Izhaja vsak i'etrt»k. Cena mu j« S K na leto. (Za Nemčijo 4 K, u Ameriko in druge tuje drJave a K.) — Poflamerne Atevilke ee prodajajo —— po 10 vinarjev ' S prilogama: Ml kmečki dom" m »Naša gospodinja". Spili in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu rDomoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulica— Štev. 48. V Ljubljani, dne 26. novembra 1914. Leto XXVII. Upajmo v boljšo bodočnost! Zoper našo državo se je zadnja leta silno zabavljalo. Od leta 1908., ko je naš cesar za stalno priklopil svoji državi Bosno in Hercegovino, ni utihnil glas, da mora Avstrija razpasti, in po balkanski vojski se je zelo velikrat slišalo, da je bolna in da bo šla za turško državo. Anglež je pravzaprav oče tega zabavljanja in sramo-tenja; za Angležem je šel Rus in tupatasn se je celo na Nemškem tako trdilo. Anglež ima moč; njegovo časopisje obsega svet in zato mu ni bilo težko vreči take lažnji-ve trditve med ljudi. Kamor si prišel: na Laško, na Francosko, Angleško, v Belgijo, na Rusko, v Ameriko — povsod se je o naši državi govorilo več slabega nego dobrega. Angleško lopovstvo je imelo le preveč uspeha. Povsod so delili Avstrijo, kakor bi šlo za posestvo brez gospodarja. Po pravici smemo reči, da se je neumna srbska košatija, ki je v tako nesrečo spravila srbsko državo in ljudstvo, razvila ravno vsled tega angleškega in ruskega rova-nja. Srb je verjel, da Avstrija mora razpasti in na to vero, ki sta mu jo Anglež in Rus spravila v glavo, je zidal svoje naklepe, kaj bo od Avstrije odtrgal zase. Prva reč, ki so nanjo naslanjali avstrijski sovražniki svoje trditve, je bilo narodno vprašanje. Boj slovanskih narodov proti nemški in madjarski nadvladi se jim je zdel za državo samo smrtonosen. Videti pa niso hoteli, da se Avstrija šele dela in da so ti notranji boji samo porodne bolečine za močno, znotraj edino, vsem narodom pravično državo. Slovenci in Hrvatje in Čehi in Rusini in Slovaki in Poljaki v sleziji ter Romani smo se pač borili proti vladam, ne pa proti državi. Vedeli smo in vemo še danes, da bi z razbito Avstrijo tudi mi bili razbiti in razdeljeni. Zato pa ti narodi v sedanji vojski z ogromnimi žrtvami izpričujejo, da hočejo obraniti Avstrijo, četudi slejkoprej odklanjajo vlade, ki niso vsem pravične. Druga reč, ki so jo trosili zlasti Angleži po svetu, se pa tiče avstrijskih gospodarskih razmer, češ, da gospodarsko življenje nazaduje, da manjka dela in zaslužka in da vsled tega čaka našo državo propad in razpad. Res je, da so nekatere pokrajine ostale precej zanemarjene in da je čakalo državo še mnogo dela, preden se dvignejo nešteti zakladi, ki spe v neizrabljeni zemlji in v čilih, toda še ne popolno vzbujenih narodih. Toda delalo se je v tem oziru in tudi že marsikaj storilo. Koliko novih železnic se je zgradilo v zadnjih 15 letih! Zdaj se ravno bliža svoji zvr-Šitvi železnica, ki ima zvezati državo z najbolj zaostalo dalmatinsko deželo. Svet o tem nič ne ve, kakor tudi ne ve, kako se posamne dežele trudijo za zboljšanje gospodarstva. Če bi hoteli preiskati samo slovenske pokrajine in pogledati, kako se je z vsestranskim, pridnim delom dvignilo gospodarsko življenje in ž njim splošna omika, bi se morali čuditi. Koliko rek pa je uredilo, koliko zemlje zboljšalo, koliko cest in vodovodov zgradilo! Koliko se danes več bere med nami, da je ni skoro hiše brez časopisa, brez Mohorjevih knjig! Kako lepo in blagonosno se razvija zadružništvo in društveno življenje! To ne kaže na zimo in smrt, marveč na cvetočo po-pomlad, ki obeta najlepše sadove. Kmet si je zadnja leta splošno precej pomagal. In zdaj, ko vojska modri njegove nasprotnike, ko mesta in obrtni kraji tako v živo čutijo, kako neobhodno je potreben čvrst, napreden kmečki stan, ki prideluje vsem potrebnega živeža, smemo za-trdno upati, da se bo kmečki stan še mnogo hitreje dvigal in razvijal. Zraven pa tudi obrti Po tujih časopisih smo brali prav velikrat, kako v Avstriji obrt slabo stoji. Špekulantje in ni- kdar siti bogatini so tudi doma radi trdili, da se pri nas veliki obrt zatira, da fabrike ne gredo, da je davek prevelik, podpor premalo, da naše blago r 3 more naprej in še mnogo tacega. Priznali smo že, da je treba narodom dati pravično enakopravnost, in da je v tem oziru treba mnogo temeljitih izpre-memb, priznali smo tudi, da so nekatere dežele še zanemarjene, in da je za kmečki stan treba še mnogo storiti, toda tega p« ne priznamo, da bi se velikemu obrtu v Avstriji slabo godilo. Ravno nasprotno je resi Pred seboj imamo uradne podatke, koliko so nesle velike delniške družbe, katere imajo domala ves veliki obrt v rokah od leta 1900. do 1910. Brez železniških družb, ki jih je bilo leta 1910. 159, in ki so splošno prinašale precejšen dobiček svojim družabnikom, je bilo leta 1910. r naši državni polovici 709 delniških družb s 3.303,596.000 K vplačanega kapitala. Čistega dobička so imele vse te družbe 331 milijonov 834.000 kron; torej je nesel vplačani kapital po 10'39 K od sto. Če štejemo, da nese denar po hranilnicah povprek po 4 odstotke, imamo za 6'39 odstotkov večje obrestovanje denarja pri velikem obrtu, kakor tam. Zato se nam ni čuditi, če mora naša država za svo'a izposojila plačevati večje obresti, nego druge. Denar gre vedno bolj v veliki obrt, kjer neprimerno več nese. Veliki obrt pa potrebuje močne, urejene države in miru. Zato ga mora naučiti sedanja vojska, da bo v svojo korist izpolnjeval svoje dolžnosti do države. Od leta 1900. do 1910. so povprek nesle delniške družbe v naši državni polovici po 8'88 odstotkov; na Nemškem, kjer se šteje, da je veliki obrt neprimerno bolj razvit, so imele za leto 1907. do 1909. samo, po 7'92 odstotkov dobička, torej manj nego pri nas. Varujmo se krivične črnogledosti. Naša država je zdrava, močna, in Bog daj, 1' da se srečno in kmalu konča sedanja vojska, ker potlej smemo zatrdno upati, da se bo na vse strani glede na pravičnost do vseh narodov in glede na še mnogo sijaj-nejši gospodarski napiedek oživila in pre-rodila. Pregled po svetu. Italija. Novi zunanji minister Sonnino je poklical v Rim vse glavne zastopnike italijanske vlade v inozemstvu. Poslanik v Franciji Tittoni je že odpotoval iz Bor-denuxa. Čez par dni pride tudi dunajski veleposlanik vojvoda d'Avarna. Zunanji minister se je bil med tem poglobil v vprašanja zunanje politike in se hoče o njej z raznimi veleposlaniki posvetovati. — Poroča se, da proglasitev svete vojske v Egiptu ni tako učinkovala, kakor so to želeli Turki. Boje se pa, da se pojavijo nemiri v Kairu in v Aleksandriji, kjer živi veliko Itali;anov. Italijanska vlada je zato sklenila, da odpošlje sporazumno z Anglijo italijanske bojne ladje v Aleksandrijo, Nemčija. Nemški državni zbor se snide 2. decembra, da dovoli pet milijard kredita v vojne svrhe. Nemškemu državnemu zboru se predloži predloga o novem vojnem posojilu v višini petih milijard. Nemška vlada izjavlja, da je sicer finančno pripravljena za vojsko do konca marca 1915 in da zahteva novo posojilo lo iz previdnosti. Francija. Francoski ministrski svet je sklenil poklicati pod orožje 17letne mladeniče. — Francoski list »Temps« piše, da so Nemci glede na prebivalstvo in bogastvo Francije zasedli eno šestino države. Izgube Francozov na ozemlju, hišah, tovarnah, železnicah in umetninah znašajo 30 milijard frankov. — Predsednik francoske republike Poincare čuti, da pada dan za dnem njegov ugled tako pri armadi kakor tudi v političnih krogih. Da bi svoj ugled zopet dvignil, je podelil vrhovnemu poveljniku francoske armade Joffreju maršalsko čast. Jofre je pa to čast odklonil z dobesedno izjavo: »Nisem še zmagovalec, zato ne morem sprejeti najvišje vojaške časti.« Rusija. Ruska carica se je podala z dvema hčerama na bojišče v Grodno. — Ruski car je obiskal trdnjavo Ivangorod. Opazoval je delovanje baterij in se dal skupno z branilci trdnjave fotografirati. Nato se je z avtomobilom vozil po okolici Ivangoroda. Car si je ogledal obrambne jarke in priprave, ki so jih ruske čete postavile. Obiskal je tri vasi, kjer so bile katoliške cerkve porušene od nemške ar-tiljerije. Podaril ie vsaki vasi toliko denarja, da bodo lahko cerkve zopet sezidali. Obenem je ukazal, naj se da vsem prebivalcem v okolici potrebna podpora, — Iz Carskoje selo se poroča 17. novembra: Car Nikolaj se je vrnil semkaj nazaj. — Car je izdal nove predpise, kako je ravnati z vojnimi ujetniki. Odredil je, da bi se z ozi-rom na to, da so zvesto branili svojo domovino, ravnalo z njimi po človeško. Nihče ne sme biti oviran v izpolnjevanju sVo-jih verskih dolžnosti. Razen orožja, konj 'in vojnih dokumentov naj se jim pusti njih I imetje, oziroma nazaj da, kadar pojde'o v svojo domovino. Ako bi skušal ujetnik pobegniti, se ga nc sme postaviti pred vojno sodišče, atnpak mora ''iti samo ostreje kaznovan. Oporoke ujetnikov se morajo shraniti in se ima ravnati z njimi kakor s testamenti ruskih vojakov. Splošno naj sc ravna z ujetniki po dostojanstvu, ki so ga uživali v svoji armadi. Častniki nai dobivajo enako plačo kakor prilični častniki ruske armade. — Ruski dumi so predložili proračune uprave indirektnih davkov in uprave za prodajo žganja. Dohodki so za leto 1915. proračunnni na 605 570.600 rub-ljev, medtem ko so bili za leto 1914. pro-računani z 1.307,251.600 rublji. Izdatki za leto 1915. sc proračunavajo pa na 242 milijonov 535.316 rubljev. Proračun carinske uprave se z ozirom na voisko proračuna-va za leto 1915. na 235,912.491 rnbliev, letos se je proračunaval na 374,785.988 rubljev. Anglija. Listi poročajo, da je ministrski svet soglasno sklenil, da izda 400 milijonov za vojsko. — V spodnji zbornici je angleški minister Churchill povedal število padlih angleških mornarjev. Do 17. novembra imajo Angleži sledeče iztftibe: častnikov 222 mrtvih, 37 ranjenih, 5 iih pa pogrešajo. Mornarjev: 3455 mrtvih, 428 ranjenih, 1 pogrešajo. V tem niso uračun;eni: 1000 mož pomorske divizije pred Ant-werpnom in 875 momariev z ladje ;-Good Hope«, ki jih počrešaio. Ena pomorska di-viziia je pa na Holandskem zaorta. — Angleški socialisti so začeli veliko gibanje proti vojaški dolžnosti na Angleškem. — Ker Angležem zelo primanjkuje častnikov, so jih začeli nabirati na Španskem. Srbija. Listi poročajo, da je Belgrad pred padcem. — Iz Bolgarije poročajo, da ne mine dan, da ne bi na bolgarsko ozemlje došlo večje število srbskih beguncev. Begunci pripovedujejo, da je Srbija že utrujena od vojne, da zlasti oni vojaki, ki se ozdraveli od svojih ran, nočejo več vrniti v bojno črto. Tako ste na primer celi dve stotniji, sestavljeni iz ozdravl:enih vojakov, ki ste bili nameščeni v južni Srbiji, pobegnili na Bolgarsko. — Srbski ministrski predsednik Pašič je že nekaj dni težko bolan na živcih. Tudi njegova zunanjost se je močno spremenila. Upadel in opešal je tako zelo, da ga je le težko spoznati. — Tudi o kralju Petru se poroča, da je še vedno nevarno bolan. Stanje kralja Petra je vedno opasnejše. Kakor znano išče leka proti svojim žolčnim kamenom v žveplenem kopališču v Topoli. Mučijo ga neznosne bolečine, vsled česar ga nameravajo zdravniki operirati. Toda kralj noče o operaciji ničesar slišati, ker se je boji. Popolnoma je brezčuten in noče priti v do-tiko niti s svojo združino. — Dunajski listi priobčujejo: Srbski častniki, ki so ujeti v Obrenovcu, pripovedujejo, da želi kralj Peter mir in da že več tednov ostro nastopa proti ministrskem predsedniku Pašiču, ki izpostavlja Srbijo radi Rusije v nevarnost. Pašič in njegovi pristaši so zaprli kralja Petra v neki samostan v bližini Vranje, Srbski minister javnih del, ki je pritrdil na stališče kralja Petra, je moral odstopiti ter je na njegovo mesto prišel vodja radikal-cev Jovanovič. — Iz Bukarešta se poroča, da je srbski princ Jurij poslal rumunski vladi pismo, v katerem na vso moč prosi, da mu pride Rumunija na pomoč. Z romunsko podporo — piše Jurij — bi se še moglo zmagati. Črnagora. Iz zanesljivega vira se poroča: Črnogorski kralj Nikolaj je naprosil ruskega carja Nikolaja, da naj mu pošlje z ozirom na velike izgube Črnogorcev v bojih z Avstro-Ogrsko na pomoč v Črnogoro ruske vojake in častnike. Car je odklonil prošnjo, češ, da potrebuje Rusija zdaj sama vojake. — Dunajski listi poročajo: Mi-nulo sredo se je pojavilo nad Barom več avstrijskih letalcev, ki so metali bombe, Poškodovana je bila vila princa Danila, Ljudje niso bili ubiti, pač pa je bila uničena vsa oprava vile. V vili biva zdaj princezinja Milica. Bolgarija. Vsa Evropa pričakuje sedaj, kaj bo storila Bolgarija. Vsled turško-ru-ske vojske je postal položaj za njo tak, da se bo morala kmalu odločiti. Vsled tega se čujejo iz Bolgarije razni nasveti in glasovi. Poluradni list »Kambana« je prinesel članek pod naslovom: »Komu naj se pridružimo?«, v katerem med drugim izvaja: Turško-ruska vojna je zanesla ogenj na našo mejo. Ne more se vedeti, kaj prinese bodočnost. Ali nas napade kak sovražnik in ne bomo-li prisiljeni, da se pridružimo kaki velesili? Kot plačilo se nam od obeh strani ponuja uresničenje naših narodnih stremljen: Macedoni'a. Čas, v katerem živimo, je odločilne važnosti za našo bodočnost in ta je odvisna od tega, komu se pridružimo. Nevtralnost ne more večno trajati. Vsako obotavljanje v odločitvi postane lahko za nas usodno. Pridružimo se torej oni strani, s katero sočustvujemo in ona bo našo državo povečala. Morali bi se pridružiti dvozvezi, ako hočemo našim bratom zagotoviti svobodo. Turčija se je podala v nedvomno v neenak boj, ker se zanaša na prijateljstvo Bolgarov. Ako se Bolgarija pridruži dvozvezi, potem bodo šli lahko nemški pomožni transporti no progi Berolin-Dunaj-Belgrad-Niš-Sofi;a-Ca -rigrad, ko bo uničena tudi Srbija. Bolgarija bo po nemškem načrtu od treh strani podpirana, če bi bila od Rusije napadena. In od treh strani bo napadena, če sc pridruži Rusiji, V tem slučaju bo Bolgarija pozorišče onih bojev, ki se bodo odigravali, ako se Rusija v smislu svojega načrta približa Carigradu, Ako pa pustimo skozi našo deželo nemške vojaške transporte, potem si zagotovimo njeno resno brambno varstvo in moremo z delom naših čet podpirati Turčijo, z drugim delom pa osvoboditi Turke in naše krvne brate v Srbiji in Grčiji. Edina nevarnost, ki bi nam pretila v slučaju vojne z Grčijo, bi bilo Egejsko morje, ker bi grško in angleško brodovje lahko bombardiralo in blokiralo našo ob;>l. Vendar pa delo na morju ne bi moglo odločiti naših postopanj na suhem in ne preprečiti naše zmage v Macedoniji. — Angleža, brata Buxton, ki sta bila nedavno napadena od nekega Mladoturka, kakor smo poročali, sta zopet v Bolgariji, katero snubita še vedno za trojni sporazum. — Vsled nevarnosti od strani Turčije pritiskata sedaj Sir Grey in Sazonov na Bolgarijo, da jo za trojni sporazum pridobita. Srbi>'a naj bi bolgarski del Macedonije Bolgariji prepustila. Bolgarska naj bi pa svojo vojsko Rusiji dala na razpolago, da bi ž njo Dardanele zavzela. Izključeno pa je, da bi Bolgarija podpirala Srbijo v boju proti Avstriji. — Italijanski časopisi poročajo: Semkaj je dospela vest, da se je obmejni spor med Grško in Bolgarijo sporazumno rešil z vojaške in diplomatske strani. Za sedaj se torej ni bati kakih homatij med imenovanima državama. Rumunija. Kralj Ferdinand je sprejel pred nekaterimi dnevi odposlanstvo btika-reških vseučil. profesorjev, ki so mu izročili spomenico s prošnjo, da naj poseže Rumunija v mednarodno politiko. Kralj se je zahvalil odposlanstvu in izjavil: Prešinja nas vse važnost časa, v katerem živimo. Čimbolj nevarni preobrati so pred nami, timbolj moramo biti pozorni. Vsi odgovorni činitelji čuvajo z največjo skrbjo, a tisti, ki, kakor jaz, poznajo od blizu razmere, nosijo največji del odgovornosti. V danem trenutku morajo postopati še z večjo previdnostjo, ker bi vsaka napaka lahko pro-vzročila največjo nesrečo naši deželi. — V parlamentarnih krogih se govori, da bo znani rumunski državnik Peter Carp stopil na čelo vlade. Zadnje dni, da je bil večkrat sprejet v avdiienci. Carp je znan prijatelj Avstrije in Nemčije. Turčija. Japonski poslanik je 15. t. m. prišel k velikemu vezirju po svoje polne liste. Dne 16. t. m. je zapustil s poslaniš-kim osobjem Carigrad. Grška. Vsi grški vojaški zavezanci od letnika 1885. so vpoklicani. — Proračun za leto 1915. izkazuje 450 milijonov izdatkov; na armado in mornarico odpade 266 milijonov. — Grška vlada je dobila po posredovanju Francije od neke finančne družbe 20 milijonov na račun glavnega posojila 250 miliionov. — List »Rusko Slovo« objavlja izjavo nekega diplomata, da je grški ministrski predsednik večkrat namignil: takoj, ko bi hotela Bolgarija zasesti Mace-donijo, izbruhne grško-bolgarska vojska. Rim. Papež je nujno opozoril italijanske katoličane, naj nemudoma delujejo za nevtralnost Italije in opuste vse, kar bi znalo Italijo potisniti v svetovno vojsko. Portugalska. Atenski list »Embros« poroča: V Aleksandrijo so došle portugalske čete, da branijo Sueški prekop. Amerika. Na podlagi vesti v ruskih listih se poroča, cla so ameriške Združene države izkrcale na Kitajskem vojake v varstvo železnice Mukden — Peking. Iz Peterburga poročajo: Neki zastopnik amerikanske linije je napravil na ruskem dvoru in v vladni hiši obisk. Poizvedoval je v imenu ame-rikanskega predsednika Wilsona, če bi bilo mogoče posredovati za mir. Uspeh tega posvetovanja je tajen. Od-poslanik je Peterburg že zapustil. Perzija. Iz Carigrada se poroča: Vkljub živahni protiruski agitaciji perzijskih listov v Teelieranu in lista »Maver« v Carigradu v zvezi s turškimi listi ,se zdi, da se Perzija ne bo udeležila sedanje vojne, ker ni dovolj oborožena in bi mogla poslati na bojišče le s težavo komaj kakšnih 10.000 vojakov. To izhaja tudi iz izjave perzijskega poslanika v Peterburgu, ki vesti o tur- ško-perzijski zvezi zanikuje kot neresnične in zavite. Japonska. Japonska je prepeljala v Tsingtau iu v pokrajino Santung 50.000 mož. — Iz Petrograda se poroča: Japonska vlada je imenovala za Tsingtau in Santung podkralja z naslovom podkralj. Mikado je imenoval v Tsinglavu in Sanlungu 350 japonskih uradnikov. — Poroča se, da nuineravajo japonske čete izkrcati v Egiptu. Japonci so z zavzetjem Čingtava izvršili svojo nalogo. V Evropi trosporazum baje Japoncev ne more vporabiti. Zato se izkrcajo v Egiptu, kar vsekakor dokazuje, da je turška nevarnost večja, kakor bi trosporazum rad, da bi svet o njej mislil. Buri. Poveljnik Visser je ujel med Varryburgom in Marigobo 17 vstašev, poveljnik De Beer pa je ujel v okolici Schvveizereneke 500 mož močno četo s 70 konji. Na obeh straneh je bilo več lahko ranjenih. — Pristaši vlade pod poveljstvom polkovnika Celliersa so se dne 15. t. m. spopadli z Buri, ki so šteli 1500 mož pod Beyerjevim poveljstvom. Buri so izgubili več mrtvih in ranjencev. — Došlo je poročilo, da je Devvet ujel burskega voditelja Iicrzo-ga, ker ga je nagovarjal, naj se uda Angležem. — Iz Južne Afrike poročajo, da je polkovnik Maritz zopet zdrav in da se je že bojeval v bitki pri Scliuit-drift na severo-zahodu kolonije Kap z angleškimi četami. Oba nasprotnika sta nato sklenila 24urno premirje, med katerim so skušali Maritza pregovoriti, da bi se udal. Pogajanja so ostala brezuspešna. — Nasproti angleškim pomirjevalnim poizkusom poroča nizozemsko časopisje, da se med Buri vstaja močno razširja. Afrikanci v Kapkolo-niji se pridružujejo Burom v Oranje državi in v Transvaalu. — Nizozemske tvrdke v Kapstadtu poročajo, da poveljuje Devvet skoraj 100.000 Burom. V Oranje državi se povsod ustanavljajo burske oblasti. Pretorio so burske rodbine večinoma zapustile. — Po poročilih iz Pretorije je bil general vstaških Burov De Wet v zadnjih bojih lahko ranjen. — Kapstadt in Jolianesburg sta v obrambnem stanju. Pred Bloemfon-ten, kjer je samo 500 mož vladnih čet, je došio 3000 Burov. Svetovna vojska. Avstrija-Srbija, Črnagora. Nedelja, 15. novembra 1914. Z južnega bo;išča se uradno poroča: Naše prodiranje je zadelo severnozahodno od Valjava na močan odpor. Tudi otežko-čuje napredovanje artiljerije zemlja, ki je vsled dežja in snega postala brez temelja. Kljub temu so vse kolone pridobile naprej na prostoru, zavzele so več. važnih pozicij ter so dosegle črto Skola na Savi do južno Kočeljeva in na v nadaljni smeri do Drine. Naše čete so ujele številno Srbov. Ujetniki so izjavili, da se hočejo Srbi pri Valjevu vnovič upreti našim četam. V nekaterih srbskih polkih je baje izbruhnil upor. V zadnjih dneh so uspešno sodelovali tudi monitorji »K6ros», »Maros« in »Lei-tha«, ki so podpirali zmagovito prodiranje naših čet ob Savi z uničujočim delom v sovražnikov bok. Ponedeljek, 16. novembra 1914. Z južnega bojišča se je dne 15. novembra poročalo: Da pridobi čas za odva-žanje svojega trena, je podvzel sovražnik na višinah severno in zahodno od Valjeva v pripravljenih postojankah zopet obrambo. Našim četam, ki jih kljub neprestanim bojem in hudim naporom preveva najboljši duh, se je že včeraj posrečilo, da so s trdimi boji zavzeli višine pri Kamenici ob cesti ki vodi iz Loznice v Valjevo, ki tvorijo ključ sovražnikove postojanke. Naše čete so stale sinoči zvečer pred Obrenov-cem in pri Ubu ter so napadale gorski hrbet Javtino na umikalni črti vzhodno od Kamenice in v južni smeri do Stubice, ki tvori točko gorskega sedla na cesti iz Ro-gačice v Valjevo. Torek, 17. novembra 1914. Na južnem bojišču naše zmag bogate čete s trdovratnim zasledovanjem sovražniku niso pustile časa, da bi bil v svojih številnih, posebno pri Valjevu že več let utrjenih stališčih, se k resnemu odporu nanovo zbral. Zato je došlo tudi včeraj pri Valjevu le do bojev s sovražnikovimi zadnjimi četami, ki so po kratkem boju in ko so nam pustile ujetnike, bile premagane. Naše čete so dosegle Kolubaro, zasedle so Valjevo in Obrenovac. Sprejem v Valjevu je bil zanimiv. Najprej cvetke, a samo za. slepilo, nato so pa takoj sledile bombe in streli iz pušk. Sreda, 18. novembra 1914. Graški listi poročajo; Uspeh naše artiljerije v boju proti francosko-črnogorski na Lovčenu je bil v zadnjih časih uničujoč. Begunci iz Črnegore pripovedujejo, da j« takozvana utrdba Kuk porušena. En sam strel naših orjaških topov z ladij je uničil dva nasprotna topova, pobil 9 in ranil 23 mož. Z južnega bojišča se uradno poročaš Na južnem bojišču so naše čete dosegi« reko Kolubaro in jo deloma prekoračile, čeprav so Srbi vse mostove razrušili. V Valjevo, kamor je že došlo višje poveljstvo, je bil hitro vpostavljen mir in red. Mesto je od srbskih čet močno prizadeto. Mali kavalerijski oddelek je ujel 300 Srbov, Četrtek, 19. novembra 1914. Francoski aeroplan je padel nad Lov-čenom na zemljo in se razbil. Pilot je mrtev. Francoski top na Lovčenu je eksplodiral. Poveljnik artiljerije na Lovčenu, podpolkovnik Frankovič in štirje topni-čarji so ubiti. Z južnega bojišča se poroča 18.- novembra, Na bo'išču je več velikih bojev, na razrušenih prehodih preko Kolubare so naše čete že na drugi strani brega. Dne 16. t. m. smo ujeli 1400 Srbov in zaplenili mnogo vojnega materijala. Sobota, 21. novembra 1914. Iz južnega bojišča se uradno poroča: Posamezni boji se \rše na celi fronti. Napad na utrjene postojanke pri Lazarovcu ugodno napreduje. Včeraj ie bilo ujetih 7 častnikov in 600 mož. Vreme je neugodno: na višinah je 1 meter snega, nižine so pa poplavljene. Avstrija-Rusija. Nedelja, 15. novembra 1914. Uradno se objavlja 14. novembra. Na severnovzhodnem bojišču se v naši fronti tudi včeraj ni bojevalo. Ponedeljek, 16. novembra 1914. Uradno se razglaša: Dne 15. novembra opoldne. Obramba trdnjave Przemysl se, kakor pri prvi obkolitvi, vodi z največjo delavnostjo. Včeraj podvzeti večji izpad je potisnil sovražnika na severu do višine pri Rokietnici nazaj. Naše čete so imeli pri tem podjetju le malenkostne izgube. V Karpatih so se posamezni sunki sovražnikovih oddelkov odbili brez truda. Tudi na ostali fronti ni moglo rusko poizvedovanje prodreti. Torek, 17. novembra 1914. Poroča se, da so se pričeli na posameznih delih fronte boji. Sreda, 18. novembra 1914. Uradno se razglaša: Naše čete, ki so prodrle iz okolice Krakova, so osvojile včeraj prednje utrjene sovražne črte severno od državne meje. V okolici Wolbro-ma in Pilice so došli Rusi po večini le toliko daleč, da Uh je dosegel samo artilje-riiski ogenj. Kjer je napadla sovražna ar-til:eri'a, je bila odbita. En naš polk je ujel 500 Rusov in zaplenil dva oddelka strojnih pušk. Nemška zmrga pri Kntnem učinkuje ra splošni položaj. Četrtek, 19. novembra 1914. Podvzetja zaveznikov so prisilila ruske glavne moči k bitki na Rusko-Poljskern, ki se je na celi fronti pod ugojnimi pogoji razvila. Ena naših bojnih skupin je včerai ujela 3000 Rusov. Napram tem velikim bojem ima prodiranje ruskih moči proti Karpatom le podrejeni pomen. Pri prodiranju iz Grvbovva je bila močna sovražna kavalerija s presenetljivim ognjem naših baterij razpršena. Petek, 20. novembra 1914. Bitka na Rusko-Poljskem se ugodno razvija. Po dosedanjih poročilih so naše čete ujele 7000 Rusov in zaplenile 18 strojnih pušk in več topov. Sobota, 22. novembra 1914. Uradno se poroča: Tudi včeraj so imeli zavezniki v Rusko Poljski povsod uspehe. Odločitve še ni. Število ujetih Rusov narašča. Pred Przemvslom je imel sovražnik pri takoj odbitem poizkusu močnejše čete spraviti bližje k južni fronti trdnjave velike izgube. Nemčija-Rnsija. Nedelja, 15. novembra 1914. Poroča se: V Vzhodni Prusiji boj še dalje traia. Pri Stalluponenu smo ujeli 500 Rusov. Pri Soidau še ni odločitve. 4i V okolici WIoclaweka smo vrgli nazaj en ruski armadni zbor ujeli smo 1500 Rusov in zaplenili 15 strojnih pušk. — Stalluponen jc v vzhodni Pruski na črti Eydtkuhnen—Insterburg, kakih 12 km oddaljen od ruske meje. WIoclawsk leži ob Visli severozahodno od Varšave, oziroma Plocka; severovzhodno od Wloclaw-ska na vzhodnopruskem ozemlju pa Sol-dau. Ponedeljek, 16. novembra 1914. Veliki glavni stan, 15. novembra dopoldne. Boii ob meii Vzhodne Prusije in na Rusko Poljskem se na vzhodnem bojišču nadaljujejo. Odločitev še ni padla. Torek, 17. novembra 1914. Uradno se poroča: Boji na vzhodu trajajo dalje. Včerai so naše čete, ki se bore v Vzhodni Prusiji, vrgle nazaj sovražnika južno od Stalluponena. Čete, ki operirajo iz Vzhodne Pruske, so pri Soidau vspešno odbile ondi prodirajoče ruske moči in so vrgle na desnem bregu Visle prodirajoče ruske moči v zmag polnem boju pri Lipnu na Plock nazaj. V teh bo;ih je bilo ujetih 500 Rusov in zaplenjenih 10 strojnih pušk. V bojih, ki so se vršili nekaj dni kot nadaljevanje uspeha pri Wloc!awsku, je padla odločitev. Več ruskih armndnih zborov, ki so nastopili proti nam, je bilo vrženih nazaj preko Kutno. Rusi so izgubili 23.000 mož, katere smo ujeli in nnimanj 70 strojnih pušk in tudi topov, katerih število pa še ni dognano. Sreda, 18. novembra 19^4. Podvzefa na bojišču se dalje ugodno razvijajo. Podrobnih poročil ni. Četrtek, 19. novembra 1914. Na Poljskem so se severno od Lodza razvili novi boji, katerih odločitve še ni. Južnovzhodno od Soidau so nemške čete prisilile sovražnika, da se je umaknil na Mlawo. Na skramem severnem krilu je bila premagana 16. in 17. novembra močna ruska kavalerija in vržena nazaj preko Pill-kallen. Sobota, 22. novembra 1914. Na meji Vzhodne Prusije je položaj ne-spremenren. Zahodno od jezer so se polastili Rusi neke nezasedene utrdbe in starih, vzidanih tonov, Deli sovražnika, ki se je umaknil čez Mlawo in Lipno, sc nadalje umikajo. Južno od Plocka nemški napad napreduje. V bojih pri Lodzu in Čensto-hovi ni še padla odločitev. Nemčija-Francija, Anglija, Belgija. Nedelja, 15. novembra 1914. Uradno se poroča: Boji v zahodni Flandriji trajajo še dalje, zadme dni jih ovira deževno in viharno vreme. Naši napadi počasi napredujejo. Južno od Yperna smo ujeli 700 Francozov. Angleški napadi zahodno od Lille so bili odbiti. Pri Beroy au Bac so morali Francozi zapustiti obvladujoče stališče. V argonskem gozdu je naš napad dobro napredoval. Francozi so imeli močne izgube in so pustili tudi včeraj zopet nad 150 ujetnikov v naših rokah. Ponedeljek, 16. novembra 19)4 Veliki glavni stan je 15. novembra do. poldne poročal- Boji na desnem krilu b0 tudi včeraj trpeli radi neugodnega vreme-na in so le nia'o napredovali. Med utrud-1'ivimi preddeli je bilo ujetih nekaj sto Francozov in Angležev ter sta bili /,aple. njeni dve strojni puški. V Argonskem gozdu se je posrečilo, da se je razbilo močno francosko opirališče, ki se ie z naskokom vzelo. Izmišljeno je poročilo Francozov da so neki nemški oddelek pri Coincourtu fvzhodno od Maršala) spravili v nered, Francozi so marveč pri Coincourt.i imeli izdatne izgube, medtem ko nismo mi ni li enega moža izgubili. Torek, 17. novembra 1914. Veliki glavni stan poroča: Na zahodnem bojišču je bilo včeraj delovanje na obeh straneh vsled velikega viharja in sneženih žametov le neznatno. Na Flardernskem naši napadi polago-ma napredujejo. V Argonskem gozdu smo dosegli nekaj večjih uspehov. Sreda, 18. novembra 1914. Tudi včerajšnji dan na zahodnem bojišču je splošno mirno potekel. Južno od Verduna in severnovzliodno od Cireya so Francozi brezuspešno napadli. Četrtek, 19. novembra 1914. Boii na zahodnem Flardernskem trajajo dalie. Položaj bistveno ni iznremenjen. V argonskem t*ozdu so nemški napadi uspešno napredovali. Fran ro^Vj nnoadi južno od Verduna so bili odhiti. Neki napad na nem?Ue čete pri St. Mihielu na zahodni breg reke Maas potisnjene moči se je, ko je začetkoma imel fspeh, popolnoma ponesreči'. Nemški napad južnovzhodno G;reya ie primoral Francoze, da so zapustili en del svojih stališč, Chatillon so nemške čete z naskokom vzele. Sobota, 22. novembra 1914. V Zahodni Flnndriii in na severnem Francoskem ni nobene bistvene spremembe. Razmočena, deloma zmrzniena t'a in snežni viharii otežujejo premikanje. Francoski napad pri Con-Virai, jtižno-vzhodno od Verduna je bil odbit. Turčija-Rusija. Ponedeljek, 16. novembra 1°14. Turške čete pri Lazistanu so včeraj napadle rusko postojanko Liman v bližini ruske meje. Rusi so imel: težke izgube. Turške čete so obkolile tam se nahajajoče ruske čete. Rusi so hoteli doseči ojačerja, pa so turške čete ista rnrkro^tlc. Dingi turški oddelek ie zasedel Duzko? in odrezal Ruse pri R an-Hcdresscrsai. T^rki so zaplenili veliko municije in živil. Rusi so brezuspešno obst0 tonami vsebine. Zgrajen je bil leta 1864. v Stetti-nu. — Dne 17. novembra je na Bregu pri Komendi ustrelil gališki deček 11-letno Angelo Fendro, igraje so s puško dekličinega očeta. — Z jadrnico sc je peljalo dne 17. t. m. 6 prebivalcev iz Cirkvenico na otok Krk, a radi močne burje se niso mogli vrniti. Šli so peš v Silo, kjer so najeli jadrnico, s katero jih je hotel njen lastnik Jurij Car s svojim sinom prepeljati v Cirkvenico. Ko so jo nahajala ladja žo 25 metrov pred Cirkvenico, jo je silovita burja vrgla na skalo. Ladja se je razbila, vseh osem oseb je padlo v morje, kior so utonili. Vojak, ki je stražil na bregu, je videl strašen prizor. Klical je na pomoč, neki parni čoln je hitro odrinil na pomoč, a potegnili so iz vode le 7 mrličev, osmo truplo jo izginilo brez sledu. — 131etni posestnikov sin Jožo Majdo iz Dobrnič je padel pod voz, si zlomil (lesno roko ter se poškodoval na glavi, da mu je zn dlan široko ogoljona lobanja. — Jože Drobnič, delavec lesne tovarne v Soteski, se je ponesrečil v gozdu. Illod mu je padel na levo nogo in mu jo stri. Ponesrečenca sta bila prepeljana v kandijsko bolnišnico. »Mrfvi« se odlašajo. Iz Velike doline se piše: Ranjenec je pisal iz vojske, da je 1. on čari č mrtev; celo sam vojni kurat je pisal župniku, da je pokopal Lončarič a. Zvonilo je za, t o rajnkemu Lončariču, opravila se jc zanj črna sveta maša, katere so se udeležili vsi tovarniški pazniki, ker je bil pokojni član tovarniške organizacije, zaprosila se jc sodnja, naj bi postavila otrokom varuha in uredila premoženjske razmere, davkarija pa tudi zaprosila, da bi odpisala obrtni davek. Domači so skoro od žalosti zboleli, a glej, svojemu botru piše sedaj in vošči god, ženi pa, da je bil samo malo prohlajen, a je sedaj docela zdrav. Pomota je prišla, ker je bilo v tukajšnji župniji rojenih več Lon-čaričev, so sedaj razkropljeni po svetu več let in so sedaj prišli k vojakom. Nauk za vse: bodite silno previdni, proden verjamete vestem o smrti v vojski padlih junakov. — Tudi za mrtvega proglašeni infanterist 47. pešpolka J. Toplak je zopet oživel. Pisal je iz ruskega vojnega ujetništva. — Iz Starega trga se piše, da je iz ruskega ujetništva te dni pisal 2 in pol mescca pogrešani, ranjeni Janko Šumrada, trgovce v Starem trgu 17. pešpolka, 10. stotnija. Nahaja se v ujetništvu v Sibiriji, kamor se jo vozil 26 dni in leži neprenehoma. V poinirjenje tisiih, ki od svojih vojakov na bojišču ne dobijo nobenih sporočil, bodi sledeče povedano: Župnik Dolinar v Šmarjeti ima na bojišču brata Pankraca pri 7. poljskem topni-čarskem polku. Od tega že od konca avgusta naprej ni bilo več nobenega glasu. Dopisnica, ki so mu jo poslali dne 2. septembra, je prišla nazaj s pripombo: umrl, retour! Zdaj pa je pisal (27. oktobra) vojak Guzej svoji ženi, ki stanuje pri Dolinarjevih po domače Ma-lovščivih v Zabukovici na Štajerskem »tudi MatovščeV Pankrac vas vse skupaj lepo pozdravlja, sva blizu skupaj.« Iz tega sledi, da ali pošta ne more vsega z mirom imeti v redu ali pa vojaki pisati no morejo. Neki vojak piše svoji ženi, »pišem Ti že deveto karto«. Ona pa je edino to dobila. Drugi vojak piše na pokrovčku od frankove cikorije, ki ga je slučajno našel. Mnogokrat papirja ali dopisnice ne morejo dobiti ali pa svinčnika. Dobro se jim godi. Vojak F. D. iz Gorenjske, okolica Kranja, ki se bije v nemški armadi proti Francozom, piše z dne 4. t. ni. svoji sestri: Prav lepo se Ti zahvalim za pismo in karto, ki si mi pisala. Bil sem prav vesel. Ti mi pišeš, če potrebujem kaj zimskega perila. Jaz pa Ti povem, da ga imam toliko, da bi Ti ga dal lahko, če bi bila bliže toliko, da bi ga imela lahko za celo življenje zadosti. Mi pridemo mnogokrat v polne prodajalne, so preoblečemo in gremo zopet naprej. Ta. dopisnica, na kateri je (o pisano, jc razglednica, ki nosi napis »Bouhout-\Velvaart Ilof.« Datirana je z dne i. novembra. Pred to razglednico je poslal ta vojak pismo, datirano z dne 1. t. m. Prošnja. Pogreša se Feliks Kušar, pešpolk. št. 17. 2. stotnija, vojna pošta št. 32. Zadnjič je pisal iz Budimpešte sredi avgusta. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli naznanili njegovi .ženi. Mariji Kušar, Inomost, Gasvverk-gasso št. 19. Cenjenim naročnikom »Domoljuba« naznanjamo, da začnemo priobče-vali v prihodnji številki zanimivo po- vest »Rekrut«, ki jo je spisal znameniti pisatelj Henrik Concience. Odlikovanje. Poveljnik III. vojnega zbora, general infanterije Colerus pl Geldern je v priznaje za hrabro ii uspešno vodstvo svojega zbora odliko vati z redom železne krone I. razreda j vojno dekoracijo. Kazen srbskih četašev. Pri vbodi v Valjevo so bile naše čete, kakor j< poročal generalni šlab, sprejete najprej s cvetlicami, nato so pa Srbi metali nanje bombe in streljali iz hiš. Te hiše sc bile nato za kazen razstreljene, notri ujeti čelaši pa obešeni. Pohvala naših fantov. Dr. Fr. Ku-lovoc, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je sedaj vojaški kurat v Galiciji, je pisal svojemu prijatelju pismo, v katerem pravi med drugim o naših vojakih: Imenujejo nas železno divizijo in v diviziji naš polk železni polk, ki nikdar ne odneha... Polkovnik mi je v enomer ponavljal: »Zlata vredni ljudje. Te dni smo defilirali mirno poveljnikov in mimo vojnega ministra. Polkovnik je ves vesel pravil pri večerji, kako ugodno so se ti odličnjaki izrazili o naših ljudeh. »Polk, ki mu ga ni para,« »samo eno napako ima: p reko raj-žen je...« Za poljske begunce na Kranjskem se je ustanovil posebni odbor v Ljubljani. Pisarno ima v Katoliški tiskarni v Ljubljani, III. nadstropje. Uradne ure vsak dan, tudi ob nedeljah od 11. do 12. ure dopoldne. Vsa pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na naslov: Kazimir Elias, gimnazijski ravnatelj, Ljubl jana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. General Auffenberg je zopet ozdravel. L.arija z božičnimi darovi za otroke vojskujočih se narodov. Kakor smo že svoječasno poročali, so sklenili ameri-kanski otroci, da pošljejo otrokom vseh vojskujočih se držav v Evropi, katerih očetje so v vojski, za Božič darove. Sedaj se o tem poroča iz Amerike z dne 14. t. m.: Danes jc odplul parnik »Ja-nus« z milijonom božičnih darov ameriških otrok tovarišem v Evropi. Najprej se ladja ustavi v Falmouthu, da odda darove, namenjene angleškim otrokom. Tu se preložijo darovi za male Belgijce na drugo ladjo. V Havru izkrca »Janus« darove, namenjene za Francijo, v Neapolju pa za Avstrijo in Nemčijo. Potem se poda parnik v Solun, da izroči darove, namenjene balkanskim otrokom. Darove za Rusijo pripelje posebna ladja, ki odpluje jutri v Arliangclsk. Sreča v isesreci. Iz vojaške bolnišnice v Budimpešti je prejela »Edinost« sledeči dopis: Javljam Vam, da se z menoj nahaja v tukajšnji bolnišnici neki Jakob Podgornik iz Bukovega pri Grahovem ob Bači. Njemu so tudi nogo odrezali, kakor meni. Branil se je vse do zadnjega. Zdravniki so mu prigovarjali in prav tako tudi jaz, kajti šlo se je za njegovo življenje. Z ozirom na to, da si Podgornik ne bo mogel tako 71 Inhko služili krubn, se je obvezala neka baronica, Ua g a bo skozi tri leta podpirala dnevno z dvoma kronama, neki zdravnik pa mu jo zagotovil enako podporo za vso življenje. Tako bo revežu vendar pomagano. Vas pozdravljam, s spoštovanjem Anton Skom-perle. Srnodke brez vžigalic prižgane. Neki tvorničar svalčic v Stutlgartu jc iznašel pripravo, ki jo bodo gotovo vojaki na bojišču najtoplejšo pozdravili. Sestavil je namreč snov, ki se tudi v visoki vročini nc užge, kar so dognali strokovnjaki in zato sc smejo s to snovjo oskrbljene smodke in svalčice pošiljati tudi po pošti. S prižgalno snovjo so smodke in svalčice lahno ob koncu namazane in sc prižgo, čc se snov po-drgne z vžigalno plastjo, podobno vži-gulni plasti na zavojih vžigalic, a nima z njimi nič skupnega. Smodke se lahko zažgo brez vžigalic in tudi na vetru in se okus nič no poslabša. Prvih 10.000 tako izdelanih smodk jc iznajditelj poklonil lUlečcmu križu v Stuttgartu, da jih odpošlje vojakom na bojišče. Od 17 duhovnikov mariborske škofije, ki so jih kot izdajalske srbofile zaprli, potem ko jc nekatere od nemškega časopisja nahujskana množica napol ubila in opljuvala, jc vojaško sodišče v Gradcu po natančni preiskavi izpustilo 16 gospodov kot popolnoma nedolžne, en sam župnik pa šc mora čakali na izid sodbe. Ponarejene denar vsake vrste kroži v naših krajih ob laški meji. Iluj-skati in napadati slovenske in hrvatsko raje »ncodrešenci« ne sinejo več, zato bo se posvetili zdaj v večji meri kakor sicer, »privatnemu« kovanju in risanju denarja, kar menda bolj nese. Doktor moclroslovja in starešina katoliškega dijaškega društva »Danica« jc postala gospodična Angola Pi-skernik, katoliško in narodno zavedna Korošica. Rog obudi Korošcem šc več takih hčera! Cene žitu. Nemška zvezna vlada je ustavila oderuštvo žitnih špekulantov. Dne i. novembra jc določila najvišje ceno žitu. Igre na žitni borzi so s toni končane. Pšenica je v Nemčiji 7 tlo 8 krott, rž pa 5 do 7 kron ceneje kakor v Avstriji. Kaj je s Slovenci v Egiptu? V F.eip-tu, zlasti v Aleksandriji, je lepo število Slovencev. Samo udov Mohorjeve družbe je tam 94. Anglija je dala v Egiptu aretirati vse polno nvstro-ogrskih in nemških državljanov ter so jih prepeljali v vojno ujetništvo na otok Malta. Zanimivo odkritje. Tržaški listi so poročali, da je v Kopni izpovedal neki Aleksander Ilamorle. ki jc tam zaprt radi tatvine, da je on svoj čas pomoril one nesrečne tržaško kočijaže. o katerih se je pred leti poročalo, in tudi neko Antoniicto, o čemur pa sc do danes še ni vedelo ničesar. Pravi, da ga je vest tako pekla, da ni mogel več molčati. Kakor ie znano, jo bil ustreljen dno 9. julija 1907 ko^iinž Praznik. Drugi slučaj se jc dogodil žc isti mcscc dno 8i 15. Ustreljen je bil kočijaž Mohorovič Dne 15. decembra istega leta je bil ustreljen kočijaž Viduv na cesti od Op-čin do Sežane. Četrti slučaj se je dogodil dne 28. januarja 1908. Ustreljen je bil mlinar Peter Furlani iz Prvačine, ki je peljal moko iz Nabrežine v Devin Vsi so bili napadeni zavratno in nikdo ni vedel, kdo je morilec. 151etnega četovodjo zasliši cesar, Cesar bo sprejel v avdijenci 151etnega rusinskega kinetskcga sina Lazarja Melneczuka, ki se je v Bukovni tako odlikoval ,da ga jc povišal njegov polkovnik za četovodjo. Kako si Francozi »pomagajo«. Francozi so metali v vaseh pri mostu Arras med nemške vojake sledeče listke: »Rusi so vdrli v Berlin. Cesar in cesarica sta ušla iz mesta. Nemci so med mestoma Verdun in Toul popolnoma obkoljeni. Poslali so zadnjih 40.000 mož na bojišče. Vaši generali jočejo.« — Razume se, da so sc Nemci krohotali, ko so slišali, s kakšnimi zvijačami jih hočejo Francozi oplašiti. Feldcajgmojstru Potioreku je dal cesar vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo za zasluge, ki si jih je pridobil na južnem bojišču. Ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza je odpotoval v nemški glavni vojaški stan. Italijanski socialni demokratje prirejajo mnogoštevilne shode, na katerih proglašajo potrebo, da ostane Italija nevtralna. Italijanska vlada jc prepovedala v izložbah razobešati razglednice, ki niso v soglasju z italijansko nevtralnostjo. Turška vlada je proglasila kot ugaslo pokroviteljstvo Francije nad katoličani na Vzhodu in namerava imenovati pri sv. Stolici posebnega poslanika. Popravek. V posern »Goroniko' v predzadnji številki sc je urinila neljuba pomota. Mesto »v ogari« naj sc prav čita »v ozari«. Pokušnja dolenjskih in belokranjskih vin. Da se povzdigne vinska kupčija na Dolenjskem, priredi kmetijska podružnica novomeška ti. in 7. decembra t. 1. v dvorani gostilne gospoda Josipa NVindischerja v Kandiji in sicer v nedeljo, dne 6. decembra ob 11. uri dopoldne do 6. ure zvečer, v ponedeljek, dne 7. decembra od lO.ure dopoldne do 6. ure zvečer, pokušnjo dolenjskih in belokranjskih vin. Ta pokušnja nudi domačim in zunanjim interesentom, zlasti gostilničarjem in vinskim trgovcem najboljšo priliko, da se seznanijo z dolenjskim in belokranjskim vinskim pridelkom in da se v slučaju potrebe založc s potrebnim vinom. Zveze v Ljubljano itd. so prav ugodno, v ponedeljek, dne 7. decembra se vrši v Novem mestu tudi živahen mesečni semenj tako, da zunanji interesentje obisk pokušnje združijo lahko z even-tuelnim nakupom na živinskem trgu. Zato jih vabimo vse k obilni udeležbi. Vinogradniki, ki imajo vino na prodaj, se naprošajo, da pošljejo od vsacega vina najmanj tri litre, če le mogoče v vinskih steklenicah, najpozneje v sobo-dne 5. decembra dopoldne na naslov kmetijske podružnicee novomeške. Na steklenicah ali v pismu naj navedejo vrsto (sorto), množino in ceno vina ter svoj natančen naslov. — Za kmetijsko podružnico novomeško V. Rohrman, načelnik, 13. Skalicky, odbornik. Opozarjamo na današnji oglas podjetja zvezdnih tkanin »Ilcrmes«, ki ima tovarniško zalogo v Selenburgovi ulici št. 5 v prvem nadstropju, na Miklavževo in božično prodajo ostankov, ki se prične prihodnjo soboto dne 28. novembra in potem dalje vsako sredo in vsako soboto. Prodaja se po izdatno znižani ceni. Razmere na Ruskem Poljskem pred vojsko, ki so bile zelo žalostne in vsled krutega preganjanja poljskih katoličanov naravnost neznosne, polne po nedolžnem prelite krvi, kaj lepo opisuje knjižica, ki je izšla pred par leti pod naslovom »Krvav list« iz zgodovine ruskega zistema. Preganjanje katoličanov na Ruskem. Spisal dr. Leopold Lenart. Knjižica velja s poštnino vred 1 K 10 vin. in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Dr. E. Globočnik v Kranju ima sedaj zopet nrav izvrstnega zobotelinika, kateri izvršuje vsa najfinejša zoboteh-niška dela ter je slavnemu občinstvu pruv dobro postreženo. Žrebanje ogrske državne dobrodelne loterije sc vrši že dne 9. decembra. Ta edina v Avstriji dovoljena dobrodelna loterija obsega 14.885 dobitkov v skupnem znesku 475.000 kron. Štirje glavni dobitki po 30.000, 20.000, 10.000 in 5000 kron kakor tudi vsi ostali dobitki se izplačajo v gotovini. Srečka slane 4 krone in se dobi po vseli uradih, tobakurnah in menjalnicah. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerltviio) sprejema liranilne vloge, za katera jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 a/4°/o brez kakega odbitka. Mi ore od 8. zjutraj Ho ijpoICne. Glej inserat! Prosimo - berite! Položnice so priložene današnji številki »Domoljuba« za one naročnike avstro - ogrske monarhije, ki prejemajo list po pošti naravnost na svoj naslov in prosimo cenjene naročnike, da čimpreje nakažejo naročnino v znesku S K za prihodnje leto. — Položnico naj vsakdo odda na domači pošti, kjer list prejema, ker ima sicer upravništvo .mnogo nepotrebnega dela. Oni naročniki, ki prejemajo list pri poverjenikih, v »Domoljubu« ne prejmejo položnice, ker je ne rabijo, in naj oddajo naročnino tudi takoj svojemu poverjeniku. Kako se položnica (ali ček) izpolni, smo že opetovano pojasnili. Kdor ne zna dobro in pravilno napisati položnice, naj naprosi koga drugega, da mu to naredi. Predvsem upoštevajte to-le: Vsak naj zapiše na srednji del položnice natančno svoj naslov, pa nc naslov našega upravništva, in sicer ravno tak naslov, pod kakršnim sedaj prejema list. Ako pa želi kako promembo oziroma popravek pri svojem naslovu, naj pa to zapiše na zadnji strani v srednjem delu položnice. Za avstrijske naročnike so priložene položnice avstrijske poštne hranilnice (račun štev. 24.797 zelene barve) in imajo na srednjem delu že predtiskano ime »D o m o 1 j u b«. — Po »Domoljubovih« položnicah naj se ne plačuje nobena druga stvar kot samo in edinole »Domoljub«, torej noben drug časopis in nobena knjiga. Kdor bo po naši položnici poslal denar za drug namen, ga bomo vpisali na račun njegove naročnine. Naročniki na Ogrskem in Hrvaškem prejmejo ogrske položnice (račun štev. 26.511, sive barve) in naj porabijo samo te, ker poštni uradi v teh deželah ne sprejemajo drugih. Za Bosno in Hercegovino smo priložili položnice bosensko - hercegovske poštne hranilnice (račun št. 7503, svetlomodre barve), katere naj uporabijo. V slučaju, da kdo ne bi dobil prave opložnice ali pa sploh nobene, naj jo takoj reklamira, najbolje tako: Na list papirja naj napiše na eno stran: »B e k 1 a m a c i j a — poštnine prosta — U p r a v n i š t v u »Domoljuba« v Ljubljani — na drugo stran pa: » H e k 1 a m i r a m prilogo št. 48. »Domoljuba« od 26./11. t. 1. Ime in naslov:....... Položnice prejmejo tudi tisli naročniki, ki so že plačali za leto 1914., ker bi melo upravništvo preveč posla, če bi moralo izvzeti one naslove. Vsak tak naročnik naj položnico shrani ali jo pa odda svojemu prijatelju. Naročniki v Nemčiji naj plačajo naročnino za celo leto 4 krone. Naročni k i v A meri k i in drugod naj plačajo pa letnih 6 kron po poštni nakaznici, ker je to najbolj enostavno. — Nekateri naročniki imajo navado, da nakažejo naročnino po kaki banki, kar je pa za upravo zelo zamudno. Prva banka namreč izroči znesek kaki drugi, ta zopet tretji itd., slednjič, ko pride denar v naše roke, pa nobena ne ve, kdo je plačal. — Če se pa kdo mora poslužiti banke, naj nam to sporoči v pismu ali na dopisnici, da bomo vedeli, kdaj in koliko je plačal. Dopisi. Št. Vid nad Ljubljano. Padli junaki. Ko to pišem, pojo zvonovi g. I. Pavšiču iz Zgornje Šiške, ki je častno padel kot poročnik na južnem bojišču. Junak Pavšič je bil brat č. g. Fr. Pavšiča, župnika na Turjaku. Padla sta tudi iz Št. Vida Ivan Pečnik po domače Frnadov in Ivan Bitenc, četovodja. Oba pri 17. pešpolku. Slava junakom! št. Vid nad Ljubljano. Pouk v naši šoli se je zopet redno pričel. Komenda. Dne 18. t. m. je staknil domači sin Peter, lovsko puško svojega očeta Franceta Jenko, posestnika in lovskega čuvaja na Bregu pri Komendi, katero je imel ta skrbno v podstrešju srito. Pušo je nabil z nabojem za zajce hoteč z istim streljati vrabce. V to hišo je zahajal pogosto 13 letni Peter Ceh sin Businskih beguncev, ki stanujejo v sosednji hiši. Ko je domači sin nabito puško shranil nazaj v podstrešje in se oddaljil, tedaj je Rusinski dečko stekel po puško, ter pomeril z njo najpreje v starejo, potem pa v mlajšo domačo Jenkovo hčerko, sedečo v sobi pri mizi. Strel je sprožil in 11 letna Angela Jenko se je zgrudila s prestreljenim čelom mrtva na tla. Moravče. (Ranjeni iz naše fare.) Janez Kokalj (šmajdar) iz Podkraja, ranjen v roko, Anton Kokalj (Korlnov) iz Vrhpolja, Martin Zupančič (Smre-karjev) iz Cvcteža, ranjen v prsa, Janez Grošelj (Gričarjev) iz Dešna v levo roko, Anton Birk (Blažov) iz Dol ima prestreljeno dlan leve roke, Janez C.erar (Tičov) iz Gor. Javošce, Jernej Klop-čič (Kalski) iz Kala, ranjen v nogo. Vrhu tega je dobil kolero in piše, da so pa vsega z apnom potresli, pa bo kmalu okreval. Janez Kos (Kramorčkov) iz Češnjic se nahaja v ruskem ujetništvu. — Franc Smrkolj iz Mošenika je dne 15. novembra izdihnil svojo blago dušo. Kot najzvestejši član Orla in Marijine družbe je želel biti tudi pokopan v orlovski uniformi, katero je krasila svetinja Marijine družbe. In res se mu je ta zadnja želja izpolnila v polni meri, kajti vse so mu oskrbeli prijatelji Orli in društveniki. V uniformi so ga nesli k zadnjemu počitku, na grobu so mu peli zadnje slovo in se tako ločili od mladeniča, ki ga je spoštoval vsak, kdor ga je poznal. Dobri France, za katerim žalujejo starši, bratje, sestre in društveniki, spomni se gori pri Botru tudi nas. Strojbarjevcga Franceta sicer ni več med živimi, preselil se je, da prejme plačilo za svoje zgledno življenje, a njegov zgled naj živi med nami. Iz Idrije. »Hvala Bogu, da imam zopet nekaj dela! Vi ne veste, kako je hudo človeku, vajenemu neprestanega dela, pa pa naenkrat višja moč od svojega delokroga odvzame. 2e tri mesece se potikam po širni Avstriji, en čas med tem narodom, pa zopet v drugem mestu, sedaj sem pa dospel v Idrijo, pa ste mi naklonili delo med mojimi rojaki!« Tako je govoril pretečeni teden polski župnik g. Štefan Bilinski našemu dekan u. iz Idrije sta bila dva zdravnika poklicana k vojakom, tretji je pa radi napornega dela opešal. Treba dobiti zdravniško pomoč od drupod. Sama Idrija že velike zdravniške moči potrebuje, kaj pa šele okolica. Ministrstvo je odredilo, da je k nam dospel zdravnik iz Lemberga, ker je moral radi vojske zapustiti svoje mesto. 2 njim je pa tudi dospel k nam njegov prijatelj župnik Bilinski. Ker je zdravnik dobil precej obilo dela, treba bilo zaposliti še njegovega prijatelja. Poljski begunci so bili v Idriji, drugi zopet v hiralnici na Marofu, tretji v Spodnji Idriji. To je bila cela kolonija, nova naselbina tujih ljudi, ki so se čutili tujce še tudi med Slovani. Te je priporočil g. dekan novodošlemu župniku, in ta je z veseljem prevzel vse pastirstvo med njimi. Kako so hiteli k spovedi, posebno še moški, ko so zvedeli, da imajo domačina v svoji sredi. Usmiljene sestre na Marofu so preskrbele g. Bilinskemu stanovanje, hrano in vso postrežbo zastonj, pa bo tam v sredini naših izseljencev zbiral v domači kapeli svoje Poljake k razni službi božji. Razjasnili so se jim obrazi, ko so izvedeli begunci za to duhovsko pomoč, celo šolski otroci so izostali iz šole, da so zamogli spoved opraviti v svoji poljščini. Tako se bode tem revežem omilila tujina, ko bodo pevali svoje litanije in med sv. mašo poljsko peli, kar se do sedaj niso upali, misleč, da bodo nam vsem nadležini. Ker sta med njimi tudi dva organista, bode šlo jim vse gladko iz pod rok. Žaljna. Naša fara ni sicer sadni kraj prve vrste, tudi letošnja letina ni bila dobra, a vendar so darovali ljudje samo na Plešivici in Zagradcu čez 200 kilogramov sadja. Poslalo se je v Ljubljano in Litijo za ranjene in bolne vojake. Nabralo se je v fari tudi mnogo jajc in perila, za kar izreka podružnica Rdečega križa v Litiji najtoplejo zahvalo darovalcem. Tudi volna, iz katere prav pridno pleto deklice gorka oblačila za vrle naše vojake, se je nakupila iz prispevkov faranov. Najsrčnejša zahvala jim zato! — Iv naši fari imamo Poljake-begunce, ki so jako delavni in pobožni. Vedenje njihovo pri molitvi naj nam bo v najlepši zgled! Pomagajmo jim po svojih močeh, da se bodo počutili med nami doma, ker so morali za nekaj časa zapustiti rodno grudo. Vsak naj pomisli, kako bi mu bilo pri srcu, ako bi moral bežati pred vojnim viharjem ter pustiti doma vse — prav vse! — Pretekli mesec je umrl najstarejši mož v naši fari. Janez Steklasa, znani »Birtov oče«, v 95. letu. Pač lepo število! Ilodil pa je do zadnjepa okoli ter še dokaj dobro videl in slišal. Bodi mu žemljica lahka! Gospodarske vesti. TRGOVINA OB VOJSKINEM ČASU. No le in i, ki .-nio udeleženi vojske, cel svet čuti grozne posledice boja. Skoro vse države so vpoklicale svoje rezerviste, da so pripravljene za vse slučaje. Ravno zaradi tega pa tudi povsod trgovina trpi. Kitajska vlada, ki ima navadno prazne blagajne, je kar po domače povedala, da zdaj ne plača nobenega dolga. — lz Danske in Nizozemske jo šlo vsak teden mnogo ladij, obloženih z mesom, maslom, jajci, mastjo in sadjem na Angleško. Nad polovico teh živil so dobivali Angleži iz severno-evropskih dežel. Ves ta promet je zdaj skoro popolnoma ustavljen, ker se ladje bojijo podmorskih min. Da se ne bodo Angleži prav lahko in poceni v teh razmerah preživeli, je razumovno. — Najbrže je tam veliko hujše pomanjkanje kakor pri nas. — Nizozemci so sklenili, da bodo zmanjšali pridelovanje masla za 30 odstotkov, da ne bodo šle cene preveč nazaj. Danci bodo pa v Nemčiji tišali z živino in maslom. K nam od njih ne bo prišlo veliko blaga, ker ga Nemci ne bodo pusiili radi naprej. — Čilska je prodala vsako lefo nad 50 milijonov K, 48 steklenic 20 K prosto poštnine pri lekarnarju E. V. Fellcr, Mu> bica, Eiza trfl St. 16 (Hrvatska). Kellerieve želodec krepč»jučfi krogi ice, z znamko „Klza-krogljici'" 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 vin. !'230 V imenu svobode in bratstva (Dalje.) Rousin jc pisal konventu: »Čas j« tak, da se mora okrajšati hod stvari Zategovanje bi obudilo lahko, če že ne pogum- pa obup izdajalcev, ki žive še pod razvalinami tega brezbožnega mesta. Ljudovladi je treba vzgleda kako se kaznuje upornost. Naj nosi okrvavljena Rhona trupla padlih morilcev naših bratov do morja, naj prinaša grom topov, ki ubija stotine izdajalcev strah v vsak okraj. Kjer se je skalilo seine upora, tam mora naznanjati plamen kazen, ki bo oplašila posnemovalec li- jončanov.« Domislili so se novega načina: Peljali smo tristo obsojenih na tisto nesrečno ravan. Orožniki so jih postavili v dva oddelka, ki sta si stala drug drugemu nasproti, potem so odstopili orožniki. Vojaki so stali dvajset korakov pred obsojenci. Povelje zadoni — vojaki stopijo daleč narazen — obsojeni zagledajo pred seboj baterijo topov, poleg nje topničarje z gorečimi užigali. Topovi zagrme. Obsojeni se vržejo na tla, kriče v blazni grozi. Toča karteč leti nad njimi, rani tega tu onega tam. Drugi neranjeni beže ... Vojaki pobijejo ranjene s sabljami, za bežečimi se spu sti konjenica in jih razseče. Taki prizori so se vršili dan na dan. Prosil sem dopusta, hitel sem k svoji rodbini. Prijatelj me je opozoril, da sem sumljiv, tast mi je svetoval, da se vrnem začasno v svojo nečastno službo. Zdaj so me pošiljali bolj po okolici — bil sem suml jiv. Pa tudi tukaj sem videl krivice in grozote v imenu svobode in bratstva. Nekega večera me vrže trudnega iz postelje ukaz vlade, da naj bom s svojimi ljudmi na razpolago udu komisije. Menil sem, da gremo v tihi noči na kak nevaren lov, da se je združila kje četa upornih kmetov in želel sem si boja, poštenega boja, poštene smrti. (Dalje.) Serravallovo že-leznato Kina-vino najbolj pripravno kot darilo ^ rekonvalescente Od zdravnikov priznano in priporočeno krepilno sredstvo Na prodaj v lekarnah. I. Serravallo, Mirkovlje Vprašanja in odgovori. M. J. K. Zelo čudno se nam zdi, kar nam poročate. Pritožbe ni, torej obrnite se še enkrat na županstvo in nam poročajte vzroke, zakaj ne dobite. K. L. P. Vprašani ni bil med zaznamovanimi. P. R. V. Ne bo šlo, ker je tudi prej ni podpiral. J. V. G. Tudi ne, ker Vas tudi prej ni podpiral. J. V. J. p. O. Recite: hvala Bogu, da je vsaj toliko! Dobre knjige. Za Miklavža so dobre knjige, ki vzgajajo in blažijo srce najboljše darilo; priporočamo prav posebno. Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 vin. Robinzon starši. Povest s podobami, 1 K 40 vin., na močni lepenki 1 K 90 vin. Slovenski ABC v podobah. 80 vin., vez. 1 K 20 vin. S to knjigo se nauči otrok igraje brati. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami 1 K 60 vin. Ljubko berilo s primernimi slikami za našo deco. V zverinjaku. Knjiga s podobami, 90 vin., lepo relo-izdaja na močni lepenki 1 K 50 vin. Podobe divjih živali z besedilom, primernim za otroško do-mišlijo. Spillmanove povesti. Zbirka obsega 19 raznih zvezkov, katerih vsak je zase celota in velja 40 vin. ali pa 60 vin. Kržič. »Angeljček«, ki nudi povesti, pesmi in mnogo poučne tvarine za našo mladino. Dobi se 17 raznih letnikov; vsak letnik velja vezan 1 K. Kržič. Zgledi bogoljubnih otrok, 3 K, zvezki po 60 vin. Slapšak. Dedek je pravi!. Marianka in škrateljčki. Bom že še. Pravljici s podobami 1 K 20 vin. Twain Mark. Kraljevič in berač. Povest, z ljudskošolsko mladino, 60 vin. Cerkvenim pevskim zborom priporočamo za advent in božič: Grum. Op. Pet božičnih pesmi za mešani zbor. Cena 60 vin. Grum. Op. 10. 10 adventnih pesmi za mešan zbor. Cena partituri 1 K 40 v., glasovom po 20 vin. P. Angelik Hribar. Adventne in božične pesmi za mešan zbor. Partitura 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. Dr. Chlondowski. Božične pesmi za mešan zbor. Partiura 1 K 30 vin. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani., SKRIVALNICA. kahol poi.i.atc, tovarna usn|a v Ljubljani In Kranja. Izdeluje = gon.lna lermena ===== za stroje najboljše kakovosti, kakor tudi )er-menen za šivanje in vezanje jermen. V zalogi so vedno jermena v vseh širinah za pol:edelske stroje. Naročila na centralo Karol Pollak. Ljubljana. 2424 23 STARE KOVINE baker, medenino, cink ter g!ave stfonsklh steklenic kupuje po najvišjih cenah tvrdka FR STUPICA v Ljubljani, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji. 3223 Domačo ali črno deteljo kupujeta po visoki ceni in vsuko množino Sever In Urbanič, Ljubljana. 3248 se prostovoljno 30. novembra 1914. dopoldne ob 10 uri na licu mesta bivše Žitnikovo posestvo v čušperku pri Grosupljem, Dolensko. Pogoji se razglase pred razprodajo; vpogledajo se lahko tudi v odvetniški pisarni dr. Fr. Poček v Ljubljani sv. Petra cesta 11. Zemljišče leži pri kolodvoru, meri 29 oralov. Les in poslopje dosegata skoraj kupno ceno. Kje je lovec? Najcenejša in najhitrejša vožnja ~~ a O"" ie s cesarskimi brzoparniki == Kronprinzessin Caciita. Ka ser V/lihe.m II., Kronprinz Wiihelm.Kaiset Wilhetn derCiosse, Georg Maschington. Prinz Krledric' W Ihelm. Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica St. 35, nasproti stari Tlllerjavl gostilni. filfiinin ©©©< Ovčjo volno kupuje v vsaki množini in vsake vrste po najviš/i ceni in plača suho, lepo, belo, @ oprano do 4 K kg; črno © eno krono ceneje ANTON (9| WERBOLE, Medija-lzlake. i©0©©©@©©®< CICICICIC Ne stane prav nič Iu-!I ur. 1.1 w ru rtrrt* niu ( i:a li iKit atiia ;". it 3 *:. 77 Docaj, -L nov. ... to- 1. .-i ii irr.-. c-.i rod- 'n4 • Krasni ostanki biaga ra oblake s»knf«. bloze, »r«;ct Itd. \ rii -p -T rcev 5 U iti I ir- lipa mia zsvo" K14— najlepša vrsta zavoj kron liB'-. fn-i p.;-j r - ;a A. JLiii-^tji^, L eeil <» > < Dražje cene prisilijo sedaj k varčnosti. Pieogibno potrebni zajutrek in malico cenejše pripraviti, je cenjenim gospodinjam lahko tedaj mogoče, da uporabljajo kot nadomestek zrnate kave ali vsaj kot pridatek, preizkušeno izvrstni Franckov ttEnrilo". Dobrota kavine pijač% ne trpi pri tem nikakor, kajti okus in vonjava „Enri!a" sta presenetljivo slična zrnati kavi. „Enrilo" se dobi povsod I « e* t: r* m i XXXI. kralj. ogrska f državna dobrodelna loterija ti iflMt« lor.etae :l dobrodelno Il .eur. i - dobitkov v ok-pnam ir.iki 47S.0«Q kron. ki H Lipla. i o t rcronai. M" Gla\nl dobitek 26«X0t Kron v gotovini. "VI I llj«: I« (iob.rkc* po K t» | [in. 140 «! pO ... K M-0« 2 ' ' K Tso .......k »«• : : k !« .Hi.ji- - 1-Cl.iBA r.: ' =rc.»«. Poia--.tZB 1«lltl,MMlt . c. - ' 7*»toaj F Du»ek.:ov mof.ž.e. t 1 va .t ' sto . O^očno 05 -rLit. o. 5AV7 1 , I , J i:: »•T ;« ( H . a sm i •» S M i i u* 1 TO • M 1« (M )• a.4 v .••> I!« 000 <.o"::-kcT ikif. Žrebanje M rrii neprekl.cno S. decembra U14 — Srečka iT! W» i R. ~ r : ± * *«* :...io pn »ri. + lot«ršjsk«ia rATUAtAl^Atni t BadAptiti ran.. k; -ta: pr. t i" >.v»?r .o-«.-, utn. r*-. *-t - t» I 11» jc~ >r» r^i pc4taii. -»t i:!:. * c.i . - . Al co-rr *rr. r eotoro 10 K ua Amm zA».ci:tl, to- ia pc aiallo t pi—i n.ia,Jo 10 vic ir »to; c»•»' -r. r.a JOSiF B/iTIČ t Brui Ustna 38. Mi. Nagluhost iim-i.,* v Ui« uepriio- vc»xr.tio»*. rec^r.« ix ■im ■ litiaa a udo z*- vo c:_i. F. j a -.i - z i -. _ - „ Otlkenu. Ztkoa VjjkK IA:.Ca-šo-v.*: t>n» 3 K E'-.:n» ' ia1o*» K. VettAr, Dnrsm !H Ktbeekg li VAr»tr»no oroij« u dom. 2457 Lovske paske prroTr*tr.-kzkOTOst kitor ■ i tj* druf» r r rr.« * 1«T -E jov-Tir. « kvplU aA«. bolji« »ait.o pn s .-v-sz.ia. tOTarr ->ro. * AJTT AJTTOHITSCH. Borovi.'« it. 3«, Koroiko. Ceniki i a«* on- c prost« Kopujie v mm Bok varni! Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani si m.i p-«*ir» i IU' „Zi£ot .rr« ftt, >0; tctOT c#t„ M ll£»-<; ti poiilA- ~ " ur. Ji kc.Mi _________ IZ :t rorilirto 4, T kat~ im? jm Ziri- . r. r*..« il t 1 »i- , u z mimmmtmm 4Tt »>ik rotjcbfB r.ioin c. Milijon konjskih odei Ž K 3 90 »m, i«. ; 1 ' n„„. ..'... ««fnoit| .". 'Jniint .: orLlcyd< na vogalu ; Koicd '-ko ul Razširjale ..DOMOLJUBA"! Lc nikake bojazni rr,'. 17. -tO kolero ker .e liti: t* k-je r •*» obtir- -.te. ilo u ure...ila n ia ii*l en.. "-lt* J*. e- t reij m ir e -e »krt u M," i mi.K i. tmit,: .iirn Mm ln r^ ke :r. ' * • no nekoliko rnk.ieTiln.il • LTBOrORJt. Kakor »o f^kital: ro« - ,T1" tem Urattaval4ak«a iitcsJs u r0' te.or I . .rRerja onlil t' . ca raitepUl®* Lrte-formi ikon ene nilnnt« laplojini tielle Clio-ltra ribrto. LysoIorm naj bi bil povsod v rabil t . r.» iiTimun »tckleni.-am e K - '80. l a «0 ln ■«■90, ki >o riprvvAi" t Tuli lek r ■'• T ■ roieri;ih Ni »iMero ^)lemo iuk : '*" •tonj in )HiJ,nine j r\.fto ik - lanimivo n "" kralj »Tttaika .ir Ata.lar-a Korafba. ra«: reSee .irnib«. ■ na.loyo.n-. Jtiko a« ubra-n-n'l> katar*.- - Ve.'nm trnlkats ; rt «« '•<"• Dr. Keleti 4 mursrtfi kem. fooarne, Ujpesf.