dedek ž njim aa prosto, — v naravo. Nekega due sta se sprehajala zunaj cesarakega gradii. Frauček ugleda vojaka stražaika. Ta se mu zelo usmili. Takoj prosi dedeka, da bi mu dovolili obdarovati ubožca Dedek mu dajo goldiflar. Franeek ga vojaku poaudi, pa ta ga ai vzel, ker mu tega vojaška postava ae dovoli. Na to 80 dedek svojega nečaka vzdigaili, da je mogel vojaku goldiaar v žep vtakniti. — Se-li cndite, stariši, da se Fraaček ni bal vojaka, ki je nosil puško, ko se naai otroci boje beračev, ki aoaijo samo palice? Veate, zakaj se vaši otroci boje beračev ? Zato. ker jih ž njimi strašite; ,,Ce ne boš pr.idea, pride d e d po tebe", jim pravite. Dajte raje dar otroku, da ga oa ubožcu izroči. Otroci aaj se zgodaj uče darežljivosti, da bodo uekedaj kot gospodarji darežljivi, ae pa lakomni ia aevošljivi. Tega bo veael aaš Izveličar, ki je rekel: ,,Kar ste mojemu najmanjšemu bratu podelili, ste meai podelili!"Takrat še le se bodo boljai časi k nam povraili! Prišel je ailademu aadvojvodi čaa za šolo. Za vzgojo cesarjevičev ia cesaričinj se vže od aekedaj zelo, zelo akrbi. Otroci ceaarake hiše se zelo strogo vzgajajo. Vže cesarica Marija Terezija je vzgojevalki avoje hčerke, Marije Jozefe. pisala: ,,Človek ae ae sme razvaditi, pretoplo oblačiti ali pa splob. mehkažea biti". Tudi ceaar Jožei Bapisal je lastnoročao vzgojevalcem svojega uečaka Franca aačelo, po katerem ao se morali ravnati. Glasi se tako-le: ,,Vsak poaamezea državljaa labko reče da bo BJegov sia, če bo dobro vzgojea, državi koristil; ako se bo apridil, pa itak državi škodovati ae more, ker ne bode kot aepridaež uobeae državae službe dobil. Drugače pa je se cesarjevičem, preatoloaasledaikom, kateri mora za svojim očetom vodatvo cele države prevzeti. Oa se tedaj ae saie spriditi!" — Oakrbovaaje države pa je ceaarju v velikej meri to, kar je vam oskrbovaaje kake kraetije v majbaej meri. Tudi vara tedaj aaj velja aačelo, da se aobedea vaših otrok apriditi ae amč, ampak vsi morajo skrbeti za blagor svoj iu cele rodoyine. K temu jib aapeljujete deloma vi, bolj pa še mi učitelji. Ako tedaj žeiite, da bi bili vaši otroci aekedaj vredai vašega imeaa, pošiljajte jih Bepreatauo v šolo. Otroci aaj ai nabirajo duševaih zakladov, dokler jim solace sije! V 13. letu moral je cesarjevič vojaško aukajo obleči, t. j. začel se je v vojaških vajali poskušati. Nosil je meBJavao priprosto obleko iafaaterista, ulaBa ia aaposled topaičarja. V vsakej vaji moral ae je poakuaiti ia aicer kot aoviaec z drugirai noviaci. Vsako šaržo moral si jp, kakor tudi vsak drug vojak, zashižiti. — Faatjel liJletai cesarjevič, Ba.š sedaaji ceaar, aaj vam bo zgled ako boate tako arečni, da vaa pokličejo v vojake. Veseli bodite, če tadi ae boste nosili srebraega ali zlatega ovrataika, da imate zdrave ude ia krepko postavo. Kažite povsod, da ao vas ,,posavake, podravske planjave iz krepkega jedra rodile!" Leta 1848 , 29. daa aprila poslali ao ceaarjeviča v Italijo, da bi oadi videl, kako se je oče Radecky pripravljal za vojsko ia kako ao ae Avatrijaaci vojakovali za svojo domovino. Radeckv, videvši ceaarjeviča, se kar prestraši. ter ga tako-le aagovori: ,,Cesarska visokoat! Vaša aavzočaost pripravlja mi velike težave. Kako-li se boai jaz zagovarjal, če ae Vaai kaj hudega pripeti? Ia ako Vaa sovražaik vlovi, tedaj splava aaaej vojaki vsa sreča po vodi!" — nGospod feldmaršal!" odgovoril mu je aa to ceaarjevič, ,,mogoče, da je bilo aeprevidao, da so me tu sem poalali, pa ker sem vže tukaj, tedaj mi moja čast ae dopušča, da bi se, predea sem kaj opravil, vrail domov!" — Radecky se je casarjevičevej hrabrosti zelo čudil, posebe pa, ko je sam videl, da je topova krogla sarno aekoliko korakov pred cesarjevičem aa zemljo treščila, pa ceaarjevič, to videč, aiti z očesom atrepetal ai! Stariši aašega ceaarja poslali ao tedaj avojega še le 17 let imajočega siaa v vojsko, da bi storil, kolikor mu moči dopuščajo, za svojo domoviao. Sloveaaki stariši, storite tudi vi tako. Ne žalujte, arapak hrabro kličite svojim siaovom, ko bodo šli v vojake. kakor so aekedaj klicale Spartaake: ,,Idi, bojuj ae za domoviao !" Vedi, ako prideš pred sovražnika, da se ae bo.juješ aamo za se, ampak za aaa vae, kateri doaia oataaemo! Vedi, da se ae bojuješ samo za domače ogajišče, ampak za aašo celo domoviao — Avstrijo! Matere sloveaske, bodite prave aloveaske Spartaake!! — (Dalje prili.)