Sped. in abb. post. Il gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
LETO DNI PO POTRESU
Leto IV - Štev. 9 (81)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 1.-15. maja 1977
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja
H
ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT • DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Koliko je bilo takšnih razvalin po lanskem potresu?
sim
Naši ljudje niso obupali. Začeli so graditi nova stanovanja. Na sliki vidimo skupino montažnih hiš v gradnji, v Čeneboli, darilo S.R. Slovenije
Slovenska montažna hiša v Klenju
NISMO OBUPALI
Dne 6. maja smo dočakali prvo obletnico katastrofalnega potresa, ki je lansko leto v nekaj sekundah povzročil nad tisoč mrtvih m več tisoč ranjenih. Uničene so bile cele vasi v Furlaniji in Beneški Sloveniji, nad 200 tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Utrpeli smo ogromno moralno in materialno škodo.
Udarilo je po nas, ki smo že toliko pretrpeli v preteklosti; udarilo je po nas, ki smo že bili tako hudo preskušeni, prerešetani od vojnih viharjev prej, od emigracije potem, preiskušeni od zanemarjanja in nerazumevanja uradne državne politike, ki nas je hotela zbrisati z naše zemlje kot slovensko narodno skupnost. Kljub temu nismo obupali. Stisnili smo zobe in zavihnili rokave ter šli na delo za obnovo naše Benečije.
V prvi naši številki po lanskem potresu smo med drugim napisali «... da narod, ki je prestal toliko gorja v trinajstih stoletjih svojega obstoja, ne sme izginiti iz zemlje, ki mu je toliko draga, ki mu je bila zavetje, zemlja s krvjo in potom prepojena...».
Ko smo potem videli naše ljudi na delu, ko smo videli s kakšno ljubeznijo, ži lavostjo in življenjkostjo so se lotili obnavljanja svojih domov, smo bili spet prepričani, da ne bomo izginili iz naše zemlje, da bomo nadaljevali življenje kot Slovenci, po tradicijah naših očetov, da bomo po potresu ustvarili nove možnosti za naš gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Torej naša trdna vera v vstajenje in v samoohranitev našega naroda nas ni razočarala. življenje se normalizira, nadaljuje in razvija. Ko po letu dni po katastrofalni nesreči delamo obračun tega, kar je bilo storjenega, se z žalostnim srcem spominjamo vseh tistih, ki so zgubili življenje, po drugi strani pa se spominjamo z globoko hvaležnostjo vseh tistih, ki so nam priskočili na pomoč in nam izkazali svojo konkretno solidarnost.
Znano je, da je bila za-padna Benečja mnogo bolj potresena kot vzhodna, toda danes, razen redkih izjem, so vsi naši ljudje spravljeni, vsaj začasno, pod streho. Da je prišlo do tega, se moramo zahvaliti pomoči, ki nam
je prihajala od vseh krajev. Nam, beneškim Slovencem, je prišla največja pomoč v materialu in antisizmični tehniki - katere se sedaj poslužujejo na široko tudi Furlani - iz S.R. Slovenije. Veliko pomoč so nam dali tudi naši bratje v Trstu in Gorici.
Naš pregovor pravi, da v nesreči spoznaš dobrega prijatelja. Mi pa smo vedeli, da nam pomoč ne prihaja iz Slovenije samo kot od prijateljev, ampak kot pomoč ki jo dajejo bratje bratom. Do tega spoznanja so prišli tudi drugi, ki so bili že skoraj izstopili iz naše narodne skupnosti.
Upanje v nadaljevanje življenja se je začelo vračati v ljudi s postavitvijo prvih montažnih hiš, ki jih gradi SGP iz Nove Gorice in so dar delovnega ljudstva Slovenije. To so pravzaprav edine dokončne hiše danes v Benečiji. Kar so drugi zgradili, so le začasne barake. Do sedaj je bilo dograjenih in izročenih 19 slovenskih montažnih hiš za prav toliko družin: 5 v čeneboli, 5 v Ažli, 2 v Dol. Barnasu, ena
v Klenju in 6 v Viškorši. Podobne hiše se gradijo v občini Bardo, v Grmeku in Podbonescu.
Poleg že omenjene pomoči, ki so jo nudili s posebno antisizmično tehniko pridni in sposobni inženirji iz matične domovine, je Slovenija nudila veliko pomoč v materialu: gradbeni les, cement, opeke in strešnike. Matična domovina je opravila do nas svojo bratsko in narodnostno dolžnost in nam bo še vedno stala ob strani. Sedaj pa zahtevamo posebne deželne in državne zakone, s pomočjo katerih bomo obnovili vse naše vasi. Ne gre samo za obnovo porušenih in poškodovanih domov. Blizu domov bo treba ustvariti tudi delovna mesta, da ne bodo več naši ljudje prisiljeni iskati kruha po svetu, kajti z njihovim odhajanjem v tujino, se šibi in hromi naša narodnostna skupnost.
Zagotoviti bo treba naši narodni manjšini vsestranski razvoj. Samo tako se bodo uresničili predpisi naše republiške ustave in pred kratkim sprejete obveznosti z osimskim sporazumom.
I.P.
Podelitev priznanja O. F. društvu ”lvan Trinko,,
V torek, 26. aprila, je bila v veliki dvorani republiške skupščine v Ljubljani slavnostna seja republiške konference Socialistične Zveze DLS v počastitev 36 - letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Slovesnosti se je udeležilo veliko število ljudi, med njimi najvišji predstavniki družbeno -političnega življenja S.R. Slovenije. Prisotni sta bili tudi delegaciji Slovencev v Italiji in v Avstriji.
Predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je ob tej priložnosti podelil več odličij Osvobodilne fronte, organizacijam in posameznikom za njih dolgoletno revolucionarno delo.
Med drugimi je prejelo priznanje tudi kulturno društvo «Ivan Trinko» iz Čedada «za utrjevanje nacionalne zavesti med beneškimi Slovenci ter za kulturno - prosvetno dejavnost med njimi».
Priznanje je sprejel v imenu društva predsednik Viljem Černo.
HVALA, ON. ZAMBERLETTI
V trenutku, ko je zapustil Furlanijo posebni vladni komisar Zamberletti, ki je imel izredna pooblastila, posebno težke odgovornosti in naloge za pomoč in obnovo Furlanije in Beneške Slovenije, bi bilo nevljudno in nepošteno z naše strani, če bi ne pridružili izrazov naše hvaležnosti tisočem in tisočem Furlanov.
On. Zamberletti je delal v težkih pogojih, a je znal razvozlati še najbolj težke probleme in to nepristransko. Bil je takšen mož, kakršnih potrebujemo danes v vsaki provinci, tudi brez potresa.
Tudi nam je mnogo pomagal in zato mu ponavljamo našo hvaležnost!
Viškorša je zaživela
Spet po zaslugi Slovenije vrnjeno upanje v življenje
Izročenih 6 montažnih hiš, ki jih je darovala S. R. Slovenija
Prvi maj na Krasu. Govori senator Lepre
V soboto, 30. aprila, je bila v Viškorši (občina Tipana) velika slovesnost, ki je vlila vaščanom upanje v nadaljve-nje življenja.
Težko je opisati, kaj vsega je pretrpela ta vas, ki je bila do konca zadnje svetovne vojne največja v Beneški Sloveniji, saj je štela približno 1000 prebivalcev.
Potem je začela emigracija, množično izseljevanje. Mlada in zdrava sila je odšla gradit vile gospodom po svetu, saj je splošno znano, da so bili v tej vasi vedno najboljši zidarji. Po svetu so gradili ne samo vile gospodom, pač pa tudi električne centrale, fa-brike, vodovode, velike ceste in drugo. Za obdelavo domače zemlje so bili ostali le stari in onemogli. Nato je po tej tako hudo preiskušeni vasi udaril lansko leto še strašanski potres. Porušil jim je vse. Pomoč je počasi prihajala, ker niso imeli strehe nad glavo, jih je še mnogo odšjp. Lanskega novembra smo sešteli v vasi še 42 ljudi, tisti, ki so vztrajali in dajali pogum drugim, da se vrnejo. Prijeli so trdo za delo, življenje se je začelo normalizirati. Vrnilo se je nekaj emigrantov, da bi dali roko svojem, pa tudi tisti, ki so bili šli k morju, so se vrnili in si začeli postavljat streho nad glavo.
«Dajte nam samo les in bomo sami rešili problem začasnega stanovanja», so upili na razvalinah svojih hiš. Prišla je konkretna solidarnost od vseh krajev, prvi les in cement pa prav iz Slovenije.
Domačini so potem zvedeli, da jim Slovenija ponuja preko koordinacijskega odbora v Čedadu šest montažnih hiš, ki niso barake, pač pa prave vile. Začela so se težka pogajanja z občinsko u-pravo v Tipani. Nastale so težave tehničnega in političnega značaja, ki pa so bile -hvala Bogu - premoščene z dobro voljo. Začelo se je graditi. Delalo se je z veliko vnemo.
V soboto, 30. aprila, pa so bili izročeni ključi šestim družinam.
Radost vaščanov je izpričal v kratkem nagovoru župan Ti-pane, g. Tomasino, kateri je poudarili, da je to prva taka slovesnost v tipanski občini, saj doslej niso še bile izročene ljudem take hiše, ki bi imele trajno vrednost in ki torej pomenijo prvi korak k
S tradicionalnim, že desetim socialističnim shodom v Krasu pri Dreki so beneški delavci tudi letos proslavili prvi maj. Letošnjemu prazniku je dalo še poseben pečat srečanje predstavnikov PSI iz Nadiških dolin z delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Posočja.
Po srečanju je na prostem sledil nastop mešanega per skega zbora Rečan iz Les, ki
dejanski obnovi beneških vasi. Za to, je poudaril župan Tomasino, gre zahvala našim bratom iz Slovenije, s katerimi nas kljub razlikam v sistemu veže vrsta skupnih potez, predvsem tradicije, jezik in kri. Izrazil je željo, da bi se to sodelovanje nadaljevalo tudi v bodoče in da bi pobude za pomoč po potresu prizadetim krajem postale resnično jamstvo, da bo beneška skupnost, ki ji grozi propad, dobila priložnost za vsestranski, predvsem pa za družbeni in gospodarski prerod.
Za županom je spregovoril sekretar za urbanizem SRS Drago Šulin, ki je poudaril, da prav solidarnostne akcije v trenutkih nesreče lahko največ pripomorejo k bolišemu sodelovanju in ustvarjanju dobrososedskih odnosov. Ob tem je omenil, da prav osimski sporazumi odpirajo nove možnosti na tem področju.
V imenu deželne uprave in predsednika Comellija, ki je svojo odsodnost opravičil z brzojavko, se je SR Sloveniji zahvalil odbornik Giacomo Romano, ki je tako kot predgovornik poudaril pomen o-simskih sporazumov za sodelovanje med obmejnimi kraji.
V imenu domačega prebivalstva pa je spregovoril mlad delavec Santo Levan, ki je med drugim dejal:
«V hudih momentih se pokažejo prijatelji in veri bra-tri, ki nam želijo dobro in se trudijo za nas, da bomo lahko živeli in še kopali naše njive in sadili te, ki so danes zapuščene, Praznejo se danes naše vasi, te mladi po navadi grejo gledat kruh po svetu. Težki so naši problemi in sama solidarjetat populja an bližnje Slovenije nam more dati speranco živeti in obdelovati našo zemljo. Kakor danes z roko v roko nam more še pomagati, da te naše vasi, naši kraji ne zamrejo, ma naj živijo.
Mi govorimo svoj slovenski jezik, imamo kulturo in moramo delat an živet med našimi gorami, da se ne izpraznijo. Hočemo pokazati, da smo ljudje, da hočemo delat našo zemljo».
Na slovesnosti je nastopil z ubranimi pesmi Briški oktet in naznanjal v dolino, da se tu življenje nadaljuje, da tu živijo še Slovenci po zaslugi vere in ljubezni do svoje zemlje, pa tudi po zaslugi bratske in nesebične pomo(či matične domovine.
je zapel nekaj beneških pesmi ter furlanski pesem o emigrantih. Shod je nato odprl tajnik videmske federacije PSI Gasparutti, ki je omenil, da se tudi za Beneško Slovenijo sedaj odpirajo nove možnosti gospodarskega razvoja. Nato je predal besedo senatorju Lepreju, ki je najprej spregovoril o političnem in gospodarskem položaju v Italiji, poudaril pomen prisotnosti delega-
cije iz Posočja v trenutku, ko se je SR Slovenija še posebno izkazala s pomočjo, ki jo pošilja po potresu prizadetim krajem in ko osimski sporazum ustvarija bolj sproščeno vzdušje tudi v teh krajih. V imenu delegacije iz Posočja je spregovoril Vlado Uršič, ki je omenil, da je to prvi obisk Socialistične zveze delovnega ljudstva po desetih letih, odkar se
GOVOR PREDANA -
V soboto, 30. aprila, smo uradno otvorili v Čedadu novo redakcijo Novega Matajurja. Svečanosti se je u-deležilo veliko število bralcev, predstavnikov političnega in kulturnega življenja. Prisotne je najprej pozdravil prof. Pavel Petričič, najožji sodelavec Novega Matajurja, nato pa odgovorni urednik Izidor Predan, ki je takole začel:
Dragi bralci, prijatelji, spoštovani gostje!
Dovolite mi najprej, da vas prav lepo in prisrčno pozdravljam in zahvalim, da ste se odzvali našemu vabilu.
Radi bi bili povabili več ljudi, več bralcev, pa so prostori stisnjeni in na žalost ni mesta za vse tiste, ki smo želeli, da bi bili tu nocoj med nami.
Nocoj uradno otvarjamo sedež, odnosno redakcijo Novega Matajurja. Po resnici povedano smo in delamo tukaj že od 15. oktobra lanskega leta. Tudi mi smo bili potreseni kot drugi in preganjani iz hiše u hišo. Če nismo prej uradno odprli redakcije, ni bilo samo zaradi preobremenitve z delom in pomanjkanja časa. Odlagati smo morali iz tehničnih in drugih razlogov.
Urediti smo si morali prostore in še zdaj nam marsikaj manjka. Tako šele danes otvarjamo novo redakcijo Novega Matajurja in upamo, da bomo tu ostali za mnogo časa.
Nam ne gre pa samo za otvoritev novega sedeža. Z otvoritvijo naše redakcije izrabljamo priliko, da ustvarimo čimtesnejše kontakte z večjim številom bralcev in sodelavcev, kakor smo bili začeli ob prevzemu odgovornosti za upravo in izdajanje Novega Matajurja. Tradicijo srečanja med uredniškim odborom in širšim številom naših bralcev je pretrgal lanski potres in zdaj je priložnost, da to tradicijo obnovimo, da
vrotijo prvomajski shodi v Krasu. Poudaril je pomen prijateljskega sodelovanja med narodi ter zaželel, da bi se stiki med Posočjem in Beneško Slovenijo v bodoče še poglobili in utrdili.
Po shodu so se prisotni še dolgo zadržoli v prijetnem razpoloženju vaškega praznika ob kioskih in v vaških gostilnah.
POZDRAVI GOSTOV
se bomo srečavali, da bomo sodelovali, da bo postal Novi Matajur še bolj prikupen, privlačen in priljubljen med našimi ljudmi, da bo pognal v zemljo naših dolin še bolj globoke korenine in da bo nad zemljo razcvetel.
Dragi beneški Slovenci, dragi sodelavci in bralci Novega Matajurja, od vas je mnogo odvisno, da se bo naš, odnosno vaš časopis razvil. Tu je dom Novega Matajurja in je tudi vaš dom, ki bo vsakega izmed vas ljubeznivo sprejel. Ko boste prihajali po opravkih v Čedad, ne pozabite, da vas tu čakamo. Pridite se pogovarjat z nami, prinesite nam novice. Povejte nam, da napišemo to, kar zanima ljudi, povejte nam to, kar bi želeli, da bi naši ljudje zvedeli. Odkrito nam povejte vaše kritike, kar vam je ušeč in kar vam ni ušeč v Novem Matajurju, saj je konstruktivna kritika najboljša hrana za življenje vsakega časopisa in organizacije, je najboljša injekcija proti boleznim za zdravje časopisa.
Dragi bralci! Vi, ki sledite našemu delu, našemu trudu in naporu, veste, da želi in poskuša biti Novi Matajur odprt vsem. Želi biti prisoten ob vsakem važnem dogod ku, ki se pojavlja v naši Benečiji. Želi obravnavati vse življenjske probleme našega naroda od narodnostnih, do političnih in ekonomskih itd.
Novi Matajur je napovedal že ob začetku svojega izhajanja, da želi biti glasilo vseh kulturnih društev Beneške Slovenije, želi beležiti delovanje, akcije, prireditve, ki jih posamezna društva organizirajo. če nismo uspeli biti prisotni povsod, če nismo uspeli beležiti vsega, kar se je pri nas dogajalo, če je bilo v Novem Matajurju določeno društvo bolj prisotno kot drugo, nam je žal in se tu pred vsemi opravičujemo, vendar je odvisno tudi od
posameznih društev, od njih sodelovanja, da pridejo bolj do izraza v našem časopisu. To velja tudi za razna področja in sektorje v Benečiji.
Do sedaj so bila nekatera področja, doline in občine več prisotne v kroniki kot druge. To pomeni, da nam manjkajo v nekaterih krajih sodelavci in celo bralci. To pomanjkljivost bo treba odpraviti.
Za zaključek naj vam povem, da je Novi Matajur le odigral in vedno bolj odigrava svojo pozitivno vlogo v narodnostnem, kulturnem in političnem razvoju Beneške Slovenije. Ne samo podvojili ampak celo potrojili smo število naročnikov. Danes jih imamo nad 2000 in lahko računamo, da bere Novi Matajur nad 5000 ljudi. Danes ustvarja naš časopis javno mnenje in ni vseeno — ne prijatelju ne nasprotniku — kaj pišemo. Na naše pisanje so vsi občutljivi. V prihodnosti bi radi izvedli kot Novi Matajur več akcij. Prva bo tista, da bo moral vsak plačati svojo naročnino. Naročnina ni visoka, a je za nas zelo pomembna, ne samo iz finančnega vidika, pač pa tudi iz psihološkega, političnega in prestižnega.
Drugo važno akcijo, ki nameravamo izvesti v bodoče, bo organizacija tečajev za branje slovenščine, posebno v tistih krajih, kjer imamo največ bralcev.
To bo za nas zelo važno, saj nismo nikoli imeli sloven-
skih šol. V mislih imamo tudi akcijo za obrambo ekologije, za obrambo čistoče in lepote naših dolin, z začetkom čiščenje umazanih rek. To bomo lahko izvedli s pomočjo naših mladih bralcev. Prav tako imamo v namenih organizirati več izletov za naše bralce.
Na koncu bi se rad prav lepo zahvalil za dosedanje sodelovanje vsem sodelavcem, v upanju, da nam bodo vedno na razpolago tudi v bodočnosti.
Dragi Beneški Slovenci!
Novi Matajur je glasilo naših kulturnih društev in Zveze emgrantov. Z njimi dela, od njih in od bralcev tudi živi.
Novi Matajur je pozitivni člen v že dolgi verigi naših društev. Pomagajte mu, da bo čimbolje opravil svojo nalogo in svojo dolžnost.
Delajmo vsi skupaj za pravi preporod in za resnično obnovo naše drage in lepe Benečije.
Nato je spregovoril Sergio Pecile v imenu bralcev. Poudaril je vlogo Novega Matajurja pri obrambi interesov naše etnične skupnosti.
Za Predanom je prinesel pozdrave v imenu SKGZ iz Trsta dr. Filibert Benedetič, kateri je poudaril informativno vlogo časopisa, ki jo vrši kot povezovalec beneških društev in dejal, da je prav v tem Novi Matajur važen člen beneškega prepo-
Nadaljevanje na 5. strani
Pevski zbor «Rečan» je nastopil na otvoritvi redakcije Novega Matajurja
NA VABILO O.G.
Obisk delegacije SZDL Slovenije v naši deželi
S sprejemom na goriškem gradu se je v petek, 22. aprila, zaključil dvodnevni obisk delegacije So-cialistčne Zveze delovnega ljudstva Slovenije v Furlaniji-Julijski krajini. Slovensko odposlanstvo, ki ga je vodil predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, je bilo v naši deželi gost deželnega odbora Krščanske demokracije, katere delegacija je bila leta 1971 na obisku v Sloveniji, gost SZDL Slovenije. Na goriškem gradu je pripravil sprejem jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko.
Sprejema se je udeležilo več predstavnikov političnega in kulturnega življenja obeh narodnosti naše dežele.
Delegacija SZDL Slovenije je obiskala najprej Trst potem pa razna področja, ki so bila prizadeta od lanskega potresa. Nato je obiskala razne industrijske objekte v Pordenonu, politični razgovori z gostitelji pa so potekali v Lignanu.
Tako deželni tajnik Krščanske demokracije Coloni kot predsednik Ribičič sta ob sklepu razgovorov izjavila, da sta delegaciji posvetili največjo pozornost izvajanju osimskih sporazumov.
Razgovori so potekali v zelo odkritem in prisrečnem vzdušju. Proučili so predvsem gospodarsko vsebino osimskih dogovorov, a beseda je tekla tudi o kulturnih in drugih vprašanjih in v tej zvezi zlasti o položaju ter o vlogi obeh narodnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Tu velja omeniti, da sta delegaciji ponovno poudarili, da so izrednega pomena stiki z matičnima narodoma, oziroma državama. Obe delegaciji sta se strinjali, da morajo predstavljati manjšine most zbliževanja in povezovanja med državami, ne pa kamen spotike.
Praznovali smo 1. Maj na Krasu pri Dreki
Prvikrat prisotna delegacija iz Tolmina
Ob otvoritvi nove redakcije
Z Novim Matajurjem slovenski
v
večer v Čedadu
Il discorso del Sindaco di Taipana in occasione della consegna delle case prefabbricate a Monteaperta dono della R. S. di Slovenia
S. PIETRO AL NATISONE
La D.C. accetta le proposte dell’opposizione sulla zona industriale ?
Nuova riunione di tutte le forze politiche in municipio a San Pietro al Natisone per la soluzione dei problemi insorti con la zona industriale di Azzida.
Anche questa volta alla riunione hanno presenzialo (oltre i rappresentanti del PCI, PSDI, PSI, PRI, Indipendenti) numerosi contadini e proprietari di terreni di Azzida.
Dopo una breve discussione in merito alla presenza del pubblico in sala, su proposta del PSI, PCI e PSDI, si è accolta la soluzione di consentire ai cittadini di prendere parte alla riunione, senza però disturbarla come era accaduto giorni addietro, quando una piccola folla di contadini e proprietari dei terreni si è presentata nella sala del Consiglio Comunale ed ha impedito per più di una ora l’avvio della riunione (la seconda della serie) indetta dalla DC con invito a tutti i partiti dell’arco costituzionale.
Oggetto della riunione — che si svolgeva a livello politico — era il documento presentato dalle opposizioni nell'incontro precedente.
Questo chiedeva la revisione degli indirizzi che la DC aveva finora seguito ed indicava nella ricostruzione di
Azzida e nella pianificazione territoriale i punti prioritari per lo sviluppo delle Valli del Natisone. Contestualmente le opposizioni chiedevano un nuovo quadro politico nel direttivo della Comunità Montana (monocolore DC), in cui — per dimissioni — mancavano due membri.
Su questo ultimo punto si sono particolarmente soffermati i rappresentanti del PCI e del PSI.
Proprio sul documento congiunto la riunione ha avuto spunti interessanti: mentre Salvagno (DC) e Blasu-tig (PSDI) ambedue di Pul-fero, avrebbero preferito un documento che riguardasse settorialmente la zona industriale di Azzida, sia Petricig e Brugnoli (PCI) che Mari-nig (PSI) hanno chiesto che si realizzi un documento unitario, che comprenda tutti i punti discussi.
Su questa posizione si è e-spresso possibilista anche Specogna (DC) e la riunione, quindi, è stata aggiornata.
Risultato di maggiore rilievo della serata è rappresentato dalla caduta della proposta di esproprio totale della zona di Azzida sostenuta dalla DC fin dall'autunno scorso.
Kobariški in tolminski tekmovalci 1. in 2. zmagovalci na trofeju Timballo v Čedadu
CIVIDALE Lo sport e la comprensione internazionale intendimento della manifestazione sportiva di Rubignacco di Cividale
Si è svolta sabato 23 aprile la seconda edizione del «Trofeo Timballo» di corsa campestre che ha visto in gara le rappresentative di cinque scuole medie del Ci-vidalese e Valli del Natisone e due delle scuole di Capo-retto (Osnovna šola Simon Gregorčič) e Tolmino (Osnovna šola France Bevk).
La manifestazione, organizzata dalla scuola media di Rubignacco e dalla Comunità Montana delle Valli del Natisone viene dedicata alla memoria del prof. Giorgio Timballo di Pullero, morto nel tragico incidente del crollo della passerella sul Natisone nei pressi di Biar-zo (Bjarč) nel 1972.
Il prof. Timballo aveva instaurato ottimi rapporti di collaborazione sportiva con le scuole slovene della Valle Isonzo, come inse-
gnante di educazione fisica a San Pietro al Natisone.
I suoi intendimenti, è detto nel saluto agli sportivi, è stato quello di «accrescere la comprensione reciproca e l’unione dei cuori, al di là di ogni differenza di nazionalità e di lingua.
Hanno partecipato alla manifestazione le rappresentanze delle scuole, dirigenti scolastici, personalità amministrative e politiche del cividalese e delle Valli del Natisone.
Dopo la premiazione vi è stato un rinfresco. Quest’anno le più fortunate sono state le squadre di Kobarid, Tolmino e San Pietro al Natisone. Il trofeo verrà dunque conservato, fino al prossimo anno, dalla Scuola Simon Gregorčič di Kobarid, per passare alla scuola vincitrice il prossimo anno.
Sabato 30 aprile, in presenza di numerosi paesani, di o-spiti e di autorità, si è svolta a Monteaperta una breve, ma significativa cerimonia con la consegna delle chiavi di sei case prefabbricate, dono della R.S. di Slovenia. In quell’occasione il sindaco di Taipana, signor Fortunato To-mesino ha pronunciato il seguente discorso:
«Con viva gioia partecipiamo a questa semplice cerimonia per la consegna delle chiavi di 6 abitazioni ad altrettante famiglie della frazione di Monteaperta.
Nel porgere da parte della popolazione e dell'Amministrazione Comunale e mio personale un caloroso saluto agli intervenuti, l'Assessore LL.PP. Micos Boris della Repubblica di Slovenia, l'Assessore Regionale Giacomo Romano, tutti gli altri amici sloveni ed italiani che hanno consentito la realizzazione di queste abitazioni, mi siano permesse alcune brevi considerazioni.
Voglio innanzittutto sotto-lineare come questa cerimonia sia la prima nel suo genere che si svolge nel Comune di Taipana.
Altre ve ne sono state, ma riguardavano consegne di a-bitazioni provvisorie, mentre questa riguarda case definitive, primo passo verso la futura totale ricostruzione.
Ed è significativo che questo primo intervento a carat-
tere definitivo sia venuto grazie all’opera generosa dei nostri fratelli di slovenia ai quali, pur nella differenza dei sistemi, ci legano vincoli di tradizione, di lingua e di sangue.
Ed ai fratelli sloveni voglio esternare il nostro grazie più sentito e l’auspicio e il desiderio della nostra gente e dell'Amministrazione che ho l'onore di rappresentare affinchè essi continuino la loro opera di solidarietà sia nella ricostruzione, che nella riparazione delle abitazioni, al fine di consentire una rapida soluzione dei gravi problemi che la tragedia che tutti abbiamo modo di vedere ha creato per la nostra povera gente già duramente colpita dalla piaga dell’emigrazione.
Mi sia consentito concludere adesso con un augurio: che questo intervento dei fratelli Sloveni, primo di altri che ne siamo certi, verranno; che il disegno di legge approvato dal Consiglio dei Ministri, nonché la nuova legge per le riparazioni, quasi approvata dalla Regione, siano i validi strumenti con i quali, riconoscendo ai Comuni quella reale autonomia di mezzi giuridici e finanziari senza la quale nulla di concreto è possibile realizzare, garantire per queste comunità che rischiano di scomparire una fondamentale occasione di rinascita civile e di crescita sociale ed economica».
Delovno predsedstvo občnega zbora Beneškega planinskega društva
Comunità Montana delle Valli del Natisone
Prossima assemblea sul bilancio
Il bilancio di previsione della Comunità Montana delle Valli del Natisone è stato discusso nelle varie commissioni permanenti e sta per passare all’Assemblea come documento aperto alle proposte delle opposizioni.
Gran parte delle entrate, circa due miliardi, sono in conto capitale e sono finalizzate alla realizzazione di opere di riatto delle infrastrutture agricole danneggiate dal terremoto. Altra grossa partita, come entrata corrente, è il contributo statale straordinario per oneri conseguenti al terremoto ( 1 miliardo e 250 milioni).
Di conseguenza anche le più grosse spese risultano indirizzate alla ripresa produttiva agricola, con un certo spazio all’industria ed artigianato (250 milioni).
Modesto, invece, l’intervento della Comunità Montana per la cultura ed il tempo libero, che ammonta solamente a 5 milioni di lire. E’ auspicabile che in Assemblea si trovi il modo di portare questa quota ad un livello più confacente alle esigenze di rinascita culturale delle Valli del Natisone.
CGIL - Scuola sui nostri problemi
Il 17 aprile si è svolto a Udine il congresso provinciale della CGIL scuola, nella mozione finale approvata all’unanimità, si parla anche che, nella costituzione del distretto scolastico del cividalese, si tengano presenti i legittimi diritti della minoranza slovena. Rappresentanti della CGIL scuola per la nostra zona eletti membri del direttivo provinciale, sono Domenico Pittioni e Alberto Gentilini.
Srečanje na Sv. Martinu s kobariškimi, tolminskimi in novogoriškimi planinci
Otvoritev razstave demokratičnih slikarjev v Čedadu. Pozdravlja jih odvetnik Battocletti
CIVIDALE
l—» I V IUML.L-
Nobile impegno dei pittori friulani per
sede della ”Società Operaia,, danneggia
* _____
dal terremoto
V nedeljo, 17. aprila, letos je Beneško planinsko društvo priredilo III. srečanje od ustanovitve društva, s kobariškimi, tolminskimi in novogoriškimi planinci.
Prvo in drugo srečanje sta bila na Matajurju, medtem ko se je III. srečanje vršilo v Rečanski dolini.
Ob lepem vremenu so se planinci zbrali pri Klodiču, od kjer so se napotili proti Topolovemu po stari ma-kadanski poti. V tej vasi so bili prav lepo sprejeti od domačinov in Alfonso je vsem ponudil čaj in domače vino. Prebivalci so se pridružili planincem, da bi se skupaj slikali in zapeli domače slovenske pesmi. Nato
so planinci nadaljevali pot proti Sv. Martinu, odkoder so se, po kratkem odmoru, napotili proti Prjevalu. Na Prjevalu je bil skupni piknik. V popoldanskih urah do mraka je domača pesem in glas harmonik združila domačine in planince. Ob zaključku tega lepega srečanja se je v kratkih besedah zahvalil vsem prisotnim predsednik Beneškega planinskega društva Joško Ku-kovac ter vabil vse, naj se udeležijo prihodnjega 6. srečanja zamejskih slovenskih planinskih društev s planinskimi društvi Slovenije na Matajurju drugo nedeljo julija, katerega organizira B. P.D.
Un guppo di artisti-pittori democratici friulani — in mancanza di finanziamenti degli Enti pubblici - ha organizzato una mostra di pittura presso l’osteria «Alla Speranza» di Cividale per poter ricavare i mezzi necessari per la riparazione della sede «Società Operaia» gravemente danneggiata dal terremoto.
I pittori Argenton, Bevilacqua, Bront, Celiberti, Ce-schia, Ciussi, Colò, Cragno-lini, Dorbolò, Jod, Madda-lozzo e Tavagnacco hanno donato le proprie opere alla Società Operaia di Mutuo Soccorso ed Istruzione che ha indetto una lotteria, l’estrazione della quale avrà luogo il 2 giugno prossimo.
La mostra è stata inaugurata il l.o maggio e sarà a-perta fino al giorno dell’estrazione (2 giugno - ore 20 e 30).
I biglietti per la lotteria si trovano a Cividale presso:
Sede della Società Operaia; Confezioni Manlio Boccolini; Trattoria «Alla Speranza»; Trattoria «Alla Frasca»; Bar «Centrale»; Bar «Al Gallo»; Trattoria «Nardini»; C.R.A.L. Borgo di Ponte; Salone Zorzenone Walter; iParrucchiera De Sabata; Circolo culturale «Ivan Trinko»; C.I.C. Centro iniziative culturali.
A San Pietro al Natisone
presso la farmacia Strazzoli- Del udeležencev na občnem zboru Beneškega planinskega društva ni ed a Udine presso l’A.R.
C.I. provinciale e la Lega Cooperative e Mutue.
C I V I D A L E
Festa della Libertà con il balletto dell’Opera di Lubiana
NOVA GORICA
Giornata di festa il 24 a-prile, a Cividale, che ha celebrato il 32. anniversario della Liberazione con diverse manifestazioni, fra cui quella organizzata dalle associazioni culturali e degli emigranti sloveni assieme all’ANPI di Udine: alla serata sono stati invitati i solisti del Balletto dell’Opera di Lubiana: Magda Vrhovec, Maruša Vidmar, Danila Švara, Mojmir Lasan, Mijo Basajlovič, Rado Krula-novič, Vojko Vidmar, Janez Mejač con Labodje Jezero, Romeo in Julja, Giselle, Navihanka, Čophiniana, Carmen ed altre.
L’eccezionale programma ha richiamato nel Teatro Ristori un numeroso pubblico che ha seguito con grande attenzione gli artisti che si sono succeduti sul palcoscenico. Probabilmente si è trattato del primo programma di danza classica presentato nella città di Cividale, ed è stato eseguito con perfezione artistica giustamente applaudita.
n apertura ha preso la parola la maestra Lucia Costa-peraria, che ha parlato in sloveno ed italiano, ricordando che le attuali prospettive di
applicazione della Costituzione della Repubblica sono dovute alla lotta che trentadue anni fa hanno sostenuto i combattenti della libertà ed al superamento delle incomprensioni del dopoguerra.
Bonini, sindaco di Grimac-co, ha voluto spiegare come oggi i popoli siano in grado di compiere la scelta politica della discussione, della cooperazione e della soluzione pacifica dei problemi internazionali alle vecchie impostazioni, care agli artefici della guerra fredda. La Slavia veneta è privilegiata dalle relazioni nuove fra Italia e Jugoslavia, perchè è il territorio sul quale la cooperazione può avere un profondo significato di progresso e di giustizia.
Ha concluso ringraziando la città di Cividale ed il sindaco Del Basso (presente in sala) della ospitalità e della partecipazione a questa festa della libertà e di unità fra i popoli.
Vincenti, presidente del-l’ANPI di Udine, ha ribadito il significato della celebrazione della Liberazione, come impegno a difendere la libertà e gli istituti democratici dall'attacco che essi oggi subiscono da parte di gruppi isolati che utilizzano la violenza ed il terrorismo armato per indebolire la fiducia dei cittadini nello Stato.
Queste forze disgregatrici potranno essere battute solo se si realizzerà un più giusto assetto sociale con una guida politica cui siano chiamate a dare un contributo tutte le forze democratiche ed antifasciste.
La serata è stata seguita da rappresentanti dell'ANPI delle Valli del Natisone e di Cividale, da responsabili politici, culturali ed amministrativi, fra cui - come detto il sindaco di Cividale Del Basso, vice Console SFRJ KANTE ed altri.
Al termine è seguito un semplice rinfresco presso il Caffè San Marco dove gli artisti e le autorità sono stati intrattenuti dalle rappresentanze culturali della Slavia Veneta.
CRAS - DRENCHIA Festa popolare organizzata dai socialisti per il 1° Maggio
Con la partecipazione di una delegazione di dirigenti dell’Unione Socialista del Popolo Lavoratore di Tolmino, guidata da Vlado Uršič, i discorsi del segretario di zona Gasparutti ed il senatore del PSI Lepre, si è svolta la festa del 1° maggio di Cras di Drenchia, organizzata dai socialisti delle Valli del Natisone nella decima edizione.
La manifestazione, ohe ha avuto un carattere unitario per la partecipazione di rappresentanti e lavoratori di diverse forze politiche, è stata caratterizzata dall’amicizia fra i popoli di confine. Aspetto, questo, di grande portata, se si pensa attraverso quali momenti difficili si sono sviluppati proprio in questi paesi, i rapporti fra
Delegacije Socialistične Zveze delovnega ljudstva Slovenije iz Tolmina in PSI za čedadski okraj na Krasu pri Dreki
stesso Vlado Uršič, che ha salutato i lavoratori delle Valli inneggiando al primo maggio.
Il senatore Lepre ha posto invece l’accento sulle questioni più generali e politiche: la situazione italiana, il ruolo dei socialisti per lo sviluppo della società italiana, della libertà e del progresso. Parlando del trattato di Osimo, ne ha voluto significare il grande valore internazionale per lo sviluppo delle relazioni pacifiche in Europa e quello fra i due paesi confinanti.
«Il PSI, ha detto Lepre, lavora per l’alternativa, ma si rende conto delle difficoltà che il Paese va attraversando. Vi è dunque una grande esigenza di unità delle forze democratiche e dei lavoratori».
Prima dei discorsi ufficiali, aperti da Gasparutti, (che ha dato atto ai socialisti delle Valli per la buona organizzazione del primo maggio di Cras), si era esibito il coro Rečan di Liessa, diretto dal maestro Antonio Qualizza, che ha eseguito alcuni canti sloveni ed un canto friulano, applaudito dalla folla radunatasi sul panoramico terrazzo.
Al termine del programma, la delegazione della SZDL (Unione socialista) si è incontrata con rappresentanze politiche ed amministrative presso i locali del Comune, presenti il sindaco di Drenchia Zufferli, ed il vi-ce-sindaco di Grimacco, Ca-nalaz.
La festa è continuata ancora in un’atmosfera di viva partecipazione ed unità.
UDINE
BALLATA PARTIGIAN A ALL'AUDITORIUM DELLO ZANON
Con prolungate ovazioni è stato accolto a Udine, al-l’Auditorium dello Zanon, il Coro Partigiano di Trieste, nel corso di una manifestazione organizzata dall’ANPI di Udine unitariamente alla amministrazione comunale ed a quella provinciale.
Le poderose voci maschili, accompagnate da fisarmoniche, tromba e strumenti a percussione hanno condotto il pubblico che stipava lo Zanon attraverso una foresta di canti della Resistenza di tutto il mondo: né è mancata una nota di grande tensione nella voce dell’attore sloveno Razstresen, nella lettura italiana di brani scritti sulla Resistenza,
gli sloveni di ima parte e dell’altra del confine politico!
Delle prospettive di cooperazione futura si è parlato anche nell’incontro che è stato realizzato il pomeriggio fra il comitato di zona del partito socialista ed i dirigenti di Tolmino, fra cui c’era il presidente dell’esecutivo comunale ( sindaco ) Anton Ladava.
I rappresentanti della Slovenia hanno esposto ai socialisti delle Valli proposte che riguardano diversi campi di intervento: comunicazioni, aspetti urbanistici, turismo, ecc.
La festa del 1° maggio, dunque, ha avuto risvolti politici importanti che verranno sviluppati nel prossimo futuro. Ne ha fatto cenno lo
S. Pietro al Natisone E' uscita la "Slavia Italiana,, di Carlo Podrecca
Le 142 pagine della «SLAVIA ITALIANA» accompagnate da una biografia deU’autore e da una presentazione del libro, sono tornate alla luce, dopo 93 anni, nel paese d’origine deM'autore.
L’iniziativa della riedizione del libro di Carlo Podrecca era partita nel 1972 dal Centro Studi Nediža di San Pietro, che era appena all'inizio della sua attività ed oggi si concretizza in un elegante volume stampato dalla Tipografia Del Bianco di Udine, per la Casa Editrice Editoriale Stampa Tirestina.
Il libro contiene anche una bibliografia dello storico Podrecca ed alcune fotografie del tutto inedite.
Alla riedizione della «SLAVIA ITALIANA» hanno collaborato diverse persone, fra cui alcuni discendenti di Podrecca, quali Federico Marchetti e Guido e Leonardo Vergani e studiosi locali, di Cividale e delle Valli del Natisone.
Alla redazione del testo della biografia, che illustra tutta la storia del personaggio Podrecca e della sua famiglia, come la redazione dell'introduzione, sono di Paolo Petricig, che ha coordinato il gruppo di studio.
Oltre che un documento (che era ormai diventato una rarità) il nuovo libro è una lettura adatta ed utile a tutti, soprattutto per chi intraprende la conoscenza storico-politica della Slavia Italiana.
Il testo della biografia e del commento è bilingue, sloveno ed italiano, per agevolare la lettura agli sloveni, anche oltre il confine.
CARLO PODRECCA - SLAVIA ITALIANA - Riedizione con studio biografico e note di commento di Paolo Petricig - ZTT/EST Trieste 77.
Insegnanti della Benečija e di Cividale in visita
■w
alla scuola di Šempeter
nella presenza dei giovani cantori cileni. Solenne l’inno partigiano bulgaro, vivace l’italiana «Brigata Garibaldi», maestoso l’ucraino «Tu-manj moji raztumani», spavaldo il grido d’assalto sloveno «Na Juriš».
Federico Vincenti, presidente dell’ANPI, ha presentato il maestro Oskar Kju-der ed i 135 cantori al pubblico ed alle personalità politiche e culturali presenti, fra cui — per l’amministrazione provinciale — era presente l’assessore Listuzzi.
La manifestazione si è conclusa con l’esecuzione a richiesta dell’ Internazionale, ascoltata in piedi dai presenti.
Come annunciato un gruppo di insegnanti della Benečija e di Cividale, aderenti al Movimento di Cooperazione Educativa e collaboratori dei circoli colturali ha visitato lunedì 25 la scuola elementare di Šempeter presso Nuova Gorica.
I visitatori, che sono stati ricevuti dalla direttrice e dagli insegnanti della scuola hanno avuto modo di partecipare ad alcune lezioni nelle varie aule e di discutere i problemi della realtà scolastica della Slovenia ed in particolare della situazione della scuola ospitante.
Non sono mancati riferimenti agli indirizzi didattici, all’impegno qualitativo e quantitativo degli insegnanti, alle attività post-scolastiche sportive e ricreative
Gli insegnanti delle Valli del Natisone e di Cividale hanno esposto il carattere del proprio impegno, che trova esplicazione non solo nell’orario scolastico, ma anche nelle iniziative pedagogiche delle associazioni culturali, e soprattutto nel corso estivo Mlada Brieza, per ragazzi.
Tale impegno non è irrilevante. Tutt’altro: ce da tenere presenti, infatti, la difficoltà organizzativa,e quella di programmare concretamente le varie attività.
Solo un’istituzione ufficiale è in grado di superare questa serie di problemi che di anno in anno vengono a porsi.
A questo proposito, è stato detto nelle conversazioni, vi sono le condizioni prime per una positiva soluzione del-l’istruzione slovena nelle scuole della Slavia Veneta, anche con esperienze limitate.
Gli insegnanti delle Valli del Natisone sono stati accolti da una simpatica manifestazione degli alunni, i quali hanno recitato alcune poesie ed hanno eseguito alcuni canti accompagnati da strumenti a fiato e a percussione.
La stampa udinese ha dato un certo rilievo alla partecipazione di trenta maestri delle scuole italiane dell’Is-tria ad un seminario pedagogico di quattro giorni organizzato per essi, in collaborazione con l’Università di Trieste, dal Centro Pedagogico di Udine.
L’iniziativa non è nuova, ma è significativa per il momento in cui si colloca, ed è una consuetudine che si traduce in visite, conferenze, discussioni e scambi di esperienze.
Più che chiara dunque la funzione degli scambi culturali e didattici fra insegnanti friulani ed istriani.
Prireditev učencev osnovne šole v Šempetru pri Novi Gorici, katere so se udeležili tudi beneški šolniki
CANEBOLA
La PROVINCIA Dl TRENTO per aver donato case stabili in legno per 21 famiglie e di aver operato con i propri tecnici ed operai;
La vicina REPUBBLICA SOCIALISTA DI SLOVENIA per il dono di 5 case prefabbricate in cemento armato ed antisismiche, i suoi tecnici, in-gegnieri ed operai e per il dono di altro materiale: cemento, legname, per le riparazioni delle abitazioni danneggiate;
IL COMITATO PRO FRIULI della SVIZZERA ed il COORDINAMENTO DELLE ASSOCIAZIONI DEGLI EMIGRANTI di UDINE per il ripristino della Cooperativa di Consumo gravemente danneggiata;
La CARITAS per il prefabbricato uso scuola, ricreatorio ed ambulatorio medico;
Gli OPERAI e la DIREZIONE della fabbrica «VISCO SUISS». di EMMENBRUCHE -Svizzera per il loro contributo;
Gli ARCHITETTI SIMONIT-Tl V. e ZORATTINI A. per tutti i loro interventi tecnici;
Il COMITATO DI COORDINAMENTO DI AIUTO Al TERREMOTATI DEL FRIULI 0-RIENTALE di Cividale;
Il giornale di Genova «XX. SECOLO» per il suo contributo;
TUTTI coloro che hanno DATO IMMEDIATO AIUTO materiale e morale principalmente I CIRCOLI CULTURALI, le POPOLAZIONI AMICHE di Trieste e di Gorizia, Fiesole ecc.
Per l'IMPEGNO e la VOLONTÀ’ l’UNIONE EMIGRANTI SLOVENI DEL FRIULI V.G.
La REGIONE AUTONOMA FRIULI V. GIULIA per i 20 prefabbricati provvisori;
Ed infine l'AMMINISTRA-ZIONE COMUNALE di FAEDIS ed in particolare modo il SINDACO per il suo impegno di COORDINAMENTO nella scelta delle aree, della assegnazione delle case ecc.
Il Comitato
Inž Fabio Bonini, župan Grmeka govori na «Dan svobode» v Čedadu
Zelo važna kulturna vloga oddaje pMed rojaki v zamejstvu,, po Radiu Koper
Dne 7. maja je poteklo leto dni, odkar vsako sredo ob 16,45 na valovih radia Koper poslušamo oddajo med rojaki v zamejstvu, ki je namenjena kulturni tvornosti Slovencev v Italiji, tako v preteklosti, kot sedanjosti. V enem letu so delavci radia Koper pripravili 53 oddaj, ki so govorile o življenju in delu naših ljudi v Benečiji, Reziji, Kanalski dolini, na Goriškem in Tržaškem. V oddajah je nastopilo in pripovedovalo nad 120 ljudi. Po letu dni delovanja z veseljem ugotavljamo, da je bil velik del teh oddaj posvečen prav našim beneškim hribom in dolinam.
Predstavljeni so bili številni o-troci, kmetje, uslužbenci, delavci in prizadevni člani naših kulturnih društev. V njej so govorili preprosti in šolani ljudje. Prijetno je bilo slišati naše otroke, ki so govorili o Mladi briezi in ko so brali spise o svoji vasi (Giovanna Trinko, Fabio Trinko iz Trčmuna, Margherita Trusgnach iz Seuc, Roberto Oualizza, Adriano Stulin, Loredana Drecogna iz Gorenjega Trbja in še drugi), naš godec Ližo Juša iz Petjaga je ob veselih zvokih harmonike pripovedoval o naših navadah, meh je raztegnil tudi Bepi Namor iz Krasa ob spremljavi čudovitega basa, ki ga je nategoval Giudo Oualizza iz Les, Rinaldo Luszaoh iz Hostnega nam je pripovedoval o svojih skladbah in pesmih. Predstavili so se nam tudi nekaj odlomkov iz «Beneške ojce-ti» in drame «Emigrant». Pripovedovali in peli so člani zbora Pod lipo iz Barnasa, slišali smo o naši glasbeni šoli v Špetru, domačini iz Črnega Vrha pa so govorili o svojem praznovanju pusta in o njihovi posebnosti - blumarjih. Zorka in Toni Trinko sta se spomnila svojih mladih let in o dolgih letih emigracije v Belgiji, Mario Zuodar
je bral svojo poezijo «Moja rojstna vas», poslušali smo zbor iz Sv. Lenarta in še bi lahko naštevali. Naši ljudje so govorili o svojih križih in težavah, ki jih spremljajo že od mladih nog, o potresu, o želji po boljšem kosu kruha na domačih tleh. Ker so naši ljudje vesele narave, so povedali in zapeli mnogo hudomušnih pesmi in šal.
Mislimo, da je tu naša sveta dolžnost, da se zahvalimo ekipi, ki pripravlja to oddajo in predvsem novinarki Vesni Čehovin, glasbeniku Rihardu Lahajnarju in snemalcu Vinku Zemljaku.
Tej skupini je treba priznati resnost dela, marljivost, potrpežljivost, vztrajnost — zakaj ne? — tudi trdovratnost. So to lastnosti, ki so mujno potrebne pri tako odgovornem in delikatnem delu, če hočeš uspeti.
Pri nas je snemanje težko. Vasi so raztresene po hribih in dolinah z velikimi razdaljami med sabo. Naš človek je pa zaprt sam vase in sramežljiv. Treba ga je večkrat obiskati in ga «obdelovati» preden ti zaupa in se ti odpre. Kadar se pa posluša po radiu, sam obvesti prijatelje in znance o uri in dnevu oddaje. Tako se tudi širi krog poslušalcev. So bili pa tudi takšni primeri, da so nekateri napravili nad 70 kilometrov, da bi bili posneti, odnosno vključeni v oddajo.
Je zasluga zgoraj omenjene radijske ekipe, če spoznavajo naši bratje v matični domovini naše življenje, našo kulturo in našo lepo domača govorico.
O nas je še mnogo nenapisanega, dosti pravljic, ugank, spominov na naše življenje, o katerem vedo povedati te stari. In vse to bi naši prijatelji z Radia Koper radi posneli na magnetofonske trakove, da bi se ta dragoceni material ohranil mlajšim rodovom.
ČEDAD Kulturna društva Beneške Slovenije in Zveza partizanov A.N.P.I. praznovali ”Dan svobode,,
Umetniki ljubljanske opere z baletom navdušili občinstvo
V nedeljo, 24, aprila, so v Čedadu slovesno proslavili 32. obletnico osvoboditve. Med raznimi slavji je bila tudi proslava, ki so jo pripravile slovenske izseljenske in kulturne organizacije v sodelovanju z videmskim ANPI. Slavje je obsegalo bogat kulturni program, ki je privabil v čedadsko gledališče Ristori veliko število ljudi. K temu so pripomogli solisti baleta ljubljanske Opere Magda Vrhovec, Maruša Vidmar, Danila Švara, Mojimir Lasan, Mijo Bosajlovič, Rado Krula-novič, Vojko Vidmar in Janez Mejač. Izvajali so baletne odlomke iz del Labodje jezero, Romej in Julija, Giselle, Navihanka, Chopiniana, Carmen itd. Po vsej verjetnosti je bil to prvi program klasičnih baletov v Čedadu, občinstvo pa je brezhibno in dovršeno izvajanje nagradilo s toplimi aplavzi.
Pred kulturnim programom so bili priložnostni govori. Učiteljica Lucia Costaperaria je v slovenščini in italijanščini med drugim spomnila, da so sedanji dosežki in izgledi za bodočnost izvajanja republiške ustave sad boja za svobodo pred 32 leti.
Zupan iz Grmeka Bonini pa je poudaril, da so ljudstva danes izbrala pot medsebojnih dogovorov, sodelovanja in stremljenja po mir-
ni rešitvi mednarodnih problemov, opustila so staro prakso, ki je bila tako draga pobudnikom hladne vojne. Beneška Slovenija bo imela precejšnje koristi pri novih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, saj bo vsako sodelovanje prinašalo ljudem napredek in pravice. Zahvalil se je še čedadskemu županu Del Bassu, ki se je proslave udeležil in mestu samemu za gostoljubnost ob tem prazniku svobode in prijateljstva med narodi.
Predsednik videmskega ANPI Vincenti pa je podčrtal pomen praznovanja osvoboditve kot obveze za obrambo svobode in demokratičnega reda, ki ga v teh dneh ogrožajo organizirane skupinice s terorjem in nasiljem. Te razdiralne sile bomo lahko premagali samo z izvajanjem pravičnejšega družbenega u-stroja in z novo vlado, v kateri bodo sodelovale vse antifašistične politične sile.
Ljubljanski balet pozdravlja publiko v teatru «Ristori» v Čedadu
Podbonesec
Zgradili bojo športno igrišče
Deželno odborništvo (assessorato regionale) za rekreacijo in šport je dalo našemu komunu 10 milijonu lir kontributa za zgraditev športnega igrišča. To novico so sparjeli z velikim veseljem usi, posebno pa mladi športniki našega komuna.
Naši foodbalisti so morali do sada igrati samo na drugih športnih igriščih, posebno u Špetru.
Velika ojcet u Ruoncu
U soboto, 16. aprila, sta se poročila Argentino Batti-stig iz Gorenje vasi in Mar-seu Maria iz Ruonca.
U nedjejo, 17. aprila, pa sta se poročila Domeniš Valerio in Chiuch Patrizia iz Gorenje Mjerse (Sv. Lenart).
Na obe ženi tke je bluo povabljenih puno parjatelju an žlahte.
Novičam želimo puno sreče in veselo skupno življenje.
Kug in ruonski pustje
Za ljetošnji pust je bluo u Ruoncu puno smjeha, posebno s kušam, ki so ga puo-bje-pustje vozili od vasi do vasi s kamionam.
Na kamionu so raztegovali ramoniko an prepjevali naše pjesmi. Bli so rjes luštni an veseli. Na kamionu so imjeli tudi kuša — starega kozla — ki se je zastonj vozu, brez biljeta. Kadar so paršli u njeko vas an skočili iz kamiona, so puobje tjel pokazat, kaj zna djelat njih kuš. Kuša pa ni bluo vič na kamionu. Pogledali so lepuo oku an oku kamiona, potle so ga zagledali, da je majau na desni strani iz kamiona dol.
Biu je obješen. Kuš se jim je udušiu. Njekemu puo-bu je paršla suza na lice an je jau: «Buoga žvina!» Tisti * ',pa, ki ga ji imeu na skram-
niki ANPI iz Nadiških dolin in Če dadskega, politične in upravne osebnosti ter jugoslovanski vicekonzul iz Trsta. Po programu je bila skromna zakuska v kavarni San Marco, kjer so goste in umetnike prijetno zadržali predstavniki Beneške Slovenije.
ma (960 m) lep razgled po Benečiji dol do furlanske planjave.
Po prehodu te poti so paršli nekateri — čeglih so bli trudni — praznovat 1. Maj na Kras pri Dreki.
SPETER
AŽLA
Dve smarti
U četartak, 21. aprila, je umaru po dugi boljezni u če-dadskem špitalu Antonio Battista Battaino, star sa-muo 62 ljet.
Rajnik Battista je biu sin učitelja Beppa Battaina, ki je umaru, ko je imeu nad 90 ljet. Rajnik meštri je imeu tri sinove in so usi trije mladi umarli.
Zadnji je umaru Battista in njega pogreb je biu u pe-tak, 22. aprila, u Ažli.
Na dan 25 aprila pa je umaru u čedadskem špitalu Beppi Tropina, star 75 ljet. Tudi njega smo podkopali u Ažli u torak, 26. aprila.
Novi konselirji po šecionali
kumetuških sindikatov (C.D.)
Tudi u špjetarskem komunu so imenovali po šecio-nah nove konselirje an predsednike kumetuške organizacije «Coltivatori Diretti».
Za predsednika šeciona u Špjetru je biu imenovan Serafini Carlo, za konselirja Cosmacini Adriano in Ma-nig Valter.
Za Barnas: predsednik Bor-gese Antonio, za konselirja Becia Gino in Manzini Mario.
Za Ažlo: predsednik Venturini Elia, konselirja Jus-sig Renata in Tropina Giuliano.
Za Gorenji Barnas: predsednik Cernoia Guido, za konselirja Sittaro Raffaele in Blasutig Elio.
Na usjeh ašembleah so govorili o problemih kume-tov in kaj bi bluo trjeba napraviti za jih rešit.
Zaparta ošteria u ščiglah
U nedjejo, 24. aprila, je Elda Raiz zapustila oštarijo u ščiglah. Tisti dan je biu u oštariji par Nediži pravi senjam. Ljudje so paršli od usjeh kraju in Elda je točila pijačo zastonj. Usi bomo pogrešali simpatično Eldo, posebno pa Nediški puobi, ki so se zbjerali u teli oštariji an zmjeraj prepjevali naše ljepe pjesmi.
Oštarija išče sada novega gospodarja al pa gospodinjo. Troštamo se, da pride notar takuo simpatična, kot je bla Elda Raiz.
Viškorša
Slovenske hiše za našo vas
U soboto, 30. aprila, so bli dani ključi za šest prefabri-ciranih hiš, ki nam jih je šenkala Socialistična Republika Slovenija.
Tisti dan smo imjeli lepo fešto.
Slovienjam se je zahvalu naš šindak Tomasino, u imenu vasi pa mlad delavec Santo Levan.
Hiše so dobili:
Don Arturo Blasutto, Stroiazzo Mario, Levan Santo (za gorenji konac vasi), Michelizza Vergilio, Tomasino Aurelio in Stroiazzo An-selma (za dolenji konac vasi).
Z Novim Matajurjem slovenski večer . . .
(nad. z 2. strani)
roda, obenem pa izraz celotnega slovenskega prostora.
Zadnji je pozdravil prisotne predstavnik radia Koper tov. Omladič, ki je zaželel Novemu Matajurju obilo uspeha v svojem poslanstvu, obenem pa obljubil podporo koprskega radia v izobraževanju in usposabljanju mladih beneških kadrov v novinarskem poklicu.
Svečanost je zaključil pevski zbor «Rečan» pod vodstvom Antona Qualizze. Nadaljevala se je veselica ob petju naših lepih pesmi ter ob spremljavi harmonike Antona Birtiča in Liža Juše.
Vsi udeleženci svečanosti so bili veseli. Jamrali pa so zaradi stisnjenih prostorov, ker niso mogli vsi noter.
PiSE PET AR
MATAJURAC
Stric iz Amerike . ”Navuod, zapuščam ti veliko bogatijo, samuo da mi rješiš duš<
Prizor baleta iz Ljubljane v Čedadu
Večera so se udeležili predstav-fojlbi, se je razveseliu an veseli ANPI iz Nndi&Hh rini i n In Č»«j0	((Ne bodite žalOSt-
ni, pojedli ga bomo an bo dobra večerja!».
Kušu so sl jekli kožo an ga spravli u hladilnik (frigi-der). Pojedli so ga u soboto, 16. aprila, par Eldi u Ščiglah, za vič ku an mje-sac an pu po njega žalostni smarti.
«Je biu dobar?» smo u-prašali puobe.
«Takuo je biu dobar, da bi se nam magar udušiu a-dan tajšan tudi drugo ljeto!» so nam odgovorili.
Parvi pohod «Marcialonga» v Gorenjem Tarbju
Na dan parvega maja je organizirala «Polisportiva» iz Gorenjega Tarbja pohod čez Hum «Marcialonga».
Pohod je biu dug parbliž-no deset kilometru in se ga je udeležilo veliko število, posebno mladih ljudi.
Udeleženci so videli iz Hu-
U starih cajtih so naši ljudje buj poznali ime Amerika, ku imena drugih dežel il Europi. Tisti, ki je mu zbrat kupe tarkaj denarja, da je lahko plačju potovanje (vjač) do Amerike, je biu srečen. Amerika pa ni bla Amerika za use. Kajšan je biu srečan, kajšan pa nesrečan. Kajšan se je obogaten, kajšan pa je živeu dol u novem svjetu še buj teškuo an mizerno kot po naših vaseh.
Janez Mlinarju iz Starega potoka je biu adan od tistih srečnih ljudi, ki je u Ameriki obogaten. Djelu je an šparu celuo življenje. Kup denarja na banki mu je ra-su iz dneva u dan, iz Ijeta u Ijetu. Skarbeu je samuo za djelo an denar. Pozabu se je biu celuo oženit. Takuo se je tudi ustaru. Kadar je ču, da se bliža cajt, ko se bo muoru ločit od telega sveta, ko je ču, da se mu bliža smart z bjelo koso, je
pomislu, da ni nikdar skarbeu za zdravje svoje duše. Napravil je testament za na-vuoda Flipa, ki je živeti na buogi kumetij u Starem potoku. U testamentu mu je zapustu trideset taužent lir s pogojem (condizioni, da mu rješi dušo, ko bo umaru.
U tistih cajtih bi biu lahko kupiu na Laškem za tisti denar pet velikih kumetij.
Stric Janez je umaru u Ameriki. Navuod Flip pa je dobiu s testamentom 30 taužent lir. Ta denar mu je par-šu kot mana iz nebes. Zmjeraj je živeu u stiskah, u pomanjkanju, u mizerji. Parva rječ, ki mu je paršla na miseu, kadar je dobiu u moke denar, je bla ta, da bi šu na Laške in kupu nje-kaj kumetij an pustu stri-covo dušo, kjer je. Potle je hude misli premagala poštenost, dobra vjest. Šu je do duhovnika, do gospuoda Rimostra in mu razodeu skrivnost. Povjedu mu je tudi
dost denarja mu je stric zapustu. «Vjem, da tvoj stric ni skarbeu za dušo, da je skarbeu samuo za djelo in za obogatiteu. Vjem tudi, da je njega duša sada globoko u vicah, da jo ne bo takuo lahko rešit. Ti pridi jutre po maši z denarjam, potle bom videu, kaj se bo dalo napravit za dušico tvojega strica,» mu je jau duhovnik.
Flip je objubu gospodu nuncu, da bo napravu use, kar bo potrjebno, da bi rje-šu stricovo dušo in da pride drugi dan z denarjam po maši u faruž. Šu pa je žalo-stan pruoti domu, kot oplak-njena mačka, kot stučen pes.
Premišljavu je dost denarja mu bo ostalo, kadar bo rješena st ricova dušica. «Da bi mi ga ostalo le tarkaj, da bi ukupu še nekaj njiv in senožet, da bi se razširila moja kumetij a,» je jau sam sebe, ko se je uspenju proti Staremu potoku.
(Se nadaljuje)
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
NASI PEVCI PO TV LJUBLJANA
U nedeljo, 1. maja, zvečer smo gledali po ljubljanski televiziji zlo ljep kulturni program, ki so ga izvedli pjeuci iz naših dolin.
Nastopili so: pevski zbor «Pod lipo» iz Dolenjega Bar-nasa, ”Rečan” iz Lies, «Co-iz Sv. Ljenarta in «Nediški puobi».
Usi so lepuo pjeli. Lepe so ble tudi slike, posebno ko so pjeli «Nediški puobi» na rjeki Nediži. Mimo je tekla voda in zdjelo se je, da se pjesam zvija z valovi, ki so šli dol po rjeki.
U «intervisti» so bli tudi lepuo predstavljeni naši zbori, saj so voditelji pru kra-snuo odgovarjali na upra-šanja.
škoda, da njeso zvjedeli ljudje za cajtam za tole oddajo, ker jih bi bluo lahkuo vič gledalo, čeglih se rjedko kje vidi program TV Ljubija na. če so bli prej vjedeli, so se bli že organizirali in šli na kraje, kjer se ljubljanski program TV lepuo vidi, kakor so napravli tisti, ki so bli v zadnjem cajtu obveščeni.
SV. LENART
Mlekarna dobra ekonomska baza u službi naših kumetov
GRMEK NAŠI DAVKOPLAČEVALCI KAJ SO DENUNCIAL ZA DAJATVE
Mislimo, da napravimo dobro rječ za naše brauce, če publiciramo imena naših davkoplačevalcev in dost za-sluška so prijavili za ljeto 1974.
U teli številki Novega Matajurja publiciramo imena tistih, ki so denunciai nad 3 in nad 2 milijona lir. U prihodnji številki pa bomo napisal imena tistih, ki so denunciai nad milijon lir za-sluška.
Brauci bojo sodil, kduo je buj al pa manj pošten, kduo buj ljubi, kduo ima buj rad domovino (patrio) in kduo jo ima manj rad, ker ljubezen do domovine, do patrie, se mjeri tudi po tistem, kar daš zanjo.
U telem seznamu boste dobili tudi dvakrat napisano isto ime. Tuole pa zavoj o tega, ker ena denuncia velja za privaten zaslužek, druga pa zaslužek impreže al pa meštierja, ki ga pač človek opravja.
So prijavli nad 3 milijone:
Marinig Aldo 3 milijone 265 taužent 133 lir, Tomase-tig Albino 3 milijone 306 taužent 852 lir, Vogrig Fabio Aldo 3 milijone 323 taužent 683 lir, Coceano Ancilla 4 milijone 329 taužent 727 lir, Bonini Adriana 3 milijone 11 taužent 883 lir, Bonini Antonio 3 milijone 323 taužent 700 lir, Bonini Antonietta 4 milijone 217 taužent 728 lir, Bucovaz Mario 3 milijone 394 taužent 363 lir, Canalaz Lucio Paolo 3 milijone 728 taužent 915 lir, Canale Adriano 3 milijone 595 taužent 681 lir, Chiabai Natale 3 milijone 258 taužent 111 lir, Clodig Romeo 4 milijone 397 lir, Corredig Mario 10 milijonu 607 taužent 909 lir, Crisetig Giuseppina 4 milijone 457 taužent 626 lir, Feletig Alberto 3 milijone 708 taužent 220 lir, Floreancig Danilo 3 milijone 516 taužent 918 lir, Floreancig Giovanni 4 milijone 3 taužent 889 lir, Gariup Mirco 3 milijone 160 taužent 598 lir, Gus Aldo 3 milijone 918 taužent 431 lir, Gus Bruno 4 milijone 351 taužent 613 lir, Iurman Giovanni 3 milijone 142 taužent 685 lir, Margutti Alfonso 5 milijone 370 taužent 221 lir, Marinig Aldo 3 milijone 114 taužent 832 lir, Marinig Giorgio 3 milijone 111 tau-
žent 129 lir, Marinig Romeo 3 milijone 102 taužent 14.9 lir, Predan Isidoro 4 milijone 94 taužent 487 lir, Toma-settig Albino 3 milijone 310 taužent 282 lir, Tomaseti Maurizio 3 milijone 223 taužent 320 lir, Trusgnach Alfonso 4 milijone 94 taužent 159 lir, Trusgnach Francesco 3 milijone 723 taužent 660 lir, Vogrig Fabio Aldo 3 milijone 215 taužent 736 lir, Vogrig Renzo 3 milijone 69 taužent 830 lir.
So prijavli nad 2 milijona: Bonini Antonietta 2 mi • lijona 128 taužent 664 lir, Qualizza Guido 2 milijona 144 taužent 976 lir, Vogrig Luigi 2 milijona 700 taužent, Bucovaz Oreste 2 milijona 101 taužent 627 lir, Carlig Pia 2 milijona 850 taužent 780 lir, Chiabai Gino 2 milijona 25 taužent 460 lir, Clodig Dante 2 milijona 663 taužent 819 lir, Crisetig Giuliano 2 milijona 253 taužent 941 lir, Dreszach Ettore 2 milijona 269 taužent 986 lir, Floreancig Mario 2 milijona 171 taužent 4 lire, Floreancig Remigio 2 milijona 396 taužent 431 lir, Floreancig Renato 2 milijona 396 taužent 431 lir, Gus Stefano 2 milijona 446 taužent 618 lir, Iurman Vittorio 2 milijona 198 taužent 917 lir, Marinig Danilo 2 milijona 261 taužent 379 lir, Martinig Edi 2 milijona 310 taužent 769 lir, Pauletig Eugenio 2 milijona 757 taužent 950 lir, Pauletig Giuseppe 2 milijona 335 taužent 809 lir, Primo-sig Aldo 2 milijona 135 taužent 235 lir, Qualizza Guido 2 milijona 146 taužent 319 lir, Rucchin Armando 2 milijona 301 taužent 881 lir, Rucchin Pietro 2 milijona 185 taužent 194 lir, Rucli Francesco 2 milijona 333 taužent 240 lir, Sdraulig Renato 2 milijona 252 taužent 458 lir, Trusgnach Edoardo 2 milijona 213 taužent 442 lir, Trusgnach Giuseppe 2 milijona 548 taužent 798 lir, Trusgnach Giuseppe 2 milijona 670 taužent 671 lir, Vogrig Giorgio 2 milijona 794 taužent 995 lir, Vogrig Luigi 2 milijona 619 taužent 958 lir, Vogrig Mario 2 milijona 57 taužent 3 lir, Zuf-ferli Giuseppe 2 milijona 387 taužent 475 lir, Zufferli Lino 2 milijona 417 taužent 941 lir, Zufferli Sergio 2 milijona 283 taužent 483 lir.
Rajnik Mario Canalaz (Jak)
KANALAZ FORNALIS Umaru je Mario Jaku
U četartak, 28. aprila, je po dugi boljezni umaru u čedadskem špitalu Mario Canalaz, Jaku iz Kanalaca. Imeu je 62 ljet.
Življenjska pot Marja Jaka je bla preraščena s tarnjam. Napravu je parbližno 7 ljet sudaščine an uso uejsko. Biu je tudi ujet od Nemcu in peljan u koncentracijsko taborišče u Nemčijo.
Po uejski ni bluo djela zanj doma glih takuo, ku za stuotke drugih naših ljudi. Muoru je iti u Belgijo djelat u rudnike (miniere). Z de-narjam, ki ga je zaslužu in par šparu, je ukupu hišo an svjet u Fornalisu pri Čedadu. Kadar so mu dali u Belgiji invalidski penzion, se je uarnu na svojo kumetijo u Fornalis, kjer je še djelu an živeu s svojo družino.
Biu je na usakem prazniku naših minatorju, posebno za Sv. Barbaro. Lanskega 4. decembra pa smo ga že usi pogrešili, ker ga je bla že načela martrat bolje-zan. Nu, takuo je zaključu svojo križevo pot, ko bi biu lahko uživu svoj težkuo zaslužen penzion.
Ohranili ga bomo u lje-pem spominu, družini in žlahti pa izrekamo naše globoko sožalje.
4 milijone lir od dežele za razširitev športnega igrišča
Deželni «ašešorat» za šport je dau našemu komu-nu 4 milijone lir za razširitev športnega igrišča na Lje-sah. Ta denar bo služu tudi za zgraditeu potrebnih struktur, d se bo lahko pra-ticiralo tudi druge športne discipline, poleg nogometa. Pruzapru naši nogometaši-foodbalisti njeso imjeli do sada kje igrati.
DREKA
U nedeljo, 17. aprila, je bla u Sv. Ljenartu ljetna a-šemblea zadružnikov (soci) domače mlekarne.
Sekretar Višin Lorenzo je predstavu proračun (bilancio consuntivo), ki je biu potle sparjet od ašembleje, natuo pa je imeu moralno poročilo, u katerem je pova-bu zadružnike (socie) na buj veliko sodelovanje, na buj velik kolaboracion.
Prej ko so izbrali nov kon-sej, so živahno diskutiral o novih prospektivah mlekarne in njeni modernizaciji. Novi konsej se je obvezu, da bo dau nove pobude za moralni in ekonomski razvoj mlekarne, u interesu usjeh sočju.
Novi konsej za ljeto 1977 je takole sestavljen: Svetovalci ( consiglieri ) Terlicher Lorenzo, Toma-setig Giuseppe, Scaunich Mario, Sidar Giuseppe, Si-maz Jolanda, Simaz Luciano in Rucli Marco.
Nadzorni odbor (collegio dei sindaci)
Gollia Antonio, Chiuch Bruno in Simaz Egidio.
Razsodšče (collegio dei probiviri)
Pecile Sergio, Lauretig Giuseppe in Faidutti Rino.
Za novi konsej so vesele posebno ženske-kumetice, saj se je parvikrat zgodilo, da je bla imenovana kot konselirka ena ženska. Ta je Jolanda Simaz iz Jagnjeda.
Velik koncert pjeucev u kulturni hiši
U nedjejo, 17. aprila, zvečer je biu u kulturni hiši u škrutovem velik koncert pevskih zborov. Pjeli so furlanski in naši domači slovenski pjeuci. Nastopili so: pevski zbor (coro) «Mogge-se» iz Moggio Udinese, zbor «Majanese» iz Majana, «Sot la Nape» iz Ville Santine in zbor iz Sv. Ljenarta.
Tole manifeštacion je organiziralo kulturno društvo (Circolo Culturale Valli di S. Leonardo). Dvorana v
kulturni hiši je bla nabito puna judi.
Usi so lepo pjeli, pa posebno so tukli na ruoke našemu domačemu koru, ki je zapjeu tudi dvje slovenske: «Kadar mlado leto» in «šesta ura».
Tajšne manifeštacione bi bluo lepuo organizirat, da bi se buj lepuo spoznali med sabo, da bi skupaj djelali za dvig naše an furlanske kulture.
Pevski zbor iz Sv. Lenarta poje na prireditvi «Tutticori» 1977
SKUPEN KRST
Trinko
U četartak, 20. aprila, je umaru u čedadskem špitalu Trinko Giovanni- Vančic, star 68 ljet.
Biu je nesrečen u življenju, saj je biu mutast in gljuh. Biu pa je bardak in dobar djelovac. Usem je rad pomagu.
Njega pogreb je biu u soboto, 23. aprila, par Devici Mariji na Krasu. Ohranili ga bomo u ljepem spominu.
Ljetos zgleda, da je rodovitno ljeto u Sv. Ljenartu. Že u parvih treh mjescih se je rodilo 8 otruok. Gospuod Dorbolò jih je okarstu 7 hnadu u nedjejo, 17. aprila. Ti otroci so:
Bledig Luca iz Dolenje Mjerse, tata je Romano, mama pa Canalaz Lucia; Po-drecca Anna iz škrutovega, oče Michele, mati Ivana Za-nutto; Cormons Barbara iz Gorenje Mjerse, oče Vittorio, mama Mugherli Luciana; Terlicher Dennis iz Go-
renje Mjerse, oče Elio, mama Simaz Ivana; Paussa Luca iz Gorenje Mjerse, oče Gianni, mama Battussi Maria; Chiuch Lisa iz Gorenje Mjerse, oče Mario, mama Borgnolo Graziella; Predan Francesca iz Škrutovega, oče Aldo, mama Crisetig Teresa.
Na Veliko nuoč pa je naš gaspuod okarstu še Gariup Lauro. Oče Sergio, mati Terlicher Teresa.
Usem otrokom želimo dosti zdravja in sreče u življenju.
PODKRAVAR
U Ljubljani je umaru Emil Predan
U srjedo, 20. aprila, je u-maru u Ljubljani Miljo Predan, star 67 ljet.
Rojen je biu u Raunih in potem, ko se je poročiu z Marijo Česnik, je paršu živet u Podkravar. U cajtu druge uejske se je tuku kot partizan pruoti nacifašizmu u Beneškem bataljonu. Po uej-
ski je biu preganjan, zatuo je šu u Jugoslavijo, kjer je kmalu zboleu in biu bolan do svoje smarti. Puno je pretarpeu in samuo smart ga je rešila tarpljenja.
Njega pogreb je biu u Ljubljani u četartak, 22. aprila. Ohranili ga bomo u ljepem spominu.
Rajnik Miljo Predan iz Podkravarja
HRASTOVJE
Šu je lovit ribe, pa so ga ribe ujele
Takuo ku puno drugih ima tudi naš Fiorenzo Chiuch veliko veselje do ribolova (pesche). Njeko nedjejo se je napravu s parjatelji an šu lovit ribe po bližnji rjeki.
Paršu je do globokega ve-rina in vargu tarnak u vodo. Debela postru je hitro popadla, bla pa je takuo močna, da namest da bi on njo potegnu iz vode, ga je ona potegnila notar. Ker je Fiorenz no malo obrunan, debeukast, je voda štarbun-kenla iz verina in z njo so skočile tudi ribe, takuo da je sam ostu u suhem verinu. Use ribe pa njeso utekle. Kadar je paršu damu se preoblačit, je ušafu tu gajuf no debelo postru.
Kadar so se mu parjatelji smejali, jim je jau: «Le smejajte se, le, jest sem jo ujeu, vi pa nič!».
Od tistega dne hodi Fiorenz lovit ribe oblječen u gomasto obljeko, ku palombari.
Podbonesec
Darže za ženske Nediški puobi!
Potle, ki so se rodile Francesca Cernoia, Catia Clavo-ra in Elena Chiabudini, hčerke treh pevcev, se je rodila u srjedo, 4. maja, Federica Mattelig, hčerka znanega in simpatičnega pjeuca Beppi-na Matteliča. Veseu je tata in vesela je mama Anna Spagnut.
Usem čičicam želimo dosti zdravja in sreče, Beppi-nu parjateu F. Clavora pa pravi: «Forza Beppo, sei sulla strada giusta! » «Korajžno Bepo, si na pravi poti!».
PRAPOTNO
Na dan 1. maja je umarla u čedadskem špitalu Letizia Brignach, poročena Terlicher. Bla je šele mlada žena. Nje pogreb je biu u pan-djejak, 2. maja, u Prapot-nem.
Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje.