PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Prplelarec, July 27, 1938 ^../...^rr.- BREZPOSELNI ZAHTEVAJO POMOČ IZHAJA VSAKO SREDO. Itiai« JuimIovamIu D*Uvib Tiskovna Druftb«, Ckicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75, ia četrt leta $1.00. Inozemstvo: ta eelo leto $3.50; ru pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v uaaeni uradu najpoineje do pondeljk* popoldne sa priobčit*v v itevllki tekočega to«lna._____- Proletarec Publiahed every Wedn»»day by the Juguslav Workm«n'a Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1006. Editor....................................................~.........Frank Zaiti. Buaineaa Manageri.^............r.......,.t.. Charlea Pogorelec. Asat. Editor and Aaat. Buaineaa Manager........Joseph Drasler subscription rates: United Statea: One Year $3.00; Six Menths $1.75; Three Montha $1.00. ~ ... Foreign Countries, One Year $3.60; Si* Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Tolspkon«: ROCKWELL 2S64. CHICAGO, ILL. PO CHICAGU IN OKOLICI Obljuba dela dolg! Jaz *em obljubil, da bom ob priliki 4e pisal o Chica'gu, kolikor ne bom spoznal z njim; in — evo me! kakor bi rekel brat Hrvat. Mesta »i sicer doslej nisem "ŽIVLJENJE V REPUBLIKANSKI ŠPANIJI NI NORMALNO..." Dopisnik amerUkih listov John Langdon-Davies piše: '^Pravkar sem se vrnil z mo jih dali svojim Otrokom. Potovanje Iz Madrida je b!!o jako utrudljivo; potovali smo na tovornem avtu. Nekateri otroci so bili veseli, drugi žalostni. ki se jim je pokrilo zbežati *» rtpuMali za seboj star- pred padcem Gijona v Asturi-[še' nckftter| P* prea paucem u n > . [ q ^ j Moftk znftl moram> da ge naSj. - Vs; utrujem' ,arni' /f,ne- ki Jih Obdelujejo/, tem poma- tukailnii .i.ti ra.iii,..^ jega šestega obiska v republi- marjem. . vojni. Potovanje je bila ■■ Posrečilo se nam je pripra- JI"' "J" kanski Španiji, odkar se je za- »/ ' ' \ jak0 počasno. Kilometri so se čela vojna in povedal vam bom , viti ležišča za dv ajset od Wji neznansko počasi. In edi-ki sem jih sam otrok. Ostalih <7 je moralo _______i. nekaj stvari, videl: Očividci nam večkrat pripovedujejo, da je življenje v ta je bila nekaj drugega.j Krancovem teritoriju normal-|"* no. Jaz pa moram takoj reči, da nisem nikdar našel normalnega življenja v vladnih provincah. Tam preži na ljudi ne- no ... . „ . vprašanje otrok je bilo: prebiti vso noč na peronu po- \ J J , * x *'i; i kdaj bodemo prispeli?... staje, .pet tisoč čevljev nad, vr K \ .. .. ' . . m Naposled smo prispeli v v a- morjem, v oktobru in s snegom 1 1 1 gorskih vrhovih krog in krog. lencijo, kjer smo spet videli ve-*ele ljudi. Tam smo prenočili, toda ob štirih zjutraj nas je zbudilo tuljenje siren; uporniške ladje so bombardirale me- Opraviti imam s petimi sestrami, ki so si čisto podobne, razen po velikosti; vsaka ima, , . culico. Neki .ledek trinajstih «to. Dru,,, ve*r «no se odpe- težke culice na pleča. Potem se obrne k meni: "Prijatelj," .pravi, "moj oče je ostal v vojni; . , . , . ali Ka bodo ubili?" Pogledal ™ogo °1t.rok_,en 1VkeI ljali v vlaku v Puigcredo. Mesto je bilo videti prijazno in tamkajšnje jezero zelo ljubko. Ko smo se drugo jutro zbudili, sem ga ter si zaželel, da bi se je bilo naše prenočišče brez Samuel Insull j ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ V novembru leta 1934. je zvezna porota V Chicagu opro- Po|ieij. v PkiUd.lphiji akafta raspriiti br«.spo.eine pore breipo.elnim. Policija pa je bila proiibk* ia bro« stila bivšega elektrarskega magnata Samuela Insulla in tova- ki »o po mm>«m .hodu, .klicanem pod rod- Pc«eln» »o prišli v mesta« zbornico kjer •• .tajili .eoj« riše, ki so bili obtoženi, da so zlorabljali zvezno pošto v slepar-; .t*o» CIO i. AFL, odili * me.tno »bomico, kjer «o a«. «.kt.v. ske namene. Jnsullove kompanije so namreč pred krahom!^^.....oPn,r. ^ dCrln « H-__ razpošiljale cirkularje, ki so silno pretiravali resnično vrednost Insullovih podjetij. Namen teh cirkularjev je bil, pridobiti ljudi, da bi še bolj posegali po delnicah Insullovih podjetij. Kakor že povedano, so bili obtoženci oproščeni. Insull sam, ki je po polomu svojega industrijskega in finančnega imperija zbežal iz Združenih držav — pozneje je dejal, da se je bal, da ga ne bi množice v Chicagu raztrgale — ter -dve leti bega! po Evropi, dokler ga nazadnje niso dobili v roke zvezni justični agenti, je nastopil na, tej obravnavi v dramatični pozi revčka, ki je izgubil v krahufvse do zadnjega penija. S tem se je hotelo vplivati na poroto, da bi se usmilila obtoženca ter ga oprostila. Toda ta komedija (dasi so bile Insullove aolze najbrž iskrene: kdo se pa ne bi zasmilil samemu sebi, če bi treščil iz takih vi&in tako globoko, kakor je bil njegov slučaj?) ni bila glavna karta Insullove obrambe; Obramba je izjavila: Samuel Insull in ostali obtoženci niso krivi, temveč je kriv sistem, ki je omogočil, da so obtoženci mogli vršiti finančne manipulacije, ki so imele za posledico neizbežni polom in izgubo neštetih milijonov dolarjev, ki so jih vložili ljudje v.I/i-suflove delnice, Menda je bilo to prvič v zgodovini Amerike, da je kapitalistična obramba priznala, da je kapitalistični sistem zanič, ker je postavljen na napačno podlago. Trditev, da Insull kot poedinec ni bil kriv, temveč sistem, ki je omogočil njegove manipulacije, je bila pravilna, če bi ne bilo takega sistema, bi ne moglo biti Insulla — tistega Insulla, "finančnega čarovnika", ki je umetno napihoval in napihoval vrednost svojih podjetij, kakor otrok mehurček iz milnice, dokler se nI vse skupaj razletelo, prav tako, kakor — mehurček ali balonček iz milnice! Toda sistem je bil tak, da ni le dovoljeval vse to, temveč je človeka kot je bil Insull naravnost vabil. Poskusi svojo srečo! In Insull ni •pomišljal. Taka je z vsakim posameznim kapitalistom. Če bi ne bilo gospodarskega ustroja, ki jih omogoča, bi jih ne bilo. Kadar bodo ljudstva odpravila kapitalistični gospodarski sistem, ne bo v$Č kapitalistov. Ta ugotovitev je sicer tako preprosta, da se sikoraj otročje, vzlic temu pa je še danes ne razume in zafpopade 99 odstotkov Amerikancev, ki se jeze na posamezne kapitaliste, sistema, ki jih je postavil sem, pa ne vidijo. Ta sistem, ki ga je obtožila Inaullova obramba, obtožbo pa potrdila porota, ko je obtožence oprostila, je še zmirom tu, čeprav ao zadnjič, ot) priliki Insullove smrti nekateri kapitalistični .lieti zapisali, da je ta »istem mrtev, češ, zdaj živimo v dobi New Deala. Toda Rooseveltov New Deal še zdavnaj ni odpravil tega sistema. Nasprotno: crkajočo mrho je spet postavil na noge, da ga zdaj lahko brca! Res je, da je ta sistem pod Rooseveltovo upravo dobil nagobčnik, da se ne morejo ponoviti divje finančne orgije, kakršne so privedle deželo na rob gospodarskega propada 19(29. leta, in da je moral marsikje nekoliko popustiti od svoje moči. Vzlic temu je pa ta sistem še vedno tu. In tu bo ostal tako dolgo, dokler ga ljudstvo samo — delavci in kmetje — ne bo odpravilo ter ga nadomestilo z novim, boljšim sistemom. Razni *odrešeniki", prežeti kapitalističnega duha, kakor na primer predsednik Roosevelt, ne bodo tega nikdar izvedli. To je naloga, ki čaka na ljudstvo, da jo reši. Seveda sem agitiral za "C. Glasnik" tudi v Centru, toda nekateri, ki zahajajo v našo k!et, ga že imajo, drugi pa slabo delajo; vzlic temu sem dobil vc5 obljub, da se bodo na- dosti ogledal in downtown se rcMli, preden odidem iz Chi* čaka, da ga cbiščem, takisto egipčanske mumije v Fieldo-vem muzej j, katere hočem f.pet videti, preden se poslovim cd "Mesta vetrov", kakor imenujejo Chicago. Te mumije so bile zame najprivla$nejša sila Fieldovega muzeja, odkar sem jih prvič videl 1930. leti. Toliko različnih misli se poraja iloveku v glavi, ko vidi pred • eboj porušena trupla ljudi, ki so živeli in se ljubili, sovražili, vi lili dobra in slaba dela itd. pred dva tisoč ali celo tri tisoč leti ... Ali kam sem zaše!! Se malo pa bi začel filozofirati o življenju in smrti, kar je vsekakor pretežko čtivo za vroče poletne dni, ko tudičitatelj navadno zahteva kaj lažjega .. . Zato naj mumije lepo Čakajo, saj se jim nikamor ne mudi, jaz se bcm pa pomudil pri živih ljudeh! Z ljudmi v naši okolici — na "rdečem I^awndale", kakor pravijo pri Sv. Štefanu, kamor me tudi ni še zaneslo — sem se prilično seznanil ter jih spo- tukajsnji rojaki ne razlikujejo od drugih toliko, da bi bilo kaj pisati o tem: ljudje so. Večinoma prijazni in razumni ljudje, s katerimi je lahko shajati. Raznih "krenkov" pa tudi v Chicagu ne manjka In to je do- caga. Upam, da bodo držale. Zakaj ne agitiram rajši za list, ki ga začasno urejujem za ^Proletarca"? Ker »o vsi ti ljudje, s katerimi sem doslej priŠ3l v dotiko, že naši naročniki. Za praznike okrog četrtega julija me je Jože Košak povabil na svoj dom na Klarendon-skih gričih (Clarendon Hillu). Bil sem njegov gost v nedeljo in ponedeljek. Njegovega doma, ki stoji na griču, sredi zelenja in cvetja, ne bom zlepa pozabil; pa tudi ne njegove prijazne in postrežljive žene. — Prvi veJer smo prebili v Ko-balovi gostilni (stara slovenska navada!), kjer sem pridobil "Glasniku" dva nova naročnika : gospodarja Valentina Kobala in Leo F. Medena, kije svoj Čas urejeval preminuli mesečnik "Svoboda".—Drugi dan smo pa obiskali Prezljeve, ki imajo svoj dom poleg Kobala, nazadnje me je pa odvedel na svoj dom Joško Oven, čigar bližnji sosed je John Olip. Presneto, toliko da nisem bil nevoščljiv klarendonškim rojakom, za lepo okolico, v kateri žive in za njihove lepe, prijazne domove! V Chicago sem se vrnil precej zdelan od gostoljubnosti klarendonških rojakov. O Centru sem že pisal, toda bro na primer za take liste kot'ne dovo,j- Pozabil sem na pri-je pittsburški "Naprej", ki bi mer omeniti lepo balinišče, ki nadna smrt iz zraka tam je, .. ... , . -i • • 4 Vet jun pomaga spraviti precej tudi pomanjkanje; in tam opa- 1 J 1 * 1 1 žate posledice enega največjih preseljevanj, kar se jih je kdaj kje vršilo. Izza izbruha civilne vojne je več kot en milijon ljudi zapustilo svoje domove ter zbegalo v republikanske province, kjer jih je sprejelo pre-1Vo naprivile!na svoje Mta™e> bivalstvo desetih milijonov, sa- r otrok 0fJra^c ,judi ' Tako sem vam jih naštel: mo često v zadregi za živež,; , ■ njihov ' K | Joseja, čigar oče se je pobrigal kar pa teh ljudi ni motilo, da „ , |7-a njegovo rešitev, sam pa po- ne bi gostoljubno sprejeli med r., ® vem» aelnVl??U odR?va" čakal na smrt v Santandru; de-se beguncev. Nobena družina f"- t > kal* lahko storimo, j^ Ra je 8krbei0 za USO(jo ni prerevna, da ne bi sprejela obnašal kot' otrok - jokal ali Pohtttv» ^ a',ren,e- dru,: w i gi pa zato, ker so se spomnili Inteligenca, kmečko ljudstvo in socializem "če se spodtikamo nad počasnim prodiranjem socialistične ideje med kmečkim ljudstvom, koliko bolj bi se morali šele čuditi, da se inteligence tako malo prime. Koliko časa traja, preden se posameznik v inteligenčni masi zave, kam sodi socialno, politično in kulturno!"— Naši Zapiski. 1912. 1. .. ."Zato se bodo polagoma morali tudi tisti inteligenti, ki menijo, da sodijo v kakšne višje sfere bodisi po svoji izobrazbi in svojih študijah, bodisi po svoji socialni stopnji, privaditi misli, da drugje rešitve na Slovenskem niti zanje ni, nego v socialni demokraciji — sicer zapadejo klerikalizmu." — "Naši Zapiski", 1911. 1. enega ali dveh begunskih o-trok. V vsaki vasi so večje hiše spremenili v zavetišča. Zraven tega so bila organizirana obširna begunska taborišča. Vladna Španija je slična ogromni posodi, ki se neprestano krči in v je, da upamo. j njegovega oče«ta, ki je ostal na Deček s* je zamislil za hip. svojem mestu kot branilec Gi-"Da", je dejal čez čas; "vse, jona; Mario, ki je v materinem kar nam je stalo, je upanje." naračj u bežala iz Malage in Nato je pomagat deklicam na jedva ušla smrti; in Ramira tovorni avto. jRuiza, ki je pribežal iz Ma- Drugi dan smo jih naložili drida. brez njih ne mogel obstati. V splošnem sem prav zadovoljen z ljudmi v naši okolici. Zanimiv je bil moj prvi uradni obisk v tiskarni Adrija, kjer se tiska "Proletarec". List se vlaga ob ponedeljkih ponoči in urednik mora biti zraven, da se ne vtihotapi vanj preveč "škratov" ali '"kozlov". Vlaga ga nas stavec Jože Košak, stara korenina, prijazen in zgovoren možek, kar je dobro, sicer bi bile noči v tiskarni presneto dolgočasne in dolge. Poslopje tiskarne stoji na Halsted St., v okolici, ki je vse prej kot lepa in prikupna, zlasti ponoči, ko je videti kar obupna. Je precej moderno urejena tiskarna. Prostor, kjer delajo stavci, je v podstrešnju, kjer je tudi uredniška soba komunističnega dnevnika Midvvest I)aily Record. V to sobo sem pogledal na vlak, kolikor smo jih mojrli.j In to, kar jc doletelo njih, aamo enkrat, pa me ne mika katero *e neprestano izliva vec Nato se je začelo žalostno po- sliči onemu, kar je doletelo na Napačno podvzeta "revolucija" Revolucija v Mehiki je šla po gobe. Finančni New York In London sta lahko spoznala, da ae revolucije v korist izkoriščevalcev več ne izplačajo. "Kar je bilo dobro za naše očete in pradede, je dobro tudi sa naa,H je beseda, ki je povzročila, da padamo nazaj v bar-larlsoaL Kapitalizem koplje sam tvoj grob, toda zagreibati te sam ae more. To mora aitoriti socializem. in več človeškega trpljenja. Večina izmed nas sovraži statistike, ker večini izmed nas tudi nič določnega ne povedo. Zato se bom omejil na to, da vam povem zgodbe o nekaterih poedincih, ki jih 'poznam in o katerih mislim, da v malem povedo približno, skozi kakšne izkušnje je moralo iti na tisoče njihovih sotrpinov. Visoko v Pirenejih je skupina kolonij, ki jo tisti izmed nas, ki smo jo organizirali, kličemo "otroška republika". Naj vas seznanim z nekaterimi prebivalci te kolonije. Mali triletni deček v plavi obleki je prišel iz Santandra. Vse, kar je o njem znanega, pove listič papirja, ki so ga našli v njegovem žepu in na katerem je bilo zapisano: "Otrokovo ime je Jose .. . Jaz sem njegov oče. Ko Santander pade, bom ustreljen. Kdorkoli najde mojega otroka, je prošen, da skrbi zanj." To je bilo vse. Jose ni imel nobene identifikacijske tablice, kakor drugi begunski otroci. Zakaj ne? Kdo ve? I*a-hko pa Uftibamo. Ko je oče z otrokom prišel do pomola, je morda našel begunsko ladjo že natrpano in ko ni videl drugega izhoda, je dečka nemara kar vrgel preko ograje na krov, upajoč, da Ka tako reši. Jose je eden izmed 45 tiso<č o-trok, ki so pribežali iz biskajskih mest Bilbao in Santander. Nekega dne je pri nas zazvonil telefon. Dva tisoč be^u-cev je prispelo na postajo v obmejni vasi, med njimi 97 otrok brez staršev. Ali jim moremo pomagati? Na potu so že tri dni: dva dni na tovornem parniku, en dan po železnici preko Francije. Zadnji begunci, to.vanje od kraja do kraja; na tisoče in tisoče drugih španskih vsaki postaji je čakal župan otrok. dotične vasi in povedal, koliko Ne, življenje v republikan-beguncev lahko sprejmejo. To ski Španiji ni normalno." potovanje se je nadalje vrlo, dokler niso vsi našli zavetišča. Nekega dne .sem fotografiral dveletno Mario. Dekletce je iz Malage. Ko so se fašisti začeli bližati temu mestu, je 150 tisoč ljudi zbežalo 'proti Almeriji. Maria je bila v materinem naročju, njen šestletni bratec pa je korakal ob strani. Nenadoma so se pojavili nad begunci tuji letalci ter začeli pošiljati v nesrečne begunce točo krogel iz strojnih pušk. Marijin bratec je ostal pod kupom kamenja ob cesti . . . ona in mati ste se pa rešili ... Ko mi je dekličina mati pripovedovala to zgodl>o, smo čuli tre-skanje težkih letalskih bomb, ki so padale na Barcelono, doli na jugu—treskanje, ki ga nihče ne pozabi, kdor ga je čul... Dečki, ki so se igrali okrog nas, so se zanimali za oddalje- no treskanje. "To je bila nem- 49rr* xi._ i____.1 „ ; _ i__1__ Neki drug ameriški poročevalec piše o Francovem teritoriju, da je tam vse drugače; sicer visi v zraku neka skrita negotovost, ali drugače je življenje videti normalno. Kako bi tudi ne bilo, ko pa ima Vlada v Barceloni toliko človeškega srca, da ne pošilja bombnih letal pobijat neoborožene civiliste in nedolžno deco, kakor dela upornik Franco, lutka Mus-solinija in Hitlerja in "ljubljeni sin" sv. očeta v Rimu?! I. J. Prispevki za španske borce xxiii. Ldwrence, P«. — Št. 245 SNPJ, $2.00, Franklin, Kan«. — Št. 92 SNPJ, ška bomba", je dejal eden ize med njih. Neki drug deček je pa ugovarjal: "Nak. mislim, da je bila italijanska bomba ..." Nato so nadaljevali svojo igro. , Zdaj naj vam pa pove svojo zgodbo še 14-letni Ramiro Ruiz, begunec iz Madrida: kako so prišli otroci iz obleganega glavnega mesta in kako o-trok gleda na devet mesecev groze sredi med bombami in granatami: "Ljudje niso vedeli, kaj storiti. Nekateri so se zatekli v kleti, drugi so ostajali v hišah in mnogo jih je bilo pokopanih pod razvalinami. Ljudje so jokali, ker niso imeli živil, da bi Girard, O. — Št. 18 SSPZ, $2.00. New VVatorford, N. S. C.n.d« — Po 50c: James Lin*, B. Raamarik in Kazimir (iaAparac; po 30o: Mathian Gettler in Joseph Jakovac; po 25c: I). N«(lasdy, A. Gettler, S. Hamflr, A. Haftcgen, D. Mirko, Victor Maj-nark-h, Emirio Mattalini, John Vla-iich, F. Niedaieluki, Stanle.v Dornig, Maria Dornig, Joseph MrNill, Ru-dolph Biechele, Rlchard Smith, Bert Lin*. Dan Kinsley, Thomas Lin* in Joseph Vakrfora; po lOc: J. Kispal, A. Nig;rini, Mrs. Peter Fraser, Angelo Corti, F. Kiss in Eugene McAuloy. Skupaj $7.20. (Poslal Milan J. Be-govich.) Skupaj v tem izkazu $13.20, prej-šn ii izkaz $2,202.77, skupaj $2,-21597. ____ Proletarec je liat, ki j« vreden da ga jfilate. več, kajti name je napravila videz pravcatega zanemarjenega hleva: vse razmetano, o kakem redu niti govora, po tleh pa papirja in smeti nič koliko! V takem uredništvu pa že ne bi rad delal! je bila moja prva misel ob pogledu na ves ta nered. Druga misel se pa že ni utegnila poroditi, kajti od nekod je pridrvel eden urednikov, čigar nos je izdajal Semi-ta, me nezaupno in nvilone sovražno pogledal ter mi pred nosom zaprl vrata. Drugače sem se pa tiskarne hitro privadil. Nisem se pa mogel privaditi komarjev, ki jih je bilo toliko, da jih nisem mogel prešteti in so bili tako vsiljivi in požrešni, da sem vzkliknil proti Jožetu Drašlerju, u-redniku naše angleške strani; "Presneto, saj so skoro hujši kot komunisti!", čemur se je Jože veseJo smejal. Nu, tudi "Cankarjevega Glesnika" nisem pozabil v Chicagu. Prvega sem dobil John Hujana, ki ima prijazno gostilno na Trum buli ave. John me je najprej malce "pisano" pogledal, potem je pa odšel k registru teh se vrnil s polletno naročnino. Nekaj dni pozneje me je pa rojak Cukala peljal v Cicero, kjer sva se ustavila pri Thalerjevih, kjer sem samo usta odprl, pa sta že oba zakonca rekla: "Saj bi se bili te naročili, pa ni bilo nikogar naokrog, da bi nas pobaral...M In že sem imel na mizi pred »eboj tri dolarje. Cicera si nisem dosti ogledal, ker je bilo zvečer in sem s« od Thalerje-vil vrnil nazaj v Chicago ter se samo spotoma za trenutek u-stavil pri Cukalovih, reči pa moram, da imata Thalerjeva prav prijazen dom. ima tri aleje in je jako živahno ob večerih, sobotah popoldne in nedeljah. To vam trkljajo in mečejo krogle! šprohar, Zaje, Miško, Vovk, Groser, Godina, Vider in drugi — sami navdušeni balincarji. Pa tudi naši mladi z enako vnemo trkljajo krogle po belem pesku. In večinoma so vsi dobri igralci, da tudi Cleveland ne premore boljših. Pa -ženske tudi ne zaostajajo v vnemi za to igro, zlasti Frances Vidrova, Mimi Omahnova in May Gro-serjeva, ki včasih igrajo s tako vnemo, da pozabijo celo na komarje, katerih tod ne manjka proti večeru. Vrt okrog Centra je zdaj v resnici lep. Cvetne gredice, katerih ni malo, so v polnem cvetju, zlasti lepa je okrogla greda sredi vrta, kjer žare v soncu kakor mak rdeče lilije (cana lilies). Kadar se mi vidi svet prečm, samo pogledam skozi okno in takoj se mi vidi življenje bolj veselo in muje vredno... , Minuli teden v Četrtek se mi je pa ponudila prilika, obiskati živalski vrt v Brookfieldu. Tje me je peljal Jože Košak, ki se je izkazal za dobrega in zabavnega vodnika. V nekaj urah mi je razkazal ves ogromni prostor, ki obeta v nekaj letih postati eden najlepših in največjih živalskih vrtov v Ameriki. Jože pravi da bi morali chicaški rojaki peljati v Brook-field vsakega obiskovalca. Jax se popolnoma strinjam z njim. Priti v Chicago na obisk in ne iti pogledat tega krasnega živalskega vrta se pravi prezreti eno največjih zanimivosti Chicaga ! Opisati ta zoološki vrt, je težko; treba ga je videti. Tim imajo na tisoče živali, od katerih se mnoge gibljejo na prostem, seveda v ograjenih prostorih, ki so urejeni tako, da »o čim bolj podobni okolici, iz katere so živali prišle. Tako se na primer levi gibljejo med velikimi umetnimi pečinami, ki spominjajo na skalnato gričevje afriških puščav. Jaz sem Jožetu prav hvaležen, da me je peljal tja, kajti kdo ve, ali ne bi budi jaz prezrl te chicaške zanimivosti, dt se mi ni ponudil on, da me potegne tja. In — dovolj! — I. J. Dve obletnici: Španijo m Kitajska (Nadaljevanje s 1. strani.) združil kakor še nobena reč f njihovi zgodovini in če bode tako ostali združeni do konca, lahko upajo, da bodo nazadnje pognali napadalce rz dežele. JOACHIM BARCKHAJJSEN^ IVAN VUK: l»/J\<.IS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji UpAr^r_joaoLi--=»ocao NADETO STANJE V PALESTINI D C (Nadaljevanje.) Ogledal si je svoje pastirje in vedno zopet je videl njih osnovno jedro. In to jedro je bilo •u uresničenje njegovih sanj najvažnejše. Bojevniki so in vojaki, vse ob enem in to brez primere. Ali svojih velikih sanj z njimi ne bo mogol uresničiti. Z njimi ne bo mogel zavojevati sveta, vkljub žilavosti, junaštvu, brez-umju, udano-rti in skromnosti. Kajti strašna, nedisciplinirana sodrga je to. Sklenil je, da naredi iz teh Mongolov, iz te sodrge elito. Vedel je, da to ne bo šlo lahko, ne brez krvi, ali odločil se je, da tudi prelije kri, pa naj bo kogarkoli, samo svoje sanje mora uresničiti. Imeti mora armado, ki bo hrbtenica njegovim načrtom in njegovim sanjam. Mongolom ni bilo treba razlagati idejo moči, jim jo vbijati v glavo in jih z njo muditi ter navduševati. Vsak njegov Mongol je že kot dojenček bil bojevnik. Bil je doma v sedlu in raba slehernega orožja mu je bila igrača. Džingis khanu ni bilo treba vežbati novince, kajti vsak deček je bil pri svojem plemenu vojak. Ali to je raztreseno moštvo. Raztreseno po vsej prostrani deželi, živeče v svojih skupinah po lastnih postavah in navadah. To ni organizirana armada. Džirigis khan je sklenil, da naredi iz svoje sedanje države vojaško državo. Ve pa tudi, da je vojaška država lahko za vladarja zclc usodna. Ve tudi, kakšne posledice lahko imajo za vladajočo dinastijo vojaški punti. Ve tudi, kaj lahko narede nezadovoljni in obla-gtiželjni generali. Džingis khan je naredil mojstersko delo. Nikoli ni bilo v njegovi državi vojaških pun-tov. Tudi po njegovi smrti med njegovimi sinovi in vnuki ne. V letih, ko je bil Džingis khan doma, je organiziral armado. Organiziral jo je genialno. Skupine posameznih družin in plemen so bile dosedaj vsaka za se. Razumljivo, da se v takih skupinah kujejo osebni, častiželjni naklepi. Te skupine so bile razpuščene. Vsa armada je bila razčlenjena v edinice po deset tisoč mož. Tak "tuman", kakor se je taka edinica imenovala, je bila samo po sebi zaključena armada, ki je imela tudi široko samostojnost. Poveljeval ji ni general, ampak vladar sam. Samo od njega so take edinice prejemale povelja. Nikdo v armadi ni imel pravic«, tla bi v nji ukrepa i o kakšnih spre-dembah in preuredbah. Edinica je ostala pod vsemi pogoji tesno strnjena. Noben mož ni smel biti premeščen iz enega tumana v drugega. Niti princi, ki so drugače imeli vse predpravice, niso smeli tega storiti. Pripadnost k tumanu je bila dedna. S to postavo^ da je pripadal mož-vojak k enemu in istemu tumanu dedno, je dal Džingis khan vsakemu tumanu nepopisno gibčnost. Vsaka četa v tumanu je bila naravnost za to, da svojemu tumanu pribori čim več časti in slave. Kajti slehernega moža sin bo član tega tumana in tudi sinov sin. Se stoletja potem so služili potomci enega in istega moža pod isto zastavo kakor predniki. Kar se tiče notranje uredbe tumana, je imel genialni organizator obzir na tradicije, ki so jih imela nekoč divja pastirska plemena. Dovolil je, da je moštvo .samo volijo svoje častnike. Tako so obdržali svoje stare navade in običaje. Desetorica si je izmed sebe izvolila četovodjo. četovodji so zopet izvolili izmed sebe stotnika, ki je poveljeval stotnijL Ravnotako so se volili poveljniki tisočerih in naposled poveljujoči general tumana. Džingis khan je odredil, da se mora ceniti princip podvigov in junaštev. Kariero se je lahko doseglo samo z junaštvom, kar je bilo P»č v armadi Džingis khanovi igrača. Vsak vojak je takorekoč nosil v svoji tornistri mar-šalsko palico. Kaj je razumel Džingis khan pod besedo podvig, junaštvo? Ni razumel samo, kakor bi se lahko reklo, drznosti, prevejanosti itd. Vse to je zahteval že od vsakega navadnega vojaka. Od častnika je zahteval več. Sposobnost 'poveljevanja v novejši, izboljšani obliki, častnik pri Džin-&i» khanu je moral imeti Iste sposobnosti poveljevanja, katere so pozneje zahtevali od psihologično izšolanih častnikov. . Za napredovanje posameznega vojaka ni bil nikoli odločilen njegov stan po rojstvu, ampak samo nadarjenost. Tudi svojim bivšim nasprotnikom je dal možnost, da so služili v njegovi armadi. Nekoč so mu sporočili, da je med ujetniki, ki so še pri prejšnjih pohodih imeli srečo, da so ostali živi, takšen lokostrelec, ki ne iztfresi cilja. Džingis khan g* je poklkal k sebi. Postavil mu je zelo majhen cilj. In lokostrelec je zadel. Ves navdušen je bil Džingis khan. Ali lokostrelec je prosil, če sme ustreliti še eno pšico. Dovolilo se mu je. In s tisto drugo pši-co je prvo razklal na dvoje. Mož je v kratkem času poveljeval tumanu. Bil je torej poveljujoči general. Med ujetniki je bil tudi neki jezdec z imenom Džebe. Pregrešil se je nekaj in bi moral umreti. Ujetniki pa so toliko pripovedovali o njegovi jezdni spretnosti, da je postal celo Džingis khan radoveden. In še pred usmrtitvijo je možu dovolil, da pokaže, kaj zna. Smehljajoč in z nekako zlobo mu je dal svojega nenavadno velikega, snežnobelega, vražjega žrebca. Džebe je jezdil to ogromno, divjo žival izvrstno, boril se imenitno, in ko je bila igra končana, se je divji Džingis kha-nov konj zgrudil mrtev . Džingis khan je kar pobesnel. Pa ne radi konja, temveč radi vražje moči ujetnikove. Ni bilo več govora, da bi se tega moža usmrtilo, čez nekaj let je bil ta mož največji in najslavnejši general jezdecev v armadi. In ko je ta general zmagal prvič, ni podaril svojemu gospodu samo zavo-jevanih dežel, temveč mu je poslal deset tisoč snežnobelih, vihravih konj, ki jih je dal poloviti v premaganih deželah. Džingis khan ni sledil starodavnemu običaju, da je ubil poveljnika, ki je izgubil bitko. Zanesel se je, da bo tokrat premagani general v prihodnji bitki najsmelejši. Vojne zakone je naredil Džingis khan zelo trde. Izdaja in pobeg se povsod kaznuje s smrtjo. Džingis khan pa je kaznoval s smrtjo tudi vsakega, ki je plenil brez dovoljenja. Kaznoval je takoj s smrtjo vsakega, ki se je usmilil ujetnikov. Kaznoval je s smrtjo vsakega, ki je svojemu tovarišu ukradel četudi najmanjšo reč. Na svojih pohodih ni imel Džingis khan nobenega trena. Armada je morala živeti od tega, kar je zaplenila. Nič drugega sc ni dobilo. Ta princip jc ustvari! Džingis khanovo armado za strašen bič in je kot "šiba božja" zapisana v zgodovini. Da bi pa ta princip ne rušil discipline, se je moral po bitki oddati ves plen. In šele potem se je raz-delil enakomerno, ne oziraje se na čin in čast. Džingis khanova armada je obstojala samo in edino iz jezdecev. Le malo pozneje, ko so bili v armado prideljeni tudi perzijski in kitajski oddelki, je imel pehoto, topništvo in tehniške čete. Njegova strategija je temeljila na prastari tridelni razdelitvi, ki so jo poznali že Iluni. Namreč na centrum, na desno in na levo krilo. Ti vojaški pojmi strategije so bili tako vtisnjeni v uralskoaltajska pastirska ljudstva, da so celo v upravi države in v geografskih določitvah krajev igrali svojo vlogo, še danes se imenujejo prebivalci Mandžurije "levičarji". In mnoga pastirska plemena n?t Kavkazu označujejo strani neba z besedami: desno, levo, sredina. Pri Džingis khanu je varanje sovražnika v bitki igralo veliko vlogo, če se ni posrečil prvi naskok, se je vsa armada takoj obrnila. In takorekoč se za nič drugega ni reč brigala, kakor da čimpreje zbeži. Niti zadnje straže niso ostale na bojišču. Center se jc umikal kompaktno in naglo in tako nehote vabil sovražnika za seboj. Obe krili pa sta se s svojimi lahkimi jezdeci razkropili 3 takšno naglico, da sovražnik ni vedel, kje je prav za prav glavna moč in kje jo naj išče. Sovražnik je tako dolgo sledil, da mu je center Džingis khanove vojske prišel takorekoč za hrbet. (Dalje prihodnjič. V Palestini, nad katero ima mandat Anglija, to izbruhnili novi boji med Arabci in v katerih je bilo ubitih blisu 50 ljudi, ranjenih pa nad »to. Nemiri »o poti«-lica ostrega trenj« med Arabci in priseljenimi -idi. .4* sliki to angleški vojaški tanki, ki patrulirajo po ulicah obmorskega mesta Haifa. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Cleveland, O. — Jennie Da- ban ju, in verjamemo, da so mu garin, naša agilna zastopnica, se danes prav tako naklonjeni, jc spet poslala 11 naročnin ter Potrebno bi bilo, da se jih zo- obeta, da se kmalu zopet zgla- pet pridobi kot aktTvne sodru- si. Jennie je agilna delavka, ge v klub št. 5 JSZ, ki je nam toda metropola je velika in bi in njim še vedno tako potreben potrebovala več agitatorjev. Kaj je z ostalimi sodrugi pri klubih 27, 28 in 49? Chicago, HI. — Tudi tu ni bilo kake posebne aktivnosti zadnje čase. Naročnin so pridobili: Frank Benchina 4, Ch. Pogorelec 4 in Joe Oblak 3. kot je bil nekdaj. Torej, v organizacijo somišljeniki, kajti delavstvo lahko računa na svoj vpliv in moč le tedaj, kadar je močno organizirano politično lin strokovno! Sheboygan, Wi». — Frank Stih je spet tu. To pot se je Bridgeport, O. — Jože Snoy zglasil z 2. naročninama in nam je poslal svoja priporoči- $1.30 v tiskovni fond lista, ki la glede agitacije v vzhodnem jih je sam prispeval. Ohiu in zap. West Virginiji, Barberton, 0. — Tudi tu se katere on vsled bolezni in za- grblje polagoma, zato skrbi posljenosti ne more vršiti več v nas zastopnik Mike Kopach. toliki meri kot jo je nekoč. Pri- To pot je spet poslal dve naložil je tudi eno naročnino. Pri- ročnini. poročila "so nam dobro došla in Herminie, Pa. — Od Toneta jih bomo upoštevali kolikor Zornika zadnje čase ni bilo ve-največ mogoče. liko slišati, toda zadnji teden I vsakih 100 prebivalcev. Avtomobilov je bilo v tržaški, goriški, reški in puljski pokrajini 6,810, avtobusov 247, tovornih avtomobilov pa 2644. Od avtomobilov je bilo 428 taksijev. e Napoli. — Bolniška ladja "Gradišča" je pripeljala 480 ranjenih legionarjev iz Španije. V pristanišču so jih sprejele civilne in vojaške oblasti. Julijska Krajina bo imela letos dobro letino, čeprav je spomladi kazalo, da bo vsled zmrzali in pozneje suše uničenih mnogo poljskih pridelkov. Žita so si opomogla in krompir in drugi poljski sadeži so v mnogo obetajočem stanju. Kones Vorarlberškc Dežele Vorarlberg ni več! iPri zadnji upravni preureditvi Avstrije je bila ukinjena deželna samostojnost Vorarlber-ške, njeno ozemlje pa je bilo priključeno Tirolski. Vorai^fberška se Je raztezala med arl"berškimi Alpami, reko Renom in Bodenskim jezerom. Prebivalstvo se je pečalo predvsem z živinorejo in sadjarstvom, v mestih pa je bila razvita tudi močna stara industrija, zlasti tekstilna. Dežela je bila dobro upravljana. Najmočnejši stranki sta bili konservativno usmerjena katoliška stranka in social-demikra-tična stranka. Vse politično življenje je pa preveval dobro razvit smisel za politično realnost, globoko ukoreninjen demokratičen čut in ljubezen do la.stne samouprave. Vorarlber-ška je bila pač neposredna soseda Švice, od intrigantske Avstrije pa ločena po visokem Arlbergu. Ob prevratu je Vor-ariiberška izrekla željo, da bi bila priključena kot poseben kanton Švici, visoka politika pa je to preprečila. V povojni Avstriji se je Vorarlberška odlikovala po vzorni deželni samoupravi in po pametni strankarski politiki. Zato je razumljivo. da je Vorarlberška, čeprav je bila najmanjša avstrijska dežela, dala Avstriji kar dva zvezna kanclerja, ki sta bila od vseh kršč. soc. kanclerjev najbolj pametna in uvidevna, Jošta Finka, ki je bil po poklicu kmet, in dr. Enderja. Vorarlberška je z vso svojo zgodovino in razvojem dokazala, da je najboljša taka deželna in državna uprava, v kateri ljudstvo sodeluje in soodločuje. Kljub temu ali morebiti prav zaradi tega pa je morala sedaj izginiti. (Iz "Del. Politike".) Ali je vase društvo že v Prosvetni matici? Društvom in KI uho m Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 ^ Johnstown, Pa. — Iz tega kraja, ki je bil nekoč trdnjava napredka med našim delavstvom, smo zadnje čase dobili dobra poročila in sicer so se zglasili kar trije naši agitatorji, namreč Andrew Vidrich, ki je poslal 8 naročnin, John Kak in John I^angerholc pa sta jih poslala 10. Mrs. Glavach je naročila koledar in Majski Glas svojemu bratu v Francijo. Novo ustanovljena čitalnica Slov. del. doma pa je naročila lepo zbirko knjig iz nase knjigarne. čeravno so slabe razmere, naša stvar gre naprej, pravi Vidrich. Mi smo še vedno mnenja, da je tam še obilo naših se je zglasil in sicer s precej lepim šopom naročilnih listkov. Poslal je namreč 12 naročnin in napravil nekaj drugih obračunov. Želi tudi imenik naročnikov, da vidi, kako stojimo z naročniki v zapadni Penni. Tega mu pošljemo čim dobimo novega iz tiskarne, in od Toneta pričakujemo, da bo .storil svojo dolžnost napram listu in pokretu. Sicer ga v to ni treba oi>ominjati in človek si včasih zaželi, da bi imeli več takih Tonetov po naselbinah. Arma, Kan&as. — Prezreti ne smemo tudi Toneta Shular-ja. Poslal je dve naročnini. Poslali .smo mu tudi nov imenik, starih somišljenikov, ki so bili i da obišče še one, ki imajo pote-vedno dobra opora našemu gi-ičeno naročnino. VESTI IZ PRIMORSKE Tr*t. V bolnico so pripeljali men na cirkularko. Pri tem pa težko ranjenega 30-letnega Le-1 je z desnico zamahnil proti ža-giso Josipa. Ko je delal v kam-|gi, ki jo je zgrabila in mu jo v nolomu Alojzija šušteršiča je hipu odrezala, llkratu si je fant spričo silnega sunka ob stroju zlomil nogo in dobil še Alojzija mina predčasno eksplodirala in mu je kamenje težko ranilo nos, oči in roke. . — 30 dni se bo moral zdraviti Radovac Anton, 25 let, ker mu je padla na nogo velika bala papirja, ko je opravljal težaška dela v hiki. e Št. Peter na Krasu. — Snežniški gozd je ves preprežen s cestami. Večji del cest je dala zgraditi in preurediti uprava gozdov princa Schonbrunn-VValdenbung, a večina cest je preuredila v zadnjih letih vojaška oblast. Skupna dolžina vseh cest in poti, privatnih in vojaških pa znaša 350 km. — Z rešilnim avtom je bil prepeljan v tržaško bolnišnico Ivan šekinc, star 40 let iz št. Petra. Ko je delal na žagi v bližini Sežane, je padel med dva hloda, ki sta ga stisnila in mu povzročila težke notranje poškodbe. druge poškodbe. Njegovi tovariši so takoj priklicali na pomoč reševalce iz Gorice. Dobri dve uri po nesreči jc bil fant v goriški bolnici. Logatec.—V neposredni bližini vasi Novi Svet pri Godovi-ču, to je ravno nasproti jugoslovanske obmejne vasi Hote-dršice, so letos spet pričeli z nadaljevanjem utrjevalnh del. Nas list je prejšnja leta večkrat obširno iporočal o utrjevalnrh napravah ob temu delu meje, ki jih letos nadaljujejo. Največjo škodo bodo utrpeli spet naši ljudje, ker se vsled takrh naprav ne bodo mogli svobodno kretati po svoji zemlji. "Gazzettino" je objavil daljše poročilo o ljudskem gibanju in gospodarskem položaju v goriški pokrajini. Iz njega posnemamo nekaj zanimivejših podatkov. Organizacija vskladiščenja poljskih pridelkov in drugih kmečkih proizvodov se je v zadnjem letu precej izpopolnila. Obvezna oddaja žita, volne in sviloprejkinih kokonov se je izvedla z vso strogostjo, tako da je mogoče reči, da so bili v zadnjem času doseženi že totalitarni rezultati. Tako je lani 2197 posestnikov oddalo v javna skladišča 119,000 stotov pšenice, samo v januarju t. 1. pa šev25,000. 146 rejcev ovac skoraj 25 stotov volne. 2521 svilogojcev nad 183,00 kg sviloprejkinih kokonov. Na industrijskem področju se je položaj nekoliko izboljšal. Gradnja elektrarn na Soči, v Doblarji-h in pri Kanalu, je do neke mere nadomestila javna dela, ki so se v zadnjih dveh letih skrčila na minimum, le da pri teh delih ni zaposlenih baš mnogo delavcev iz domačih krajev. Tovarne cementa v Anhovem in tkalnice v Podgori pri Gorici so v polnem obratu. V obče se je število industrijskih in obrtniških podjetij za malenkost zvišalo od 2958 na 2967. število trgovskih tvrdk se je povzpelo na 4370. Donos davka na poslovni promet je znašal lani 3,950,500 lir. dobro tretjino več ko v letu 1936. Za kreditno gospodarstvo sta v pokrajini merodajni predvsem višini vlog pri poštni in goriški mestni hranilnici. Pri prvi so se vloge lani zmanjšale za dobrih 200,000 lir na 23,731,500, pri drugi pa povečale za 1.4 milijona na 64,733,-000 lir. Potrošnja nekaterih vrst blaga pa se je zmanjšala. Tako je znašala pri mesu 8,039 stotov, medtem ko so porabili leto prej 8.478, leta 19.T5 pa celo še 9.663 stotov mesa in mesnih izdelkov. Zvišala se je pri vinu od 38,715 v letu 1936 na lan- Stavko poravnana Zvezni delavski posredovalec Harry F. Scheck je naznanil, da se je dosegla poravnava stavke pri Chicago Hardware Foundry Co. v North Chicagu. Namesto 10-odstotnega mezdnega znižanja, proti kateremu so šli delavci v stavko, bo uveljavljeno 5-odstotno znižanje. skih 41,488 hI in nekoliko tudi Listi so objavili zanimive sta- pri tobaku, tistične podatke, ki kažejo, da ! ____ DROBIŽ OD VSEPOVSOD je promet v deželi že v velikem obsegu motoriziran. V Julijski Krajini, ki šteje približno en milijon prebivalcev, je bilo po Na žagi blizu Cola nad Aj- teh podatkih 1. januarja t. 1. dovščino se je pripetila 16 let v prometu kar 9,701 motorno. razpisati občinske volitve za staremu delavcu Lojzetu Kra- vozilo, pri čemer motorna ko- 9. oktobra t. 1. Tem volitvam šni huda nesreča. Fant je sku- lesa niti niso bila všteta. Tako pripisuje belgijski politični šal prenesti transmisijski jer- odpade po eno vozilo skoraj na krogi velik pomen. Občinske volitve v razpisane Belgijska vlada je Belgiji sklenila (Nadaljevanje s 1. strani.) pove, za slučaj vojne na Sredozemskem morju. Svari delodajalce Chicago. — Peter T. Swan-ish, komisar brez-poselnostnega zavarovanja v Illinoisu, je posvaril delodajalce, ki sc skušajo izogniti 'plačevanju prispevkov v sklad brezposelnost-nega zavarovanja, s tem, da na vsako toliko časa začasno odpuščajo svoje delavce, da jih čakajo ostre kazni, ako se ne bodo kanili tega početja. V tem fondu je zdaj 65 milijonov dolarjev in podpore se bodo začele izplačevati prihodnje leto 1. julija. Priporoča zvezno brezpotel-nostno zavarovanje Charlottesville, Va. — Profesor dr. Walter Gellhorn s co-lumbijske univerze je te dni priporočil, da 'bi se nadomestil sedanji sistem državnega brez-poselnostnega zavarovanja s sistemom zveznega zavarovanja, ker bi se stvar s tem poenostavila in odpravljeni bi bili mnogi nedostatki, ki jih ima sedanji sistem zavarovanja po posameznih državah. Na istem shodu je govoril budi Lee Press-man, glavni legalni zastopnik CIO, ki je dejal, da je ameriško organizirano delavstvo de-finitivno na potu v politično akcijo, ker je spoznalo, da ni dovolj, da se organizira strokovno, temveč je potrebno, da tudi aktivno sodeluje pri izbiranju kandidatov v politične u-rade, ako hoče, da se bodo slišale njegove zahteve. Samomor politika Ncw York. — Tu se je ustre lil državni senator demokrat Julius S. Berg, »potem, ko je izvedel, da ga namerava dis-triktni pravdnik Thomas E. Dewey obtožiti sprejemanja podkupnine v zvezi s koncesijami na newyorški svetovni razstavi. »od m • s-— • • KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • e KOMENTARJI NEW YORK POZDRAVLJA HUGHESA Klerikalni mesečnik "Novi Svet", ki je bil ustanovljen 4. nov. u avditorija SND. CHICAGO. Dramska prod»t«T« kluba it. 1 v nedeljo 27. aovaaiks« v dvoraai SNfJ. » i DECEMBER CHICAGO, ILL. — V soboto JI, decembra Silvaetrova sabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. COLLINWOOD, O. — Veselica kluba it. 49 JSZ aa boiičal večer If. daa. v Slav. dal. dops^. 1939. CHICAGO. — Dramska predstava kluba št. 1 JSZ V nedeljo 2«. febra, arja v dvorani SNPJ, CHICAGO. — Koncert 'W f nedeljo 23. aprila ▼ dvorapi SNPJ. ; (Tajnike klubov ia kultura« o4|e-ke klubov tar tajaike konferenc pja-' simo, da nant sporoča vsa svoja pri* redilve sa uvrstitev v ta koiona in da aam pošljejo popravka, ako sa po^ datki a priredbah napačae sab«Wt ioni.) ... > __ Nacionalizem j« otroška ho« lezen: oaepnice na človeštvu. PALANOECH'S TRUVEL BUREIU Folklort Radio Program Every Sundaj from 1 to 2 P, M, Station wwae — 1200 klloryrl«a ^iiiki madžar- in njegrovih pristašev v A-jg-Iies odpravljal na svoj po- skih vladnih predstavnikov v!menki' To bodo okušali dose-t okrog sveta in Newyorčani Rimu in Berlinu kažejo, da gre s tem» <*a *>odo očrnili te de- za akcijo, ki se tiče srednje kot nezmožne itd. Istoča- niso videli nič drugega, je pristal na newyorškem letališču 31 -letni ameriški Irec Douglas P. Corrigan, ki je bil napravil polet brez pristanka iz Califor-nije, v devet let starem, $900 vrednem enomotornem letalu, katero je kupil I. 1935. za — $315, Nekaj dni po Hugheso-vem povratku se je Corrigan mad za novo svetovno klanje. |>pet dvignj, y zrak od,ete, "proti Californiji". In ko so ie BAUER Poročali smo, da je v Parizu dne 4. t. m. zjutraj ob treh za srčno kapjo nenadoma preminul avstrijski emigrant s. dr. Oton Bauer. Sodrug Oton Bauer je bil star šele 57 let. Sodrug Oton Bauer je moral bežati iz Avstrije ob krvavem nasilstvu klerikalnega kanclerja dr. Dollfussa 1934. Bežal je z mnogimi drugimi emigranti v čehoslovasko v Brno, kjer je emigracija pozneje izdajala tednik "Arbeiter-Zeitung", ki se je razširjal po hermetično zaprti Avstriji v 60 do 70 tisoč izvodih. Urednik listu je bil dr. Bauer. Bil je tudi urednik revije "Der Kampf". Politične intrige in bojkot čehoslovaške Evrope in vzhoda. Najprej obišče madžarski regent Horthy Berlin, za njim madžarski predsednik vlade Imredy in zu-nanjPminister Kanya Rim. — Madžarski list "Vivadat" trdi celo, da obišče septembra meseca sam nemški kancler Hitler Budimpešto. Kakor je videti, kuhajo prav pridno evropsko juho, ni pa jasno še, kako bo teknila ta juha socialno bolni Evropi. vsi mislili, da se je izgubil ali ponesrečil, ker ni bilo nobenega glasu o njem, je 23 ur po njegovem odletu prišla vest,' • l* j* da je pristal na — Irskem. At-| komunisti bi radi CIStlll lantik je premeril v 23 urah in j WPA 13 minutah. Njegovo letalo je pravcata "stara škatla", brez vsakih modernih navigacijskih inštrumentov. Polet je napravil brez dovoljenja zveznega urada za zračni promet, ki mu je to dovoljenje že dvakrat odklonil, zato je dal listom izjavo, da je priletel na Irsko "po pomoti", češ, letel je nad oblaki in mislil, da leti proti Californiji .. . Irski šaljivec! zaradi te politične emigracije f Njemu na čast se zdaj vije eo povzročile, da se je moral Custer Battlefield Highway iz Des Moinesa, Iowa pa do Gla-cier National parka v severo-zapadni Montani, kakih 1,500 milj daljave, z mnogimi zanimivostmi za turiste na obeh straneh ceste. Na pozorišču boja je pokopališče padlih vojakov z njegovim spomenikom, kar tudi spada med znamenitosti, katere si navadno izletniki ogledajo. O Custerjevemu življenju, list preseliti v Francijo in z njim tudi dr. Bauer. Oton Bauer je po smrti pokojnega s. Viktorja Adlerja v povojni dobi najagilnejši politični propagator, ki je z logično doslednostjo največ pripomogel s svojimi razpravami in propagando, da 'je avstrijsko delavstvo politično ostalo enotno. Dr. Bauer je bil ruski vojni vjetnik. Poznal je revolucijo v Rusiji in nje težkoče in boje, in še s posebnim ozirom na to iz katerih se je učil sam in po- njegovo zadnjo bitko, je bilo napisanih več knjig, v katerih mnenja posameznikov nekoliko v navzkrižju glede pravega vzroka masakra. Verjetna M je trditev, da so takozvani vladni civilni agentje krivično in nepošteno postopali z že itak dovolj zatiranimi Indijanci, ki so se nato včasi dvignili ia svojih takrat že odmerjenih rezervacij ter si skušali s silo priboriti vsaj nekaj pravic. Custer pa je naletel s svojo malo četo na veliko premoč, ki je bila poleg tega še upravičeno razkačena. Drugo mnenje Pa pove, da je bil Custer zelo častihlepen človek, ki je silno pokazal "junaštvo", kadar je imel on sam vrhovno poveljstvo. , Ko je Custer dobil netočno Poročilo svojih vohunov, da je indijanska četa (vojniki iz ro-a?f,e re™ko lju/ ' J bečega človeštva, enako moč- Demokracija ni kriva za da-i 20 izmed 23 ameriških vo-našnje stanje v Evropi, pač pa dilnih ekonomov je mnenja, da tisto, kar so ponekcd odločujo- se bo položaj v tigovini in in- sno je bilo naročeno, da se'iz-rine iz te organizacije brezposelnih VVorkers' Alliance vse člane, ki niso prijatelji komunistične "nove linije" ali stalinizma. Tako poroča Nevv Leader. dustriji prihodnje mesece izboljšal, predvsem kot posledica zveznega pomožnega programa . i a c i i Ji S £ ° «i S" S a • P - U J o i I i« N M 8 5 9 3« 5 — IL1TNOIS: Oglesby — La Salle 4 Waukegan 18' Chicago it. 1 48 INDIANA: Clinton 1 KANSAS: Arma 3 MICHIGAN: Detroit ftt. 115 OHJO: Cleveland Girard Newburgh Collinwood Bridgeport PEN.NSYLVANIA: Sygan 11 WEST VIRGINIA: Pursglove 3 2 5 WISCONSTN: Milwaukee 24 24 24 18 96 10 4 24 4 2 — — 4 —- — 48 48 2 — — 9 — 2.80 3.20 8.55 27.00 1.00 3.85 6.80 48.00 3.00 1.30 7.20 3.55 3.75 1.85 16.80 19.45 12.80 .45 1.80 3.30 .30 1.10 2.20 Na posebni anketi so se morali dijaki gimnazije v Nišu v Srbiji izjaviti o najpomembnejši osebnosti v naši domači zgodovini. Zanimivo je, da so se srbski dijaki v veliki večini izrazili za hrvatskega kmečkega upornika in mučenika Matijo Gubca. Pri anketi so se pa dijaki na hrvatskih šolah zavzemali predvsem za stare hrvatske kralje in to predvsem ,g0 za tistega izmed njih, ki je .901 prejel od papeža zlato bulo v 2.70 priznanje za svojo gorečnost. 8.40 j _ .30 Gen. Franco odlikuje svoje zaveznike Atentat na governerja V mestu Ponce na otoku Puerto Rico, ki je pod ameriško nadvlado, je bil tekom vo-aške parade uprizorjen aten-at na governerja, gen. majorja Blantona Winshipa. Atentat *e je izjalovil, toda v metežu, ki je nastal po atentatorjevih strelih, je bilo ranjenih okrog 20 ljudi. Atentat je bil delo nacionalistov, ki bi se radi iz-ncbili ameriške nadvlade. Japonske izgube šangaj. — Japonska ofenziva proti Hankowu je zelo draga zadeva in do konca zadnjega tedna so Japonci izgubili v tej bitki že nad deset tisoč moi. Vzlic silnemu naporu in žrtvam pa niso še omajali kitajskih bojnih vrst. 31.55 19.20 2.10 1.00 8.40 1.10 .50 4.80 1.10 2.20 14.40 1.00 .40 2.40 1.00 1.10 .50 4.80 Skupaj Gov. Davey in fašist Gerald Smith Newyorški Nevv Leader poroča iz Akrona, da znamenja kažejo, da ima louisianski pastor Gerald Smith, pristaš in politični naslednik pokojnega Huey Longa, tesne zveze z go-vernerjem Martinom I)avey-jem, demokratom, ki se bori za ponovno izvolitev. (To je tisti Davey, ki je poslal državno milico proti stavkujočim jeklarskim delavcem.) Poročilo pravi, da se poslužujejo Daveyjevi kampanjski voditelji istih naslovnih list kot Smith, državni uslužbenci, ki morajo ubogati governerja, so delili vstopnice za Smithov shod in radijski čas, rezerviran za Daveyja, je bil enkrat prepuščen Smithu. Smith je fašističnega mišljenja In tudi hud sovražnik CIO, da governer Davey nI prijatelj slednjega je pa tudi jasno, saj je šla delavska nestrankarska liga CIO v boj, da ga porazi v primarnih volitvah. 268 152 101 — $138.65 $68.05 $42.00 $42.00 ZA MESEC FEBRUAR 1938 španski uporniški general Franco je podelil dva visoka odlikovanja nacijskemu maršalu Goeringu in Mussolinije-vemu zunanjemu ministru Cia-niu, da tako pokaže svojo hvaležnost za pomoč, ki je je deležen ves čas upora proti vladi, kateri je nekoč prisegel zvestobo. Rabelj se laska rabljem ! Nezaposlenost na Češkem Iz nedavno objavljene vladne statistike je razvidno, da je bilo meseca marca na čeho-s'lovaškem 484,506 nezaposlenih delavcev. COLORAD: Member at large 6 ILUNOIS: Springfield 3 Chicago št. 1 24 Member at large — INDIANA: Clinton 1 Ml OH IG AN: Detroit it. 114 15 20 OHIO: Newburgh 4 1 Piney Fork 6 2 FKNNSVLVANIA: Canonaburg 4 4 Sygan 10 — Moon Run 8 4 West Alitjuippa — — WIS3.90 $23.96 TAJNIŠTVO J. S. Z. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razen srede od 9. sjutraj do 9. tvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 ! 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. g ♦ I....................... FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. < Chicago, III. Tel. Crawferd 13S2 Pristne In ekntne domete jedlle < Cene smerne. Poatreftbe to£ne. < V Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPKRATIVE COMMONNVEALTH NO. 1611. Published W.«Uly at 2301 So. Lawndale At«. CHICAGO, ILL., July 27, 1938. VOL. XXXIII Security Funds Go For Government Exp ence The use of social security tax money for the payment of the ordinary expenses tvf the government continues to draw criticism and defense. In a letter to the American Labor Legidlation Revievv, Arthur J. Altmeyer, chairman of the social security board, do-fenda it. He says the money, totaling $595,100,000 up to the end of last February, is invested in 3 per cent special treasury notes, and these are as good as any government bonds in vvhich insurance companics invest their surpluses. Of course they are good; that is not the point. In čase the government keeps on borrovving, the bonds might seli for lesa than par when the money is vvanted, and, an ihere might at that time be many times as much of it invested in these bonds, the social security fund might lose several hundred mil-lion dollars by selling them below par; but that also is not the point. The point is that the administration and the congreas have, in this foxy way, provided the government with what will eventually be billions of dollars for ourrent expenses by un-necessarily taking it out of the wages of the poor, and has thus avoided adequately taxing the rich for the running expenses of the government. The chairman does not ansvver that, and we do not think he will try to answer it. The taxes on the poor could have been made low enough to bring in only the amount needed for social security purposes from time to time. Or these taxes could have been omitted and the money could have been borrowed from time to time as needed. Or the money could have been raised by taxing those most able to pay. In any event, even if the vvages were taxed enough to pay the way of the administration of the social se-curity act, the ourrent expenses of the government should be raised by taxing those most able to pay, not by taxing the wages of the poor. The avowed object of the social security act is fine. . It PIONEER ANNUAL PRIZE AND JUVENILE PICNIC, JULY 31 VVhat. uHuully in Uie largeat picnic oach summer among Slovene« in Chicago, uttracting the grcatest number of o.ur people, w»ll be heki at Ste-xinar'a Red Gate Grove, Sunday, July 31, 1938. Thia will be the well-known Pioneer Lodfe Annual Priao and Juvenile Picri«. The marvy featureii on the program will include: gamea, racea, .lancing, refreshment, etc. Music by he well-known Steve Palla and hia orcheatra. There will be prizes galore, one of the main attractions being the $50 caah gate prize. Juvenile menubcra of the Pioneer lodge, aa well as the young and old folks, look forvvard to thia picnic with a good reason — they feel aa-sured of having the best time of the whole summer. JOHNSTOIVN -By KAR JON -- Just Another Column Relief Statioas—Busicst Back into print with newa of our local happening* here and in near-by coinmunitiea. It'a not newa, but any-way, we have a "buaineaa recceaaion" here us elaewhere. The milla and minea are practically »t a *tand-*till, About the only activity there ia. in down at the relief station where ataff workera had to be increaaed to take care of the ever increaaing army of unemployed. And aometimea thoae boys have to work overtime, too! Our Mayor In Hot Water The mayor of Johnstown ia in hot water again. He and one of our councilmen were arreated on chargea of bribery, extortion and malfeas-ance. The chargea are based on al-U»ir«*4i untawful reeeipt of $3^,449.50 from Franc ia C. Martin, member of the Citizens Committee and C. R. Kllieott, general manager of Beth-lehem Steel, during the atrike laat aummer. Danny .says when thia ia over we'll not have to be ashamed of his resord. Nobody is. but, "The Big House" from where he came, might be for not making a better citizen out of our mayor. Polilical Conpau The CIO Kennedy forces were un-able to defeat the regular Democrat machi ne in the Tecent primary elec-tion. John L. Lewi» was painted as a campaign manager, and Mr. Adama ^ ** ^VT?? will rfart a tour of down state coun- hne»y, that'a'why nese conunun.Ues. But ,ome 12 thousand small property I'm sad. k-h petit on. are* were not Thafs why my old friends call me a With the trial of the suspended ezecutive officials of the United Automobile Workers' Union schedul-ed for next Monday, the taking over of large local unions in Milwaukee •nd North Tarrytown, N. Y., by the national administration, and severa requests made to John L. Lewis, CIO chief, to intervene, that organfzation has pasaed to a further stage in the crisia due to inner intrigues of po litical groups to control the union irreapective of the welfare of the hundreds of thousands of members. The Allis-Chalmers local in Mil-waukee was taken over and its officials suspended because a smali meeting of the members voted to pay the union's dues to the suspended secretary-treaau rer, George Addes Harold Chriirtoffel, president of the local has resigned from the Socialist Party while under charges of being a Communist, and Christoffel has wired his version of the taking over of the local to Lewis by saying that "strongarm thugs" had raided thc union. New York Local Inirolved Meantime, a number of presidents of local unions in Detroit are urging Lewia to keep out of the mesa while a group of local union presidents supporting Martin were to see Lewis this week. An aetion similar to that taken in Milwaukee was Uken at North Tarry-town, N. Y., when ten officers of Local 118 with 2,000 members were removed, which was followed by the announcement that the officers will fight the ouster. This local is said to have protested against the sua-pension of the ffve national officers. Here again the charge is giving Communism priority over union af-fairs and problema, and certain members assert that they had asked the national .office to intervene. The ousted officials declare that they will continue to funetion and wiil carry their čase into the courta. Meantime, the local is temporarily in the hands of a committee of 1£ appointed by the representštfve of the national office who removed the old officials. What ia happening is an old story, a t ragedy that came to the needle trade imions more than a decade ago and to other unions l*ter. Members of Communist political organizations accepting instructions from their party chiefs regarding union policies brought havoc within unions ten .vears ago, and this is being repeated in thc Automobile Workers' Union. Concerned with the routine duty of weathering the new depression and maintaining standards won in the past several years, organization of new unions has declined and no important moves for peace In the divided labor movement have been made for several months. However, Charles M. Baker, guc- cessor to Charles P. Hovvard as president of the International Typo-graphical Union, has declared that pressure by members in both organizations is bringing a aentiment of reconciliation, He believes that peacc will take the form of a worka'blc compromiae by which the CIO wiU concede a plače to eraft unions while the AFIv will agree to industrial organ ization of the masa produetion industries. Get Aw«y f n . ' "" .. . "" neimenem sieei. in a recent court T',ot- "'ion. dffe.tod ,he G«vor„m,n. in rrmip. wrr, hel,l re..ntly in rk| whjfh • C..TO 4 wMt «de «n,l support P Med ..t.x,orti„ f. J „ ^ from organizations representing a ^ large seetion of these ho^U'?^ 11 my 0,d friends ^ - • now in circulation are: .l,, , ^ . f ' scaD- «__, „ „ .. . „ 4 .„. tne sheriff for back taxcs. i n \ 1 ° o hvanston' I,,m- ^ . I'd give mv life, Pet, had I known ois, United States Senator. Cultural Actieitie« then Joseph M. Jacobs, Chicago, 111. J jn the way of cuUurn, activities ; The pride of standing with union Congreaaoian at Large. can re|)urt that s1nifin>? ^^ m(,nf Bert H. Nelson, Chicago, 111., Con- "Ju*o*lavia" is stili going strong. Take my advice, Pet, and always ffVfkl'0 »VI • W ^ ? f ^ VfVf* * f* » " . ; ^ jy• t .„ „ i Some lortv -inger^ under thc able John G. Ensorff, Aurora, IU., Sute direetion of Ann Kdleman, are nnw Treasurer. busily engaged with a fine program Meyer Halushka, Chicago, III., that will be given at the 20ih an-! -___ Supenntemlent of Public Inatrucilon. niver,ary of this singing society. The | In days of yore, if anyone mi.sed Maynard C. krueger. Chicago, III., date and plače will be announced a s'age coach, he waa content to wait Trustee of the University of Illinois, later —' Ina M VVhite, Chicago 111. Trus- Picnics!!! Ves, we're golng Jto have the Univeraity of Illinoia. | „nc of those affftir„ on Sunday, Aug 28. The SNPJ Federation of this dia-triet will sponsor it, up at Krayn, Pa. A newa diapateh from South China, tella thia: y taking my time I can alwaya manage to obaerve at least a few of the beautiful things nature has planted around ua. Hurrying crazily along I'd miaa all that. After all, I never was supposed to be a "jumping bean ..." "Reallosa" or "Lone|y"? For the benefit of a friend of mine I must say that I see quite a differ-ence between a "restleas" man and a "lonely" one . .. The man he de-•eribed as "moving through two doori like a tiger in a cage" secmed to me a rather lonely figure, not a reatle«« one ,..---------------- It Wa« a Luckjr "M..take" They teli us that Corrigan's old f;j-ing jallopy which took him aeron the Atlantic to Ireland has no name. It wouldn't be a bad idea to name it "The Lucky Miatake." Regard« from Friends Louis Jartz and his Betty sent us a card with niče regards from John-stown, Pa., where they were a-vi». iting. Thanks. But, Lftuis, what'a the matter with your old, once talk* ative, "bed-bug"? Dead or just sleep-ing? Why not wake it up? We're Glad, Donald Our old friend Donald J. Lotrich ia out of the hospital and well on hia way to complete recovery; and, we're mighty glad of it. Wc hope he will aoon start writing for his old columa again. How about it, Don? into the land of 10,000 lakes The I^abor Party is puttrng up wTiat campaign manager McDowell, cxpects to be the only full labor fight For jua'(ce, fair play, frerdom and dight." —A. Widmaier. two or three days for the next one. Now he lets out a squawk if he misscj one seetion of a revolving door. Edueation of Immense Value K is living." Any One, Antone — "Any One" places the emphasi« on "noc"; "»nr one" placcs the cmphasis on 'any.