Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., Št. 24 (»JUTRO« n. aj Ljubljana, ponedeljek 23. Junija 1941-XIX Cena Din 2 - cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Z KLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima lUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u._____ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano ¥ na med Nemčijo in Rusijo zjutraj je nemška vojska skupaj s finskimi in rumunskimi četami prestopila meje Sovjetske unije BERLIN, 22. jun. (Štefani). Davi ob zori so oborožene sile Nemčije skupno s finskimi in rumunskimi prestopile mejo Sovjetske zveze. Zgodovinsko odločitev je davi ob S.30 objavil po radiu nemški propagandni minister dr.Gob-bels, ki je tedaj prečital proglas nemškega državnega poglavarja In kancelarja nemškega naroda« BUKAREŠTA. 22. jun. (Štefani). Davi ob 3. so rumun-ske čete prestopile Prat. Conducator general Antonescu je bil imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Mihael Antonescu je Ml imenovan za začasnega predsednika vlade. Hitlerjev proglas Berlin, 22. jun. s. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je davi ob 5.30 iz propagandnega ministrstva prečital po radiu proglas vodje nemškemu narodu. Proglas se glasi: Po dolgih mesecih molka, h kateremu so me prisilile hude skrbi, je danes končno napočil čas, ko lahko svobodno govorim. Dne 3. septembra 1939 je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojno in s tem še enkrat poskusila onemogočiti konsolidacijo in obnovo Evrope. Pričela je borbo z največjo silo, ki jo je kontinent kdaj imel. Na podoben način je Anglija nekoč znala povzročiti propast Španije. Na podoben način se je vojevala proti Nizozemski, enako se je pozneje vojevala proti Franciji s pomočjo vse Evrope. Na enak način sta se ob pričetku našega stoletja pričeli tudi obkoljevanje Nemčije in svetovna vojna v 1. 1914. Nemčija je morala 1. 1918. kloniti zaradi svoje notranje razrvanosti. posledice so bile strašne. Farizejsko so izjavili, da so segli po orožju zgolj v borbi proti cesarju in njegovemu režimu, toda čim je Nemčija odložila orožje, se je pričelo njeno sistematsko uničevanje. Ko je kazalo, da se bodo dobesedno izpolnile napovedi nekega francoskega državnika (ki je dejal, da je v Nemčiji 20 milijonov ljudi preveč), ki je napovedal nujnost prisilnega odseljevanja Nemcev zaradi lakote in epidemij, je nemški narodnosocialisticni pokret pričel svoje delo za zedinjenje našega naroda in s tem za obnovo nemške države. Ta silni napor našega naroda, da se dvigne iz bede, v katero je bil pahnjen, se je razvijal v znamenju notranje obnove. Anglija spričo njega ni bila prizadeta, še manj ogrožena. Kljub temu se je takoj pričela zagrizena sovražna politika za obkolitev Nemčije in v židovskih, demokratskih, bol.jševiških in nacionalnih krogih se je zasnovala zarota, ki je vsem nam dobro znana in ki naj bi bila preprečila ustvaritev nove nemške ljudske države ter pognala Nemčijo znova v be do in nemoč. Ta politika se je naperila tudi proti onim narodom, ki jim sreča ni bila mila in ki so bili prisiljeni z velikimi težavam služiti svoj kruh. Se prav posebno so Italiji in Japonski oporekali ali prav za prav odrekali pravico, da bi bili deležni bogastev sveta, prav tako kakor Nemčiji. Jasno je bilo, da so se te države med seboj zbližale in se združile v obrambni blok proti grozeči egoistični svetovni koaliciji plutokracij. Ze 1. 1936. je po izjavah ameriškega generala Wooda na seji parlamentarnega odbora Churchill izjavil, da je Nemčija postala premočna in da bi jo bilo treba uničiti. Poleti 1939 je Anglija smatrala, da je nastopil primeren trenutek, da prične premišljeno uničevanje Nemčije in sicer z obsežno politično akcijo obkoljevanja. V ta namen je lažna propaganda pričela proglašati druge narode za ogrožene, da bi jih tako pridobila za angleške jamstvene in podporne obljube ter jih nazadnje pognala v borbo proti Nemčiji prav na enak način kakor pred svetovno vojno. V času od maja do avgusta 1939 je Angliji na ta način uspelo sprožiti v svet trditev, da Nemčija neposredno ograža Litvo, Latvijo, Estonsko, Finsko, Besarabijo in Ukrajino. Pel teh držav je dejansko skočil s tira in sprejel jamstvene obljube ter se uvrstil v novo obkoljevalno fronto proti Nemčiji. Spričo teh okoliščin sem smatral za potrebno, da po svoji vesti in zaradi zgodovinskega razvoja nemškega naroda odgovorim, da ne le demantiram prizadetim vladam lažne angleške trditve, marveč, da tudi pomirim najjačjo silo na vzhodu. Zato sem podal svečane izjave o spoštovanju teritorijalnih pravic in interesov te sile. Narodni socialisti! Posledica pogodbe, ki sem jo želel in sklenil v interesu nemškega naroda, je bila huda. še prav posebno za Nemce, ki so živeli v teh deželah. Nad pol milijona tujerodnih Nemcev, sami mali kmetje, obrtniki in delavci, so bili prisiljeni da od dne do dne računajo s tem, da zapnste svoje stare domačije Jn ubeže novemu režimu, ki je grozil, da jih bo pahnil vsj-k hip v najhujšo bedo, da jih bo prej ali kasneje popolnoma uničil. Tisoči Nemcev so izginili. Bilo je nemo- goče dobiti podatke o njihovi usodi ali tudi le o krajn, kjer bi se sedaj nahajali. Med njimi je tudi 160 nemških državljanov. Kljub temu sem molčal. Moral sem molčati, ker sem želel, da dosežem dokončno pomirjenje in po možnosti trajen sporazum s to državo, toda že v času našega pohoda na Poljsko so sovjetski mogotci nenadno zahtevali tudi Litvo, čeprav je bilo to v nasprotju s pogodbo. Nemška država nikoli ni imela namena, zasesti Litve in ni niti nikoli pokazala ali obvestila litovsko vlado, da bi imela tak namen, marveč je celo odbila zahtevo litovske vlade, da bi nemške čete zasedle litovsko ozemlje, ker to ni bilo v skladu z nemško politiko. Kljub vsemu temu sem popustil napram tej novi ruski zahtevi, toda bila je dejansko šele priče-tek vedno novih in stalnih izsiljevanj, ki so takoj nato tudi sledila. Zmaga na Poljskem, ki so jo dosegle izključno nemške čete, me je pripravila do nove mirovne ponudbe zapadnim silam. Mednarodni in židovski vojni hujskači so jo odbili. Razlog za to je treba iskati v okoliščini, da je Anglija še vedno upala, da bo lahko ustvarila in postavila proti Nemčiji evropsko koalicijo, v kateri bi bila tudi Balkan in Sovjetska Rusija. Zaradi tega so se v Londona odločili poslati v Moskvo za poslanika Crippsa. Dobil je izrecno nalogo, da obnovi odnošaje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, da jih razvije v duhu angleških zasnov. Angleški tisk je od časa do časa poročal o razvoju te misije, razen, če mu taktični razlogi niso narekovali oportuni molk. Dejansko so se že jeseni 1939 in spomladi 1940 pokazale prve posledice. Rusija se je pripravljala, da vojaško ne podjarmi le Finske, marveč tudi baltske države, in je smešno in lažno utemeljila svoje nepričakovano novo stališče, češ, da mora zaščititi te dežele pred nekimi tujimi grožnjami in da mora te grožnje onemogočiti. Toda s tem ni bilo mogoče razumeti nič drugega, kakor da prihajajo grožnje od Nemčije. Zares ne bi mogla nobena druga sila prodreti v baltske države in pričeti vojne proti njim. Toda še enkrat sem moral molčati, oblastniki na Kremlju pa so šli še dalje. Ko je Nemčija spomladi 1940 povsem v duhu tako zvane prijateljske pogodbe pričela umikati svoje oborožene sile daleč od vzhodnih mej in je razgalila velik del svojih vzhodnih dežel, se je na drugi strani meja istočasno pričela zbirati ruska vojska v takem obsegu, da tega ni bilo mogoče drugače tolmačiti kakor za premišljeno ogražanje Nemčije. Kakor je osebno Molotov takrat izjavil, je bilo že v februarju 1. 1940. samo na ozemlju baltskih držav razvrščenih 22 rdečih divizij. Te čete niso mogle pomeniti nič drugega kakor demonstracijo sovraštva proti Nemčiji. Medtem so naši vojaki v prvih dneh maja 1940 že predrli francosko-angleško črto. Koncentracija ruskih sil na naših vzhodnih mejah pa se je postopno večala, tako da je postajala vedno bolj grozeča. Prve dni avgusta 1940 sem menil, da interesi države ne dopuščajo več, da bi ostala na vzhoda razgaljena spričo orjaškega zbiranja sovjetskih divizij in da bi še ne bilo treba poskrbeti za obrambo naših vzhodnih pokrajin, ki jih je vojna že tolikokrat opustošila. Na ta način se je pričel tudi izpolnjevati namen, ki naj bi ga imelo angleško-sovjetsko sodelovanje, namreč ta, da bi se morale imobilizirati večje nemške sile na vzhodu tako, da nemško vrhovno povelj-ništvo, zlasti pa letalstvo ne bi moglo doseči radikalne zaključitve vojne na zapadu. To ni bilo v sklada samo s smotri angleške politike, marveč tadi z roškimi, ker sta tako Anglija kakor sovjetska Rusija počeli vse, da bi se vojna kolikor mogoče podaljšala tako, da bi Evropa nazadnje oslabela in omagala. Ruski napad na Rnmnnijo je Imel prav tako namen, da bi se Rusija polastila važnega oporišča gospodarskega življenja, ki ni bilo pomembno le za Nemčijo, marveč za vso Evropo, ali pa da bi ga v da- I nih okoliščinah vsaj uničila. Nemčija pa se je z neskončno potrpežljivostjo prizadevala, da bi ojačila svoje trgovinske odnošaje z državami v jugovzhodni Evropi. Zato je bilo v njenem največjem interesu, da bi se te države v svojem notranjem državnem ustroju in glede na svoj notranji red konsolidirale. Vpad Rusije v Rumunijo in grško-angleško zavezništvo sta dejansko grozila, da v najkrajšem času spremenita ta evropski predel v bojišče. Ruska vprašanja Proti našim načelom in našim običajem sem v odgovoru na nujni klic na pomoč, ki mi ga je poslala tedanja rumunska vlada, ki je v ostalem doživela samo posledice svoje lastne krivde, svetoval iz same miroljubnosti, da popusti nasproti ruski zahtevi in izroči Besarabijo Rusiji. Vlada pa je smatrala, da lahko pred svojim narodom sprejme odgovornost le pod pogojem, da Nemčija in Italija zajamčita Ru-muniji, da se preostalo ozemlje ne bo še nadalje zmanjševalo. Storil sem to le s težavo .Toda če Nemčija za nekaj jamči, svoje jamstvo tudi izpolni. Mi nismo ne Angleži ne Židje. Do zadnjega trenutka sem menil, da sem krenil po poti miru, čeprav sem osebno moral sprejeti najres-nejše obveznosti. Da bi dokončno dosegel rešitev teh problemov in jasno spoznal rusko stališče do Nemčije, a tudi spričo pritiska vedno večjih kontingentov sil na naših vzhodnih mejah, sem povabil gospoda Molotova, da je prišel v Berlin. Sovjetski zunanji minister je tedaj zahteval, da se Nemčija izrazi glede naslednjih štirih vprašanj: 1. vprašanje: Ali bi se nemško jamstvo izpolnilo tudi nasproti sovjetski Rusiji, če bi napadla Rumunijo? Moj odgovor: Nemško jamstvo je splošno in pomeni za nas absolutno obveznost. Rusija pa nam ni nikoli sporočila, da bi bila imela v Ru-muniji še kake druge interese razen onih, ki so se nanašali na Besarabijo. Ze severna Bukovina je bila zasedena proti mojemu pristanku. Nisem mislil, da bi mogla Rusija sedaj povsem nepričakovano Rumuniji staviti še nadaljnje zahteve. 2. vprašanje: Rusija se čuti ogroženo od Finske, zato se je odločila, da tega ne bo še nadalje dopuščala; ali bi bila Nemčija pripravljena Finski odreči svojo pomoč in nemudno umakniti nemške čete, ki so na poti v Kirkenes? Moj odgovor: Nemčija na Finskem kakor že od nekdaj tudi sedaj nima nikakega političnega interesa. Nove ruske vojne proti malemu finskemu narodu pa nemška vlada ne bi mogla dopustiti, ker se pač nikoli ne bi mogla prepričati, da bi lahko Finska mogla ogrožati Rusijo. Predvsem pa ne maramo, da bi baltsko morje znova postalo vojno področje. 3. vprašanje: Ali bi Nemčija pristala na to, da bi sovjetska Rusija jamčila za Bolgarijo in poslala v ta namen tja svoje čete, pri čemer pa nikakor nima namena, vse to zase izkoristiti, n. pr. na ta način, da bi odstavila bolgarskega kralja? Moj odgovor: Bolgarija je suverena država in ni mi znano, da bi sovjetsko Rusijo prosila za jamstvo, kakor je to storila Rumunija napram Nemčiji. V ostalem bi se moral prej posvetovati s svojimi zavezniki. 4. vprašanje: Sovjetski Rusiji je nujno potreben prost prehod skozi Dardanele m zato zahteva za svojo varnost, da lahko zasede nekaj važnih oporišč na Dardane-lih in na Bosporu. Ali bi bila Nemčija pripravljena sprejeti tako zahtevo? Moj odgovor: Nemčija je vsak čas pripravljena pristati na revizijo statuta o morskih ožinah v prilog državam ob Črnem morju. Nemčija pa ni pripravljena pristati na Stato di guerra con la URSS ROMA, 22. giugno (Štefani). U govemo italiano ha co-municato alFambasciatore dei sovieti che dalle ore 53® del giorno 22. giugno Tltalia si considera in stato di guerra con la U.R.S.S. BERLINO, 22. giugno (Štefani). Stamane alTalba le forze armate del Reich insieme con quelle finlandesi e ro-mene hanno varcato la frontiera delPUnione Sovietica. L'annuncio della storica decisione e stato dato stamane alle ore 5.30 attraverso la radio dal Ministro della Propaganda del Reich dott. Goebbels che ha letto il proclama del Fuehrer al popolo tedeseo. BUCAREST, 22. giugno (Štefani). Alle ore tre di stamane le truppe romene hanno passato il Pruth. U Conducator, generale Antonescu e stato nonnnato generalissimo. Michele Antonescu e stato nominato presi-dente del consSglio ad interim. Vojno stanje z SSSR RIM, 22. jun. (Štefani). Italijanska vlada je obvestila ruskega poslanika, da se Italija od 5.30 dne 22. junija smatra v vojnem stanju z Zvezo sovjetskih socialističnih republik. II Duce visita i Seriti di guerra in un cspedale della riviera adriatica ROMA, 21. II Duce ha visitato I'ospeda-le militare territoriale »Enrico Toti« sulla riviera adriatica. Guidato dal direttore maggiore Giuiio Vitali si e soffermato accanto al letto di ognuno dei circa 600 fra feriti e malati. Al termine della visita durata due ore, i ricoverati, moltissimi dei qua!i gia eon-valescenti od avviati alla eompleAa gua-rigione, hanno improvvisato al Duce una calorosa manifestazione. Duce pri ranjencih v neki bolnišnici ob Jadranski obali Rim, 22. jun. s. Duce je obiskal vojne ranjence v vojaški bolnišnici »Enrico Toti« na jadranski obali. Ravnatelj major Giuiio Vitali, ga je povedel med ranjence. Duce se je ustavil ob vsakem izmed to, da bi Rusija zasedla nekaj oporišč v teh ožinah. Narodni socialisti! Spričo vsega tega sem zavzel ono stališče, ki sem ga moral kot odgovorni vodja nemške države in kot zavezni zastopnik evropske civilizacije. Posledica tega je bilo ojačeno politično delovanje proti Nemčiji. Najprej se je naperilo proti novemu rumunskemu režimu, nato se je skušala porušiti bolgarska vlada s propagando. S pomočjo neodgovornih elementov rumunske legije se je v Rumuniji poskusil izvesti državni prevrat, ki naj bi pomenil padec generala Aatonesca, ki naj bi ustvaril zmešnjavo, da bi se zrušil zakoniti red in tako Nemčija pripravila do izpolnitve svojih jamstev. Vendar sem menil, da lahko še molčim, čim se je ta akcija ponesrečila, so se ruske čete v še večji meri pričele zbirati na nemški vzhodni meji. Oklopni in padalski oddelki so se v vedno večjem številu razmeščali v nevarni bližini nemških mej. Nemški narod in vojska vesta, da še pred nekaj tedni na naši meji ni bilo niti ene naše motorizirale divizije. Rusija soodgovorna za jugoslovenski prevrat Ce pa je treba podati še poslednji dokaz, da se je medtem kljub vsem krinkam doseglo sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, je bil ta dokaz podan z jugosloven-skim konfliktom. Ko sem še posleditjič poskušal ohraniti mir na Balkanu in sem v tesnem sodelovanju z Ducejem povabil Jugoslavijo, da pristane na trojni pakt, sta Anglija in Rusija skupno organizirali državni prevrat, ki je v eni noči vrgel vlado, pripravljeno za sporazum. Danes se lahko pove nemškemu narodu: Srbskega državnega prevrata proti Nemčiji niso organizirali izključno Angleži, marveč bistveno So-vjeti. Ker smo tudi zaradi tega še enkrat molčali, so šli sovjetski mogotci še korak dalje. Niso samo organizirali državnega prevrata, marveč so nekaj dni pozneje z ljudmi, ki so jim bili vdani, sklenili prijateljski pakt, ki naj bi opogumil Srbe, jih utrdil v njihovem odporu proti pomirjeuju Balkana ter jih naščuval proti Nemčiji. To ni bila nikaka platonska namera. Moskva je zahtevala mobilizacijo srbske vojske. Ker sem tudi ?e tedaj smatral za pametno, da ne spregovorim, so voditelji v Kremlju napravili še korak dalje. Nemška vlada ima danes dokumente v rokah, Id dokazujejo, kako je Rusija dala Srbiji, da M jo dokončno pahnila v vojno, zagotovilo, da ji bo preko Sohma dobavila orožje, letala, strelivo in druge vojne potrebščine, ki naj bi jih uporabila proti Nemčiji, in to se je dogodilo prav v trenutku, ko sem japonskemu zunanjemu ministru Maeuoki svetoval, naj vpliva na to, da bi se napetost med Rusijo in Japonsko popustila, ker sem še vedno upal, da bom tako lahko služil miru. Šele nagli prodor naših sijajnih divizij v Skoplje in padec Soluna sta prekrižala načrte angleško-sovjetske zarote, srbski letalski oficirji pa so zbežali v Rusijo in so bili tam sprejeti kot zavezniki. Zmaga Sil osi na Balkanu je onemogočila načrt, po katerem bi se morala Nemčija dolgo boriti na evropskem jugovzhodu, kar bi Rusiji omogočilo, da razvije svoje sile, da ojači svoje vojne priprave in da nato skupaj z Anglijo ter z ameriško podporo napade in pregazi nemško državo in Italijo. Moskva s tem ni samo prekršila določb naše prijateljske pogodbe, marveč jo je prezirno izdala. In to se je zgodilo prav tedaj, ko so oblastniki v Kremlju lice-mersko do zadnjega trenutka izražali čustva miroljubnosti in prijateljstva kakor v primeru Finske in Rumunije. Ves čas so objavljali znane navidezno nedolžne de-mantije, toda, če so me vse do danes okoliščine prisilile k molku, je sedaj nastopil 600 ranjencev in bolnikov. Ob koncu obiska, ki je trajal dve uri, so ranjenci in bolniki, med katerimi so mnogi že na tem, da popolnoma okrevajo, priredili Duceju tople ovacije. trenutek, ko bi pomenilo sleherno nadaljnje pričakovanje ne le hudo brezbrižnost, marveč naravnost zločin nad nemškim narodom ali prav za prav nad vso Evropo. Obmejni incident Ob naši meji stoji sedaj 160 ruskih divizij. Že nekaj tednov se vrste prekrški naših mej, pa tudi mej na skrajnem severu in v Rumuniji. Ruski letalci se nič ne brigajo za te meje, kakor da bi hoteli dokazati, da se že smatrajo za gospodarje teh dežel. V noči od 17. na 18. junij so ruske patrole zopet prodrle čez nemško mejo in jih je bilo mogoče pregnati šele po dolgem streljanju. Zato je sedaj že napočil čas, da se upremo tej zaroti židovskih in anglosaških vojnih hujskačev, ki so se pobratili s prav tako židovsko bolj-ševiško centralo v Moskvi. Največji vojni nastop Nemški narod! Ta trenutek se razvrščajo naše sile in ta razvrstitev je spričo svoje obsežnosti in množine tolikšna, da svet take doslej še ni videl. Skupaj s finskimi tovariši so se vojaki narviškega zmagovalca razvrstili na področju ob Severnem morju. Nemške divizije pod poveljstvom zavojevalca Norveške branijo finska tla skupno z borci za finsko svobodo pod poveljstvom njihovega maršala. Od Vzhodne Prusije do Karpatov so se razvrstile vojske nemške vzhodne fronte. Na obrežju Pruta in ob spodnjem Dunavu vse do obale Črnega morja so se zbrali nemški in rumunski vojaki pod poveljstvom generala Antonesca. Naloga te fronte torej ni več obramba posameznih držav, marveč varnosti Evrope in skupne rešitve. Danes sem se torej odločil, da izročim usodo in bodočnost države in našega naroda našim vojakom. Naj nam Bog, kakor še nikoli, pomaga v tej vojni! — Adolf Hitler. Hitlerjevo povelje vzhodni vojski Berlin, 22. jun. d. Kancelar Hitler je objavil davi posebno dnevno povelje na vojake vzhodne fronte. Potem ko navaja dnevno povelje misli, ki jih že vsebuje poslanica kance!ar;'a Hitlerja nemškemu narodu, zaključuje takole: _ »JUTRO«, ponedei jsfca izdaja 2 Ponedeljek, 23. VL 1941-XDL Nemški vojaki! Podajate se ▼ ostra uso- depolno borbo. IT soda Evrope, bodočnost in obstoj nemške države so sedaj izključno v vaših rokah. Is'a j nam vsem v tej borbi pomaga ljubi Bog. Zaščitni ukrepi na morju Berlin, 22. jun. d. Glede na vojaške operacije v vzhodni Evropi objavlja poveljstvo nemške vojne mornarice, da bodo odslej morske poti na dveh področjih nevarne za plovbo in sicer zaradi min in uporabe drugih vojnih sredstev. Prvo področje sega na Ledenem morju proti vzhodu cd črte, ki teže od finske vzhodne meje na sever de rta Njemeckl. Drugo področje je na Ornem morju. Tu je nevarno za plovbo celokupno področje Črnega morja, razen a) od Boepora proti vzhodu ob Južni obali Črnega morja ▼ 10 milj širokem pasu do Batuma, b) od Bo-spora na zapad in sever do rusko-rumun-ske meje, izvzemši 10 milj širok pas ob obali. Nadalje objavlja poveljstvo nemške vojne mornarice, da je nevarno za plovbo tudi vse področje Vzhodnega morja od črte otoka Oeland do nemško-litovske meje proti vzhodu. Iz nevarnostnega področja je izvzet samo 3 milje širok pas ob j švedski obali. Ribbentropova nota Moskvi Berlin, 22. jun. s. Ko je propagandni minister dr. Gobbels davi še čital Hitlerjev proglas, so bili domači in tuji novinarji nujno povabljeni v zunanje ministrstvo. Znanji minister Ribbentrop jim je vpričo državnega tajnika v zunanjem ministrstvu Weiszackerja, načelnika vladnega in strankinega tiskovnega urada državnega tajnika dr. Dietricha, načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu dr. Schmid-ta in drugih osebnosti prečital noto, ki jo je izročil sovjetskemu veleposlaniku v Berlinu v pretekli noči. Nemška vlada je v tej noti med drugim povdarila, kako je spričo svoje miroljubnosti kljub razlikam med narodnim socializmom in boljševizmom 1. 1939. sklenila z Rusijo sporazum, po katerem se je ravnala ves čas, da se ne bi vojna razširila na vso Evropo. Po sporazumu o ne-ilipadanju z dne 23. avgusta je bil ob koncu septembra sklenjen še pakt o mejah in prijateljstvu. Sovjetska zveza pa jc še nadalje podtalno delala proti Nemčiji. Komisar GPU Krilov je v ta namen ustanovil posebno organizacijo, ki se je poslužila tudi Nemcev, ki so se vrnili iz Sovjetske Rusije. Razvila je tudi protinemško propagando, posebno na evropskem jugovzhodu. Nemška nota obeležuje posebno položaj bivše Jugoslavije v tej zvezi in navaja, da ima nemška vlada v rokah dokumente, ki pričajo, da so bili v Moskvi, kakor je poročal jugoslovenski delegat Djordjevič že v maju 1940, ko se je sestal v Moskvi z Molotovom, prepričani, da je Nemčija njihov bodoči sovražnik. Še večjega pomena je bilo rusko stališče glede srbske zahteve po orožju. V novembru 1940 je rusko vrhovno poveljništvo izjavilo jugo-skvenskemu vojaškemu atašeju: »Dali bomo takoj vse, kar zahtevate. Cene in pogoje bo določila beograjska vlada. Edini pogoj je najstrožja tajnost.« Ko se je pozneje Cveikovičeva vlada pripravljala za sporazum z osjo, je dotok orožja iz Moskve pričel ponehavati. To je sovjetski vp:ii minister tudi lakonično sporočil juge ^renskemo vojaškemu odposlancu. Državni prevrat v Beogradu z dne 27. marca pa je pomenil vrhunec zarotniškega delovanja srbskih zarotnikov in angleških i*-, rv ' h agentov proti Nemčiji. Organizator državnega prevrata je bil vodja »črne roke«, Simič, ki je še vedno v Moskvi, fc"?r intenzivno dela v tesnem sodelovanju s sovjetsko propagando proti Nemčiji. Obširno gradivo o protinemškem delovanju nedvoumno dokazuje, da so bile sovjetske izjave zgolj zavestno potvarja-nje resnice. Pogodba z Nemčijo je bila le taktična poteza. Ruski dokumenti, ki so jih našli v ruskem poslaništvu v Beogradu, so dokazali nasprotno. V enem izmed njih je bilo rečeno: Sovjetska zveza bo reagirala šele v pravem trenutku. Sili osi bosta še bolj razdrobili svoje sile tako. da bo Sovjetska zveza lahko nepričakovano napadla Nemčijo. Nota nato obeležuje na osnovi dokumentov sovjetske prekršitve pogodbe z Nemčijo in sovjetsko namero, da se boljševizira vsa Evropa. Načrt se je pričel izvajati že pred dvema letoma z izvojevanjem vojnih oporišč baltskih držav in se je potem nadaljeval z zavzetjem teh drŽ3V, zlasti pa Litve, ki je po pogodbi spadala v področje nemških interesov. Cim so bile te dežele anektirane. so se v njih pričele zbirati ruske sile. Nemška vlada je v posebni noti Stalinu obrazložila svojo politiko in povabila Molotova v Berlin. Rnsija je tedaj postavila nove zahteve glede jamstev za Bolgarijo na vojaški osnovi, na kar Nemčija ni mogla pristati. Rusija je tedaj ojačila svojo protinemško politiko in navezala stike z Anglijo. Protinemško delovanje se je najbolj pokazalo z beograjskim državnim prevratom, prijateljsko pogodbo s protizakonito Simovieevo srbsko vlado, pri čemer je rusko sodelovanje z Anglijo prišlo popolnoma do izraza. Rusija je skušala pridobiti Turčijo za napad na Bolgarijo in Nemčijo ter ji je obljubila mir na vzhodu. Zbrala je veliko vojsko v Besarabiji in nasproti Moldaviji. Višinski je v aprilu v razgovorih z Gafen-com skušal Rumunijo ločiti od Nemčije. Isto so Angleži z ameriškim posredovanjem počeli v Bukarešti. Nemške čete v Bolgariji bi morale biti napadene s treh strani, kar sta preprečilla le lojalnost generala Anto-nesca in nagli nemški pohod. Kakor je nemška vlada obveščena, je skoraj 200 jugoslovanskih letal s sovjetskimi agenti in srbskimi nrevratniki svoj čas deloma odletelo v Rusijo, deloma v Egipt. Bolj jasno sodelovanje Anglije in Rusije z Jugoslavijo pač ni moglo biti. Vesti o angleških pogajanjih Crippsa za vojaško ln politično sodelovanje Rusije in Anglije, poziv Beaverbrooka Rusiji, naj priskoči na pomoč ln enako povabilo Zedinjenih držav Sovjetski zvezi jasno dokazujejo, kakšno stališče je morala zavzeti nemška država. rr> r? nošo successo delParitta sottomarina I?; eaH f.e? tesmellate af fonda ti — Un caccia- terpe&latlere silurato — Un bimotore abbattuto Ti Ouartier Generale delle Forze Armate corrv.mica in data di 22 giugno il seguente bollrtino di fruerra N. 382: A Malta neaa notte sul 22 nostre unita aeree hanno bombardato 1'arsenale di Bur- rrtnJa. N< irAfrica S^ttentrionale 1'aviazione uspeh mornlškega orožja < s 2a:HIJ z 93,500 tonami potopljenih — En rušilec torpe-dlrsa — Eno dvomotorno letalo sestreljeno OTavni Stan Oboroženih Sil je objavil dne 22. junija naslednje 382. vojno poročilo: Skupine letal so v noči na 22. junij bombardirale arzenal v Burmuli na Malti. V Severni Afriki je osno letalstvo napadlo skladišča, baterije in utrdbe tobru-ške trdnjave ter je na področju Bugbuga bombardiralo motorizirane oddelke in zbirajoče se angleške čete. V Vzhodni Afriki so se naše čete na področju Gala in Sidama umaknile iz Džinie, ki je bila proglašena za svobodno mesto, da ne bi bilo prebivalstvo prizadelo, ter so se razvrstile na novih postojankah bolj proti zapadu. Majhna italijanska posadka v Džimi je predala mesto Angležem. Izkazane so ji bile vojaške časti. Na Atlantskem oceanu so nase podmornice v vzajemnih napadih, ki so jih izvedle v prvi polovici tega meseca proti velikemu sovražnemu konvoja, kakor je bilo omenjeno že v 370. vojnem poročilu dne 10. t. m., potopile 15 ladij s skupno 98.500 tonami. Torpedirale so en rušilec in sestrelile veliko dvomotorno letalo. Podmornicam so poveljevali naslednji častniki: korvetni kapetani Alojzij I.onga-nesi Cattani, Manlij Petrone in Josip Ro-selli Lorenzini ter pomorska poročnika Marij Collina in Pasquale Terra. Nemško vojno poročilo Berlin, 21. jun. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na sovjetskoruski meji je prišlo v današnjih zgodnjih jutranjih urah do bojev. Sovražnikovi poskusi, da bi priletel nad Vzhodno Prusijo, so bili odbiti s hudimi izgubami. Lovska letala so sestrelila mnoga rdeča letala. V boju proti angleškemu otočju so bom- ! bardlrali v pretekli noči močni nemški letalski oddelki pristaniške naprave v Sout-hamptonu. V dokih, skladiščih in živilskih obratih so nastali obširni požari. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti letališčem v severni škotski in na Mitlandsu. Severno od Sunderlanda je bil močno poškodovan z bombo večji tovorni parnik. Pri sunku proti angleški obali sta prišla dva nemška brza čolna v boj s 3 angleškimi brzimi čolni, ki so se morali po več zadetkih umakniti. Včeraj popoldne je priletelo manjše število angleških bojnih letal pod močno zaščito lovcev nad francosko kanalsko obalo. V srditih letalskih bojih so sestrelili lovci 26 angleških letal. Protiletalsko in mornariško topništvo sta sestrelili dve nadaljnji letali. Podpolkovnik Galant je dosegel v tem boju svojo tretjo zmago. Sovražnik je v pretekli noči metal s slabimi silami rušilne in zažigalne bombe na nekatere kraje zapadne Nemčije, ne da bi povzročil omembe vredno škodo. Letalski boji nad Nemčijo Berlin 22. junija s Vrhovne poveljstvo nemških vojnih sil je objavilo sinoči nasledke posebno vojne poročilo* V sobote popo'dne so skušala angleška bojna letala, ki iih je ščitilo mnogo lcv-sikih letal, napasti zasedeno ozem'je. V letalskem spopadu, ki se je pr; tem razvil, so bih Angleži pregnani in sto jim bile prizadete hude izgube. Nemški lovci so sestrelili 24, nemško pro+ileta'sVr- topništvo pa dve angleški letali. Pet nemških letal se ni vrnilo na srvoja oporišča Prve vesti z rumunske fronte Bukarešta, 22. jun. s. Z rumunsko sovjetske fronte poročajo: Pohod vojske, ki je bil odrejen v pretekli noči, je izzval silno navdušenje med ru-munskimi vojaki, ki so bili že nekaj tednov zbrani na prednjih postojankah ob Prutu in so komaj čakali na borbo za osvoboditev svojih bratov. Vladala še globoka tema, ko so častniki dali ukaz za težavni in nevarni pohod čez reko in napad na sovjetske postojanke ob desnem bregu Pruta. Rumunske čete so se pogumno borile v tem prvem spopadu in jim je uspelo po operativnem načrtu vrhovnega poveljstva prekoračiti Prut na treh strateško zelo važnih točkah. Nemške čete, ki so bile zbrane na rumun-sko-sovjetski meji, so pričele ob isti uri prodirati v severno Bukovlno. Nemške motorizirane kolone prodirajo sedaj na ozemlje, ki ga je baš pred letom dni Rusija odvzela Rumuniji. Prve vesti z bojne črte kažejo, da rumunska in nemška vojska zmagovito prodirata na vsej Črti kljub izredno ostremu odporu ruskih čet v prvi črti. Na južnem odseku fronte je bilo zavzeto mesto Bolgrad v bitki, ki je trajala pet ur. Mesto so zavzele rumunske motorizirane čete. Pri Galacu so bila davi sestreljena tri sovjetska letala. Ameriški imperializem Mcnakovo, 21. junija s. Tukajšnji tisk se še vedno bavi z načrtom za zedinjenje Velike Britanije ter Amerike. Ves tisk je soglasen v tem, da bi v tem primeru dobile Zedinjene države pretežne veljavo. Značilno je, piše »Miinchener Neueste Nach-richten«, kako se v Ameriki vodno bolj in bolj širi načrt za priključitev Velike Britanije Zedinjenim državam. V tem se brez dvema kaže bojazen Anglije pred bližnjim polomom. Danes v Zedinjenih državah že zelo svobodno govore, kako potrebna bi bila zveza Anglosasov na temelju ustave Zedinjenih držav. Načrti te vrste izdajajo imperializem, ki je značilen za politiko Bele hiše. »Volkischcr Beobachter« pripominja. da smatra svetovni židovski kapitalizem anglosaški blok kot najboljši posel plutokratov, s čimer je dano priznanje, da je britanski imperij nrenehal obstojati kot samostojna državna odinica. V Berlinu zanikajo potopitev ameriške ladje Berlin, 22. jun. s. Iz VVashingtona poročajo, da je Roosevelt poslal ameriškemu kongresu poslanico, v kateri je med drugim trdil, da ]e neka nemška podmornica 21. maja na južnem Atlantskem oceanu potopila p.meriško ladjo »Robin Moor«. V tukajšnjih odgovornih krogih ugotavljajo, da ima Rooseveltova poslanica v vsem značaj obrekovanja. Ponesrečena ameriška podmornica New York, 22. jun. s. Na morju pred Portsmouth New Havenom se je pojavilo nekaj ostankov ameriške podmornice, ki se je tam v bližini potopila. Zaradi tega so pričele pojemati nade, da bo mogoče spraviti na površje potopljeno ladjo in rešiti 33 članov njene posadke. Kakor kaže, se je podmornica sedaj premaknila in je 140 m globoko pod morsko površino. Ameriške sovražnosti proti silam osi Washingtonska vlada je sama ustvarila prepad med vzhodno in zapadno poloblo Rim, 22. junija s Ukrep ameriške vlade, da blokira '.-sc imetje italijanskih in nemških državljanov, ki bivajo v Zedinjenih državah. predstavlja pravcato sovražno dejanje proti silama osi. Ukrep n! v nobenem pogledu zakonito utemeljen in st njegov sovražni značaj kaže še bolj spričo okoliščine, da se blokada opira na načelo narodnosti in teritorialnosti. Ukrep se nanaša na vse imetje sil osi. vseh njenih organov in vseh njenih državljanov ne glede na kraj njihovega bivališča, pa tudi na vse italijanske in nemške pripadnike ne glede na njihovo državljanstvo. S tem je ameriška vlada neovr/nr« pokazala svoj namen, da hoče podpreti in ojačiti prot i evropsko delovanje Anglije tudi na finančnem j>odročju. Ukrep v resnici predstavlja finančno škodo za Ameriko samo, ki bi b:ia lahko po dokončnem zlomu londonskega tržišča na domestila City kot središče mednarodnih kapitalističnih tržišč. S svojim postopanjem pa so Zedinjene države nasprotno izkopale prepad med zapadno in vzhodno poloblo, kolikor grt za obtek kapi ta lov Ne da bi hotel- raziskovati nepos/e^ne, vidni in skn te razloge, ki so dovedli Zedinjene države do tak tga stališča m ukrepov s katerimi bi hotele zadeti Nemčijo in Italijo, sta sili osi siprejeli te ukrepe na znanje s popolnim mirom ker sta v pr polnem sporazumu izdale protiukrepe, ki so bili potrebni. Ameriška nota Italiji Washington, 22. jun. s. Državni pod-tajnik Welles, ki zaradi obolelosti državnega tajnika Hulla vodi državno tajništvo, je včeraj izročil italijanskemu veleposlaniku noto, v kateri ameriška vlada sporoča italijanski, da zahteva s 15. julijem zaporo vseh italijanskih konzulatov in turističnih uradov na ozemlju Zedinjenih držav. VFashington, 22. junija u. V zvezi z ukrepom prezidenta o zapori italijanskih konzulatov in turističnih uradov se je zvedelo, da bodo zaprli tudi urade naslednjih agencij: Italcable, Italijansko informacijsko knjižnico, Italijanski informacijski urad, agencijo Kr. tobačnega monopola. Komisijo za svetovno razstavo, Nacionalni zavod za valute, tajništvo razstave Leonarda da Vincia Ukrep se ne nanaša na zastopstvo Agencije Štefani. Skrb za javna dela v Ljubljanski pokrajini Izpopolnitev cestnega omrežja, povečanje bolnišnice, dograditev vseučiliščnih zgradb, gradnja ljudskih stanovanjskih hiš Rim, 22. jun. s. V zvezi z velikim programom javnih del na področju Ljubljanske in Reške pokrajine ter Dalmatinske gubernije, ki je bil sprejet na zadnji seji ministrskega sveta in za katerega je bil določen tudi kredit v znesku 500 milijonov lir, se je zvedelo, da se bodo javna dela že v kratkem pričela. V tem kreditu je bila obsežena tudi izredna podpora Avtonomnih cestnih ustanov za ureditev in zboljšanje državnih cest v teh pokrajinah. V Ljubljanski pokrajini, na katero odpade 150 milijonov lir, bodo uredili na novo državno cesto od stare meje do Ljubljane. Obnovili bodo vse ostalo cestno omrežje, tudi manjše ceste, povečali bolnišnico, dogradili vseučiliške stavbe in poslopja manjših zavodov. V prvi etapi bodo zgradili tudi 50 ljudskih stanovanjskih hiš. Tudi v ostalih pokrajinah bodo gradili ceste, higijenske naprave, javna poslopja. Poleg tega bodo poskrbeli za asanacijo mest in vasi, zgradili bodo nove šole in vrsto naprav, s katerimi naj se pospeši gospodarski in socialni razvoj v teh krajih. Obenem z javnimi deli se bo na nove organizirala tudi vsa tehnična služba. V vsakem primeru so krediti in ostali ukrepi vlade ter ekspeditivnost, s katero bo realiziran program javnih del, dokaz, kako zna Italija, čeprav je zapletena v veliko vojno, skrbeti za prospeh ljudstva. La Consulta provinciale convocata per mercoledi Lubiana 21 Giugno I/Alto Commissario ha convocato la Consulta provinciale per il giorno mercoledi 25 alle ore 10.30. Pokrajinski sosvet sklican za sredo Ljubljana 21. junija Visoki Komisar je sklica' pokrajinski sosvet, ki se sestane \ sredo 25 L m. ob 10.30. Disciplina della circo-lazione e degli esercizi pubblici L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, viste le ordinanze commissariali 29 aprile 1941-XIX, n. 13 e 15 maggio 1941-XIX, n. 25, ordina: Art. 1. I limiti entro cui la circolazione e permessa nella provincia di Lubiana sono modificati come segue: dalle ore 5 alle ore 0.30 nel comune di Lubiana, dalle ore 5 alle ore 23.30 negli altri comuni. Art 2. L'orario di chiusura degli esercizi pubblici e prolungato alle ore 24 nel comune di Lubiana e alle ore 23 negli altri comuni. Art. 3. L'articolo 1 e il primo comma delPart. 2 delPordinanza commissariale 15 maggio 1941-XIX, n. 25, sono abrogati. Art 4. La presente ordinanza entra in vigore il 23 giugno 1941-XIX. Lubiana, 21 giugno 1941-XIX. L'Alto Commissario: Emilio Grazioli Podaljšanje policijske ure Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatskih naredb z dne 29. aprila 1941-XIX št 13, in z dne 15. maja 1941-XIX, št 25. o d r e j a: Čl. 1. Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole: od 5. ure do 0.30 ure v ljubljanski občini, od 5. ure do 23.30 ure v ostalih občinah. Čl. 2. Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 24. ure v ljubljanski občini in do 23. ure v drugih občinah. ČL 3. Člen 1. in prvi odstavek 2. člena komisariatske naredbe z dne 15. maja 1941-XIX, št 25, se s tem razveljavljajo. ČL 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 23. junija 1941-XIX. Ljubljana, 21. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli Navodila za poraba živilskih nakaznic Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino so bile v soboto 21. junija t. 1. uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Za nabavo in rabo živilskih nakaznic daje mestni preskrbovalni urad sledeča navodila: 1. Vsak državljan, ki stalno prebiva v ljubljanski občini, dobi živilsko nakaznico, ki daje pravico do mesečne nabave 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha, 1 kg testenin in J kg riža pri svojem trgovcu na podlagi dosedanjega popisa in prijav. Kdor še ni prijavljen oziroma iz katerega koli vzroka ni prejel živilske nakaznice, naj jo dvigne v mestnem preskrbo-valnem uradu, Mestni dom, II. nadstropje, od 8. do 14 ure od 23. junija dalje. Pridelovalci žita z družinami in njih posli ter oni, ki imajo zalogo moke pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža mesečno. 2. Vsi lastniki živilskih nakaznic morajo takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojemu trgovcu za mesec julij vse tri naročilne listke, ki so na desni strani karte označeni kot »listek za zapis« in sicer za riž, testenine, moko ali kruh. 3. Trgovci morajo predložiti preskrbo-valnemu uradu do 25. junija naročilne listke, ki so jih odrezali od živilskih nakaznic. Vsak državljan se mora strogo in vestno držati gornjih navodil. Vsaka zloraba bo strogo kaznovana. V Ljubljani, dne 22. junija 1941. MESTNI PRESKRBOVALNI URAD. LJubljana Trstu Trst, 22. jun. s. Snoči so direktor ljubljanskega muzeja, konservator in direktor Ljubljanske galerije pripeljali v Trst slike Janeza Krstnika Tiepola. Spremljal jih je časten oddelek Sardinskih grenadirjev. V ponedeljek dopoldne bo ljubljanski župan, ki prispe danes v Trst, izročil slike v okviru posebne svečanosti tržaški občini. Svečanosti bodo prisostvovali tudi drugi zastopniki Ljubljane. Kralj* opera iz Rima bo gostovala v Ljubljani Kakor je »Jutro« zabeležilo že ob priliki bivanja sosveta Ljubljanske province v Rimu, se napoveduje velik umetniški dogodek: gostovanje reprezentativne italijanske opere v Ljubljani. Včerajšnji italijanski listi poročajo: Pod pokroviteljstvom Ministrstva 2:a Ljudsko Prosveto bo priredilo Kraljevsko operno gledališče v Rimu v dneh 4. in 7. julija vrsto opernih predstav v Zagrebu. Na povratku iz Zagreba se bo ves ansambl ustavil v Ljubljani, kjer bo dal 9. in 10. julija dve predstavi. Program gostovanja Kralj, rimske opere obsega Verdijevo »Aido« in »Traviato«, Puccinijevo »Madame Butterfly«, ki bo združena s »Plesom štirih letnih časov« in s »Sicili-janskim večernicami«. Opere bosta digirala maestra Tulio Se-rafini in Oliviero de Fabritis, sodelovali pa bodo sloveči umetniki in umetnice: Maria Caniglia, Fafalda Favero, Gianna Pederzini, Gino Eecchi, Emilio Ghizar-dini, Beniamino Gigli, Tancredi Pasero, Alessandro Ziliani in drugi. Plesne točke bo izvajala Attilia Radici s koreografijo M. Miloša in pod taktirko maestra Nina Stinca. Režiserji navedenih del so Marcello Gogoni, Bruno Nofri in Oscar Saxida Sassi. Umetnike, orkester, zbor in pomožno osebje bosta prepeljala dva posebna vlaka. Š seboj bodo vzeli tudi kostume, kulise, električne osvetljevalne naprave Iti vse druge potrebne rekvizite, tako da bo tudi oder po svoji opremi enakovreden predstavam v Rimu. i e w .» Usee OPERA Fonedeljek, 23.: ob 19.30: Recitacijski večer' italijanske in slovenske književnosti. Izven. Rccitacijski večer italijanske in slovenske lirike V ponedeljek 23. t. m. ob 19.30 se bo vršil v Operi večer italijanske in slovenske pesniške antologije. Na večeru bodo recitirali člani naše Drame: šaričeva, Danilova, Boltar-Ukmarjeva, I^evar, Kralj, Debevec ln Jan, slovenske presoca itaU-jarekih pesmi in italijanske prevode slovenskih pemi. V antologijah so zastopani italijanski pesniki od Danteja do Enaca Fornisa, slovenski pa od Prešerna do Vide Tauferjeve. Slovenske prevode je oskrbel dr. A. Gradnik, italijanske pa prof. Umberto Urbani, L. Salvini in drugi. Vojna v Siriji Vichy, 22. junija s. Vrhovno poveljništvo francoskih sil na vzhodu je objavilo naslednji komunike: Naše čete se še nadalje z uspehom upirajo Angležem, ki pritiskajo na raznih odsekih fronte. Ob obali so odbile napad avstralskih Gddelkov. Angleške vojne ladje so obstreljevale področje pri Damoulu. V južnem Libanonu se razvijajo silne borbe na področju Diezina, Marvija in Adžuma. Francoske čete so vztrajale na svojih postojankah. Vzhodno od Hermon-skih gora je sovražnik ojačill svoj pritisk, južno in južnovhodno od Damaska, izvedel je vrsto novih napadov, da bi predrl fronto. . .. Dne 21. junija so naša letala razvila živahno delovanje. Francoski bombniki in posebno hidroavkmi so 19. in 20. junija izvedli vrsto napadov pod zaščito lovskih letal. Bejrut je bil dvakrat bombardiran. Prvič kmalu popoldne, drugič 19. junija zvečer. Haleb, 22. jun. s. Pri zadnjem letalskem napadu na Bejrut je bilo 6 civilistov ubitih, 20 ranjenih. Angleži so z bombami zadeli tudi eno izmed mošej v zapadnem predelu mesta, ki je bila muslimanom še posebno sveta. Med muslimani je nastalo zaradi tega veliko ogorčenje. Obnova prometa med Hrvatsko in Srbijo Zagreb, 22. junija s. Včeraj se je obnovil železniški promet med Hrvat-kc :n Srbijo. WAY - Addobbi a noto per cerimonie 21, Via Fontana — MILANO — Via Fontana, 21 ^ WAY - Opreme za svečanosti na posodo Via Fontana 21 — MTT,ANO — Via Fontana 21 »JUTRO«, ponedeljska izdaj« 3 Ponedeljek, 23. VI 5S$1-XIX La prima serata dl poesie Italiane e slovens a Lubiana Domani 23 corr. alle ore 19.30 a vri lio-go la prirna serata dl poesie italiane e s'o-vene, al Teatro dell'Opera. Artisti del Tea-tro drammatico reciteranno scelti compo-nimenti lirici di poeti italiani nella versione slovena del poeta Luigi Gradnik e di poeti sloveni nelle versioni di Umberto Urbani, Luigi Salvini, Fani šinkovec-Mayer, Italo Maffei e Maria Samer. Poesie duno dei piu grandi e d uno dei piu piccoli popoli d'Europa, che vantano tradizioni d'alta cultura, annunceranno la stessa parola dello spirito, che in due lingue diverse e in diverse forme esprimera la sua eterna ine-sauribile essenza. Ricordiamo le parole del Duce sulla poe-?ia: »Nessuna epoca,« disse il Fondatore dellTmpero, »ha bisogno della poesia piu dell epoca odierna. La poesia non e solo una grande consolatrice nella vita, ma e anehe una grande creatrice. In momenti, in cui le calamita del mondo sono cosi nu-merose. il valore della poesia e quintupli-cato e la sua importanza vitale e piu grande che mai.« La poesia fu di capitale importanza proprio nella storia del popolo italiano e del popolo sloveno. L'idea nazionale italiana ha trovato sempre nelia letteratura italiana la sua piu forte espresslone. Ancor prima che 1'Italia sorgesse come realtži politica, essa era viva nelle sfere dei suoi poeti. »Si potrebbe dire, opina a raglone uno stori-co letterario, che fltalia non sarebbe cio che e diventata. senza i suo: poeti.« Da«nte, Petrarca, il Tasso, l'Ariosto, il Leopardi hanno dato alla nazione la cono-Fcenza della sua unita, i poeti hanno for-giato l'ideale dell'Itaia e lo hanno traman-rlato nei secoli finehe attraverso lo splen-riore del Rinascimento esso non maturo nella poderosa azione politica, militare e diplomatica del Risorgimento e infine nella nuova fase fascista ed imperiale del suo sviluppo storico. Lidea nazionale italiana. espressa gia ehiaramente nei versi di Dante, si accen-t'ia ancor piti nella nota concreta e talo-ra polemica del Petrarca, il quale attende che il popolo italiano riuscirž. ad unirsi con lo sue proprie forze. fenza ricorrere all'alu-to straniero. Nel cammino. sul quale l'uma-nesimo ha dato agli Italiani la forza morale per raggiungere Tunita nazionale e por compiere la missione che attendeva 1'Italia nel mondo, il popolo italiar.o č stato guidato anzi tutto dai suoi poeti geniali. E che sarebbe stato del nostro piccolo e po vero popolo. privo di gloriose tradizioni strehe, se non avesse avuto i suoi poeti, sacerdcti fede]i della sua lingua e del suo spirito? II nostro risorgimento e la sue-cessiva evoluzione nazionale sono opera ri i poeti e degli scrittori. Possiamo ricor-dare a ragione le parole di Fran Leveč, che il nostro ponoio potrebbe presentarsi con il piccolo voiume di poesie di France-sco Prešeren davanti al tribunale dei popoli, senza dover arrossire. Perche i poeti šor.o i piu tipici interpreti dell'anima del por>olo, " delle sue caratteristiche etniche. delle sue aspirazioni e dei suoi sogni e le loro creazioni hano tutti i requisiti neces-sari a rappresentare i popoli. Percid 1 poeti sono chiamati a costrulre i ponti spiri-tuali fra i ponoli. La poesia ha da favorire lo sviluppo dei rapporti sentimentali e delle simpatie reciproche e da facilitare la reciprora comprensione. In relazione alla serata di lunedi, ricor-diam.o r"onoscenti Topera svolta dai pio-nieri 1 gli studi f'iv1 nell'Italia Fascista, che con . loro ssggi critici e con le loro versioni hanno fatto ccnoscere la letteratura e la cultura slovena agli italiani. II prof. Umberto Urbani, che in questo campo de-tiene il f nato, avra la rara soddisfazione di inaugurare con il suo prologo la prima serata letteraria italiano-slovena a Lubiana. In r;i:esta occasione sentiremo nell'ar aoniosa lingua di Dante le versioni deilo stesso Urbani e di un altro nostro er.iin nte conosnltore, Luigi Salvini, che no i primi a diffonderc nelle grandi ri-virte letterarie e culturali italiane la parola dei nostri poeti. Vada la nostra riconoscenza anehe ai traduttor: del poemetto »Duma« di Ottone Župančič, Fani šinko-vec-Maver e Italo Maffei, che fecero pre-cedere alla loro riuscita versione un sin-tetico studio sulla storia della nostra letteratura. Con sentimenti di ammirazione ricordiamo ancor una volt? l'opera insigne com-piuta dal nostro poeta Luigi Gradnik con la sua Antologia della »Lirica italiana«, pubblicata dall'editore Hugo Uhlif della : Propaganda artistica« (»Umetniška propaganda«), ch? non bado alla fortissima speaa per dare al voiume una lussuosa veste editoriale, degna dei poeti italiani e che fa onc-re all"arte editoriale slovena. »La lirica italiana« del Gradnik, che ci potrebbero invidiare anehe le piu grandi raziori. ci schiudera la via alla conoscen-za spirituale sempre piu profonda del po-r-olo italiano. IL PROGRAMMA DELLA SERATA: I) Prologo del prof. Umberto Urbani. II) Poeti italiani tradotti in sloveno dal poeta dott. Luig Gradnik. 1. Dante Alighieri: »Tanto gentile e tanto onesta pare« — »Di donne io vidi una gentile schiera«. Recitera. Cirillo Debevec. 2. Francesco Pctrarca: »Eenedetto sia '1 siomo e '1 mese e l'anno« — »Ite r;me dolenti, al duro sasso«. Recitera: Slavko Jan. 3. Michelangelo Buor.arotti: »O notte. o dolce tempo benehe nero« — »Scareo d'un'importuna e grave salma«. ReciterA. Ivan Levar. 4. Ugo Foscolo: »In morte dei padre« Rec:!-erš: Mira Danilova. 5. Giacomo Leopardi: »A Silvia«. Recitera: Cirillo Debevec. »Ultimo csnto di Saffo«. Recitera: Mila Šaričeva. 6. Gisuse Carducci: »Canto di maržo« _ »Su monte Mario«. Recitera: Cirillo Debevec. 7. Giovanni Pascoli: »La m a sera«. Reci* era: Slavko Jan. R. Gabriele D*Annnnz>o: »La sera fie-sclana«. Recitera: Mila Šaričeva. »La piogeia nel Pineto«. Recitera: Cirillo Debevec. 9. Alda Negri: »Ritorno per il dolce Natale« — »II dono«. Recitera: Mira Danilova. 10. S*rgio Corazzini: »II sentiero«. Recitera* Mila Saričeva. 11. SUvio Novaro: »Cio che dice la nio?-gerellina ni maržo*. Recitera: Mila šaričeva. 12. Fnri^o Fornis: II canto della quer-cia«. Recitera: Ivan Levar. Miši so zgrizle tisočake V petek je prinesel v Ljubljano neki kmet z Dolenjskega šest tisočakov, ki so jih miši skoraj do polovice Izgrizle, kakor nam to kaže pričujoča slika. Kmet je imel bankovce v škatli, ki jo je shranil na dnu omare. Medtem pa so miši zglodale rov skozi pod in so prispele v omaro, kjer so načele prav to škatlo s tisočaki, da napravijo gnezdo za mladiče, štirinajst dni potem, ko je kmet zadnjikrat preštel svojih šest tisočakov in jih spravil v omaro, je na svoje veliko začudenje našel v kotu omare mišje gnezdo z mladiči, v drugem kotu pa ostanke škatle z Izgrlzenlmi tisočaki. Koliko bo kmet dobil za te ostanke tisočakov, bo odločila komisija za zamenjavo dinarjev v lire. Gornji primer naj bo drugim v svarilo, naj ne shranjujejo denarja doma in naj ga rajši naložijo v denarnem zavodu, kjer ni varen samo pred tatovi, temveč tudi pred mišmi. Rimska ilustracija o Ljubljani in Slovencih Majska številk* rimske ilustrirane revije »Documcnti di vita ita'iana« ie posvečena devetindevetdeseti najmlajš. italijanski pokrajini — Ljubljani NTa 16 straneh velikega formata prinaša mnogo fotografskih reprodukcij, izvečine motivov >z Ljubljane. Krasme slike sta prispevala naš poznani amater Ante Kornič in Armando Bruni, ki je napisal tudi uv<«J Pisec opisuje, kako potuje preko nekdanje državne meje pr Postojni v novo pokrajino. za katero kuže mnoso občudovanja: temne 'lise smrekevih gozdrrv se me-njujejc z dolinam' c^etinr v s/čne zelene barve. Na širokih jasah med drevjem stoje orjaški skladi less v seometnčr.-h oblikah čakajoč, da jih odprt m io v dal me kraje. Nadalje popisuje pisec sledove preteklih bojev od Rakeka do I ogatca raztresene vasice, obdelana pr.ilja ir vrtove ter skrivnostne Pivko, ki dvakra* jx nikne. dokler Slednjič pr> Verdu ponmvno ne privre na dan kot Ljubljanica. Prvi vtisk pri^lecr v Ljubljani je. kakor bi stcpil v velik vrt, v katerem je mnogo hiš. V kratkem zgodovins-kem prikazu opi-soije pisec ljubljansike znamenitosti, predvsem arhitekturo in spomenike. Prav na umetniškem področju se kaže oč:ten italijanski vpliv poscbr.i od XVIII. stoletja dalje, ko so v Ljubljani delovali številni italijanski umetniki. Arhitekt Andrea Pozzo, ki je napravil načrte 72 stolnico, Benečan Domenico Rossi. ustvaritelj kri-žanske cerkve, Francescc Robba ki je po Bcrninijevem vzorcu izklesal naiTepši vodnjak v mestu, predstavljajoč kranjske reke. ter mnogo drugih kipov za stolnico, za sv. Jakoba ccrkev, za uršulinskc in frančiškansko cerkev itd. Imenuje še kiparja Angela Pozza pa Giulia Quaglio, ki je z monumen-talnimi freskami poznega baroka okrasil stolnico in semeniško knjižnico. Na moč simpatično pisani uvod končuje s kratkim navajanjem protireformacije, francoske okupacije in Ilirije do poslednje zgodovinske usode Ljubljane. Slikovno gradivo je prav vešče izbrano ter prikazuje Ljubljano' z mnogih njenih zanimivih plati. Nekatere slike so umetniške, nekaj jih že poznamo iz Korničevih zbirk. Uvod kakor besedilo k slikam sta dvojezična, italijanska in nemška. Morda pa bi k n zalo namesto nemškega uvesti slovenščino kot drugojezično besedilo seveda takrat kadar priobčuje revija gradivo iz naše pokrajine. •»Documenti di vita italiana« je grafično vzorno tiskana revija in okusno urejevana. Zato bodo čitatelji, pcocbno v kavarnah, radi segali po njej. Življenje v Murski šhfssti in Prekmurja Murska Sobota, 21. junija. Življenje v Prekmurju. posebno pa v Murski Soboti, je brez večjih pretresov in neugodnosti krenilo v novo smer. Ze takoj v začetku so vodstvo vseh uradov prevzeli novi madžarski uradniki, v službi pa jih je ostalo tudi nekaj, ki so prišli sem po vojni in so se v Prekmurju poročili z domačinkami. Pravijo, da bo te sprejela v službo tudi civilna oblast, ki pride menda že sredi julija. Sicer se je mnogo uradnikov že izselilo iz Prekmurja, vendar pa jih je ostalo še precej, ker so selitvene prilike dokaj neugodne. Na razpolago sta samo dva tovorna avtomobila, ki sta skoraj stalno v obratu, dokler seveda ne izrabita dovoljene količine bencina. Selitev z enim tovornim avtomobilom v Ljubljano stane okrog 6000 din. Madžarske oblasti zelo taktno postopajo s tako zvanimi »prišleki«, to je tistimi, ki so se po letu 1919. naselili v Prekmurju. Po spisku, ki je bil sestavljen prejšnji mesec, jih je samo v Murski Soboti nad 900. Zaradi sumnje in z izgovorom, da se ne-katerniki zbirajo k političnim razgovorom v zasebna stanovanja in skušajo širiti ne-razpoloženje proti obstoječemu redu, je bilo 29 ljudi, predvsem vsi odvetniki in sodniki, postavljenih pod policijsko nadzorstvo s tem. da ne smejo od desetih zve- | čer do 7. zjutraj zapustiti stanovanja in se morajo vsak dan ob 10. javiti na glavarstvu. Vendar pa je tudi izvajanje tega nadzorstva s strani oblasti zelo taktno in obzirno. Mnogo debate je v soboški javnosti glede usode gimnazije. V začetku junija je bilo vpisovanje za pr-hodnje šolsko leto. Skupno se je vpisalo 493 učencev, in sicer v prvi razred 68, v drugi 93, v tretji 102, v četrti 76. v peti 52, v šesti 42. v sedmi 35, v osmi pa 30 učencev. Pri naknadnem vpisovanju se je vpisalo še nekaj novih, tako da bo zavod štel nad 500 učencev, 13 oddelkov in bo potreboval 21 do 22 učnih moči. Uradni jezik bo modžarski, prekmursko narečje pa bo pomožni učni jezik. Kakor je bilo pred kratkim naglašeno z zelo merodajnega mesta, bo gimnazija v Soboti ostala, prav tako pa tudi večina drugih uradov. Za nekatere urade, ki bodo ukinjeni, pa bo Sobota dobila v zameno druge. Sobota bo postala tudi gar-nizijsko mesto. Matura na soboški gimnaziji se začne ta ponedeljek in bo menda bolj formalnega značaja. Za izpraševalce so bili določeni profesorji, ki so rojeni v Prekmurju in so bili dozdaj v službi na gimnazijah v bivši Jugoslaviji. Letina kaže v Prekmurju srednje do- bro. Rž že rumeni, prav tako ječmen. Pšenica je pognala skromno klasje, ker jo je zima precej prizadela. Dež je namočil zemljo parkrat prav izdatno in je mnogo popravil izglede na boljšo žetev vsaj glede kvalitete zrnja. Ce ne bo toče, bodo prekmurski kmetovalci prav gotovo zadovoljni. Sadje ponekod kaže na srednjo letino, drugod pa bolj na slabo. Izredno mnogo je črešenj. ki se prodajajo po 4—5 din liter, bodo pa prav gotovo še cenejše. Gospodinje jih pridno vkuhavajo, ker je sladkorja po 20 din kg še vedno dovolj v Soboti. Velika nadloga nad Prekmurjem pa je tudi letos glogov belin. Gosenice so spomladi obrale nekatere sadovnjake, da so bili popolnoma goli, zdaj pa jih spet obletavajo celi roji metuljev. Proti tej nadlogi se bo moral organizirati odločen boj, drugače bo sadjarstvo v Prekmurju močno ogroženo. Valerija Heybalova gre gostovat v Rim Valerija Heybalova, naša mlada primado-na, si je nenavadno hitro utrdila glas odlične pevke. Čeprav je počela s skromnejšimi vlogami, se je v kratkem času nastopanja v operi povzpela do imenitnih uspehov, saj je doslej pela vse, tudi najtežje operne vloge v popolno zadovoljstvo kritike in občinstva. Posebne simpatije si je pri občinstvu pridobila s svojo srčno igro, saj podaja sleherno vlogo neprisiljeno. — Pravkar je prejela Heybaloz prsi se izvi-je pritajen vzdih, hrepenenje za tisto čudno lepo krasno nočjo na Krasu, prav za prav na točki, kjer si sivi Kras in mogočni, temni notranjtk: gozdovi podajajo roko. Dobec in Bezuljak ležita na vznožju tipičnega Krasa. Rob, na čigar vznožju ležita, obdaja tista mehka, prozorna sivina, ki naredi celo krafko skalo nežno. Prav tak se mi vidi tudi naš Kraševec: trd je njegov značaj, vendar je mož dober, pošten in nežen! Tista modrikasta kratka sivina je razlita celo čez rodovitno' begunjsko polje in se razteza na skalnati Kamniški klanec, priče-tek gozdnatega Ravnika, vsega preoranega in polnega kraških kotlin, ki jih očem skrivajo najlepši temauozeleni jelovi gozdovi. Čez Begunjsko polje, čez Kamniški klanec smo prišli preti večeru, ki je bil sledil izredno vročemu dnevu, na dolge in široke senožeti Poljane, kjer se vsak prijatelj prirode mora počutiti srečnega. To so pač pravi planinski travnik:, kjer pomladi cvete jo celo narcise, v bližini pa krvavo rdeči sleč, čeprav je to na Notranjskem. V tem gozdnem zatišju ni prahu in ne slišiš vsakdanjih glasov: žvižganja vlakov, bu-čanja tovarniških siren, še celo zvonjenje malokdaj mot: sveto tišino. Poleti in jeseni ®m boža uho zvonkljanje živine, ki se pase na obronkih Ravnika. Kljub temu, da sonce še ni bilo zašlo za najvišji vrh Ravnika, za Črni vrh sc je že slišalo izza Praprotnice bavkanje srnjadi. Najprvo je precej rahlo zalajala mladica ali špičak. Bržčas je bil lahen d'h poletnega večera ponesel lovce v črni, mokri, izredno občutljiv: smrček. Takcj nato je pričela bavkati in rohneti stara, nervozna botra, ki se dolgo ni mogla pomiriti. Medtem pa je bil že nekdo šepnil ;z družbe, premikajoče se po ilovnati stezi, vijoči se skozi cvetočo Poljano. Obstali sono m opazovali: med leščevjem pod gozdom se je premikala rdcekastorjava lisa. Daljnogled je razodel, da se pase srna-mati. Medtem ko je večina srnjadi še poč;vala ali pa se pasla v zavetju gozda, je od dojenja oslabljena mat: pohitela že pred običajnim izstopom na cvetočo trato. Pri Brenicah, tipičnem kraškem studencu, ki ima izvir in izliv pod zemljo v globoki kraški kotlini, smo se nekoliko okrepčali, napil: se iz hladnega studenca in se razšli na izbrana čakališča. Lovski čuvaj Kotov-ček je napolnil z breniškim situdencem tudi brento in jo odnesel v gozd, na mesto, ki je bilo določeno za prenočišče. Okoli sedmih zvečer je bilo, ko sem sedel za nizko gostovejo smrečico na seno-žeti pod Črnim vrhom, od koder se m; je nudil razgled čez široko trato, vso pretkano s pisanim cvetjem in poraslo z leščev-jem, čigar mladi odganjki pcsebnO' teknejo sladkosncdnemu gobčku srnjadi Največ je bilo cvetja belih, drobnolistih kresmie in vijolično modrh orlic, ki jim srnjad najrajši poščiplje zvončaste glavice. Videl sem tudi v globoki kotel, imenovan Globcščak, kamor ne posije sonce in srnjad že čez dan rada polega v hladni, mokri travi. Tiho je bilo, vse tiho. Polagoma so se pričeli oglašat? kri late i. Najbolj glasen je bil seveda tudi tukaj gozdni flavtist, drozg. Sedel je na visoki jelki in izliva! v gozdno tišino svoj prijetni sipev. Največ pa je bilo slišati kosov. Zelo ž?vahne so bile tisti večer tudi kukavice, ki so kukale žal že za slovo. Čeprav se je šele pričelo poletje, so se že zbirale za odhod. Čudno lepi, mehki občutki objamejo samotarja, sedečega v cveteči travi, med de-htečim cvetjem. Cvrčanje murnov le še dviga izbrano razpoloženje. Človek se otrese vsakdanjosti in zasanja. Pozabi na vse, celo na to, kje je in zakaj lež; tu na trati. Iz sina me je zdramil ropot. Močan skok in čudno plakanje Mimo mene je pridrvel srnjak, za njim drugi večji, ki jc prvega preganjal. Na strel n; bilo mislit'. Oči so trenutno obvisele na močnem rogovju zasledovalca, na tistem rogovju, ki danes vi-s: v moji lovski sobi m mi zbuja spomine na lepo kresino noč. Srnjaka sta drvc'a mimo mene, ne da bi mc bila opazila. Takoj sem vedel, da je to tisti lepotte, o katerem mi je pravil gozdni čuvaj in mu jc bil posvečen nocojšnji večer, čeprav sem vedel, da ga ne bo nazaj, sem šc čakal, da se čisto zmrači. Iz Črnega se je dvignila velika ptica. S širok:mi krili je neslišno zavcslala skozi nastajajoči mrak. Zakrožila je nad trato in sedla vrh sitare, več kakor stoletne, od kraških viher razdrapane jelke. Sedel sem v travi, velika ujeda pa vrhu jelke. Mirno je čepela velika ptica, ki je nisem mogel dolotiti. domnevam pa, da spada med orle, in čakala prav tako kakor jaz na plen. Prav takrat, ko sem opazil jaz z daljnogledom pasočega st zajčka, ga je opazilo tud; orlovsko oko. Z vrha jelke je padel velik temen kamen in s strahovito silo treščil na nič hudega slutečega zajčka. In že so se med travo razpela široka krila. Ptica se je nekolikokrat malo nerodno zamajala, takoj nato pa kljub teži 1 plena lahkotno splavala v temino okrilje ■ drema jočega črnega vrha. Čez Javornik, čuvarja Cerkniškega jezera je priplaval tisto noč res srebrn mesec. Posrebril je vse, prav vse. Srebrne so bile trate, sirchnv" so bili gozdovi, srebrne so bile" kraške skale. In skozi to božansko mehko noč sem hodil med cvrčanjem nočnih lastavic, čez trate, kjer je žarelo več ko sito zelenkasto zllatih kresnic. Zlate samice so čepele in žarele med cvetjem, samčki, drobni vodomci pa so se zibali nad tratami. Za gozdom je odseval velik žar. Lovski tovariši so kurili in kuhali večerjo. Prise-del sem k prijatelju Tonetu, velikemu otx>-ževalcu našega Krasa. Vzdihnil je: »Ali se čudiš, če kdo opeva čar kresne noči?« Ob ognju so sedeli in kuhali lovski čuvaji in gozdni pazniki. Stari Mrak, ki. je nosil lovsko puško že blizu šestdesetih let, je pripovedoval lovsko dogodivščino, ki jo je bil nekoč doživel njegov ded na kvatr-no nedeljo. O resničnosti tiste zadevščine je tako prepričan, da vse življenje ni šel na Lov na tisito nevšečno nedeljo. Navihani Rjavček je pripovedoval zgodbico s Cerkniškega jezera. Zasačil ga je bil namreč mlad orožnik, ko je mož ob obrežju jezera v čolnu brez dovoljenja lovil ribe. Orožnik je hotel vedeti, kako se piše, pri tem pa je pozabil, da ne more do grešnika, ki je na vodi. Rjavček, k5, je vedel, da mož postave ne bo šel v vodo, je orožnika izzival, nazadnje mu je zaklical, naj ga piše v uh in odveslal izpred oči hudega moža. Kotovček, ki je lovil v gotzdih Ravnika od zgodnje mladosti in je prekinil to svoje najdražje veselje le, ko se je vojskoval v Bosni ?n nekaj let tesal tramove po gozdovih Rumunije, je pripovedoval, kako je lovili v Ravniku kot divji lovec, kasneje kot zakupnik in nazadnje kot lovski čuvaj. Streljal je na medvede, na zelenih tratah je srečal jelene, v kraških kotlinah pa je bil naletel celo na malo razdaljo na grdoglede ščetinarje. Bil je poleg, ko so ljubljanski gospodje streljali ;n »fa-IJlic jelene in sirnjake. To pa se je dogajalo, se dogaja in se bo dogajalo, je menil Kotovček, dokler bodo lovili lovci. S prijateljem Viktorjem, ki je po vojni uničeno lovišče sipet dvignil na lepo viš'-no, sva ležala na kupu slame, oddaljena od ognja, in sva občudovala lepo noč, ko skoraj ni bilo oblačka na temni sinjini, na kateri je žarelo na milijone zvezd. V prijeten sen naju je zazibalo bavkanje srnjadi in spev skabrh škrjancev, ki jim pravijo Kraševci »devetovižniki«. Ti ptiči pojejo tudi v mesečini. Srnjad je bila tisto noč vsa na nogah, saj je bilo domalega svetlo kakor podnevi. Med nepokojenci pa je bavkal z debelim basom tud;. lepotec, ki je padel takoj prihodnje jutro, še preden je vzšlo sonce in mi njegovo rogovje še danes zbuja najlepše spomine na tisto čudno lepo kresno noč. Nimrod Dopolavoro za prosveto in razvedrilo Dandanes so zelo priljubljene kinema-grafske predstave. Tudi tu zastavi Dopolavoro svoje sile. V avtomobilu pripravi posebne stroje za predstavljanje in more na ta način kjerkoli, tudi tam, kjer ni elektrike, prikazovati film, ali pa omogoči poslušanje govorov po radiu. Pri tem ni misliti, da se te ustanove razvijajo v velikih mestih, ali na splošno v krajih, kjer ima ljudstvo večje možnosti zabave, nego nastajajo rajši v majhnih krajih, da prinesejo skromnemu in tihemu delavcu razvedrilo, ki je vendar tako potrebno. To vse še ne zadostuje. Dogaja se, da delavec ne more prisostvovati tem prireditvam iz razlogov, ki niso odvisni od njegove volje. Ustanovijo se tedaj »tovarniški koncerti«: umetniške in glasbene skupine se napotijo v tovarno, kjer pri-rede koncert odnosno predstavo delavstvu, ki je dobilo med tem nalogo, da zapusti za nekaj časa delo. Razen zabave je potrebno, da doseže delavec določeno strokovno sposobnefet, ki je ni mogel doseči v šoli. V ta namen so ustanovljeni brezplačni tečaji za strokovno izobrazbo, v katerih posebni učitelji dajejo učencem praktične in teoretične naloge, ki jih dvigajo na ono stopnjo delovne sposobnosti, s katero je zvezana večja odgovornost, toda tudi večja plača. Taki tečaji za strokovno izobrazbo se ustanavljajo tudi za druge delavske panoge. Tako ustanavlja Dopolavoro po potrebi večerne tečaje: strojepisja, stenografije, računovodstva, boljšega in racionalnejšega pridelovanja zemeljskih produktov. « * * Narod zelo nagiba k ohranjevanju svcjili narodnih izročil (folklora). Opera Nazionale Dopolavoro je z obzirnim pregledom odkril in privedel italijansko narodno umetnost k njenim izvirnim značil-nootim. Omogočil je zbiranje krajevnih narodnih noš v mogočne zbore in tako postavil na redne plese in z njimi združene značilne in meiodične narodne pesmi na njihovo pravo mesto. Da se izpopolnijo sporedi prireditev, pri katerih je dana možnost proučevati in občudovati genialnost ter umetniški čut naroda v priprostem in pristnem izražanju, se organizirajo rokodelske razstave, prazniki patrona, ljudske veselice ter viteške bojne igre, katerih tradicija se je ohranila do naših dni zaradi izvirnosti in bogastva r.oš. Da postane kulturno in umetniško delovanje, čim bolj organično, se odrejajo konverzacije, razglašajo se natečaji različnih vis/ ter se otvarjajo knjižnice. V vseh teh manifestacijah zanimanje naroda veselo ir. naravno dokazuje, kako občutljiva je njegova duša, katera se čuti vedno bolj pritegnjena k onemu udej-stvovanju, v katerem naravnost spodriva zvijačnost ter ceni pešteno in preprosto zabavo holj od one svetske, birokrata.ie. V članku pred tednom smo govorili o socialnih ciljih Dopolavora. Za boljše ume-vanje hočemo našim čitateljem pojasniti, s kakšnimi sredstvi Dopolavoro razvija in izvršuje svoj program. Zaradi krajšega bemo navedli le v glavnih potezah njego- vo uredbo. Opero Nazionale Dopolavoro (Nacionalna Ustanova Dopolavoro) vodi Predsednik, ki ga imenuje Duce na predlog tajnika Nacionalne Fašistične Stranke (Fartito Nazionale Fascista, P.N.F.) Razen tega ima generalnega tajnika, kateremu so podrejeni nastavljenci — vodilni organi, katerih naloga je vzporejati različna udejstovanja ustanove. Za oživo-tvarjanja smernic udejstvovanja so določeni »sedeži«, ustanovljeni v vsaki pokrajini, ki predstavljajo izvršilne centre. Vsak pokrajinski sedež deluje po izdelanih načrtih sam ali pa po svojih odsekih, ki se ustanavljajo v industrijskih podjetjih, pri različnih vrstah uradnikov, rokodelcev in splošno delavcev ter v občinah, mestnih četrtih in mestnih okrajih. Pokrajinski sedež in odvisni odseki imajo svoje načelstvo in tehnično komisijo, njihovi člani izvršujejo svoj posel brezplačno. * * * Bistvo Dopolavora je: pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah z ustanovami in pobudami, ki naj razvijajo njihove nravne, razumske in telesne sposobnosti. Odtod izvira posebna skrb za izobrazbo članov. Ta izobrazba ne zasleduje ničesar klasičnega in šolskega, nego stremi samo zatem, da razvije posebne sposobnosti poedincev, pri čemer jih največkrat postavlja v ulogo delujočih namesto gledalcev. Zaradi tega se ustanavljajo filodrama-tične in zborne skupine, orkestri na pihala in godala. Pri teh prireditvah dovoljuje država posebne fiskalne olajšave, ker je smoter zabavnega in ne poklicnega značaja- Poleg tega udejstvovanja nastajajo logično reci-tacijski, glasbeni in pevski tečaji. Uspeh teh tečajev se pokaže na predstavah —■ imenovanih »diletantska ura« — v javnih gledališčih. Tedaj sodelujoči ne pokažejo samo svojih sposobnosti in izkušenosti, ki velikokrat prekašajo ono strokovnjaka, temveč pokažejo tudi, kako se more kdo, dasi opravlja svoje vsakdanje delo, posvetiti še pouku, ki dviga duha, kateremu so prihranjena intimna in velika zadovoljstva. Za vse člane ne zadostujejo velikokrat predstave v gledališčih, ki imajo omejen prostor. Pojavi se tedaj potreba po ustvaritvi velikih premičnih gledališč, ki delujejo lahko na prostem, z najboljšimi in znamenitimi družbami. Taka gledališča moaejo sprejeti od 4000 do 8000 gledalcev. Ustvarjajo se za narod, ki se mu s tem omogoči, da prisostvuje umetniškim predstavam in da posluša najslavnejše -umetnike za malenkostni strošek, približno 20-krat manjši od običajnega. (N. pr. predstava Verdijeve opere »Aide« s sodelovanjem Benjamina Giglia in Gine Cigna stane 2 Uri; 4 Ure; 6 lir, kakršen je red sedežev.) Dario Liberati, inšpektor O.N.D. Čevljev ne bo primanjkovalo Kakor >e ugotovila uradna statistika, čevljarska proizvodnja v industriji in obrti povsem ustreza potrebam konzuma v Italiji, čeprav je navezana prvenstveno na domač material. Vsako leto se v Italiji proizvaja povprečno 30 milijonov parov čevljev, v skupn;. vrednosti okrog 2 milijardi lir. Pretežni del proizvodnje pa gre, razume se, za potrebe vojske in zato se pogostokrat uporabljajo razni nadomestki za usnje. Na ta način se prehrani na leto za okrog 12 milijonov parov podplatov usnja, pa tudi za zgornje dele so sc s prido m izkazali razni nadomestni materiali. Uporaba lesenih in plutovinastih podplatov je znatno razširjena in njih proizvodnja znaša okrGg 3 milijone parov na leto. Usoda židovskih na Slovaškem Berlinska »Borsen Zeitung« poroča, da je bilo doslej na Slovaškem likvidiranih 5674 židovskih podjetij. V arijsko posest je prešlo nad polovico bivših židovskih podjetij na slovaškem državnem ozemlju. Sveto pismo za vojake Vsak ameriški vojak ali mornar bo prejel izvod svetega pisma, ki ga sedaj zopet tiskajo v nakladi več nego milijon izvodov. Prvi izvod je tiskarna v Filadelfijl, ki je poverjena s tem delom, z velikim pompom poslala predsedniku Rooseveltu. London brez whisfeyja Med premnogimi stvarmi, ki so se jih morah Angleži odpovedati, je tudi narodna pijača whisky. V Londonu je pomanjkanje te pijače tolikšno, da morajo lastniki lokalov, ki točijo whisky, pogostoma na dolga potovanja do škotske, da si ga nekaj priskrbe. Dobički v tej stroki so postali velikanski Rooseveltov sin se vrača v Ameriko James Roosevelt, sin prezidenta ameriških Zedinjenih držav, ki je bil poslan kot oglednik k angleški mornarici v London, se vrača v domovino. Dopisniku neke ameriške agencije je izjavil, da hiti domov, ker je potekel čas njegovega bivanja na Angleškem, Horia Sima obsojen na prisilno delo Pred vojaškim sodiščem v Bukarešfi. se je vršila obravnava proti odsotnemu Hori-ji Srrni zaradi upora, ki ga je obtoženec organTz-tral proti vladi generala Anton esca letos v jamlarju. Horia Sima je bil obsojen in coratumacia/m na prisilno delo do konca svojega živifjenja. Postazioni italiane d'artiglierfa nel settore (B Tobruk. — Italijanske topovske postojanke v tobruškem odseku Ignac Koprivec: Pogovor z domačijo Pol devetih zvečer so se vrata stare eukrarne navadno zaprla. Poslednji stanovalci velike stanovanjske kasarne za siromake so hiteU minuto ali dve pred deveto uro ob nasipu Ljubljanice s trudnimi koraki. Drug za drugim so zginjaU v staro poslopje kakor sem pa tja plahutajoče sence. Za vsako senco se je vratno krilo škripaje zaprlo. Zadnji je stopil skozi vrata navadno Juža Gabrovec od Sv. Jurija ob ščavnici, maU obrtnik in oče petih otrok. Prvi je odhajal zjutraj iz eukrarne, poslednji se je vračal. S povešeno glavo in udrtih oči je stopil zjutraj čez prag, prav tak pa se je zvečer tudi vračal, če izvzamemo tisto trpko, bolestno potezo, ki mu jo je navadno dan zarisal okrog ust. Pohajkoval je po mestu, si ogledoval predmestja, gledal ljudi, poslušal, mislil in se čudil. Dan za dnem je bil nad mestnim življenjem bolj začudeh. Odkar je doslužil pred dvajsetimi leti svoj vojaški rok, ni šel nikamor dalje od doma. Grunt ga je zahteval zase, mizarska obrt ga je priklenila v delavnico in čeprav je tu in tam za-hrepenel po popotovanju, na prihko kam na Brezje, na Sv. Gore ali kam drugam, kjer so delili tolažbo dušam, se ni mogel izviti delu. Od časa do časa je skočil s kolesom v Ljutomer, v Mursko Soboto, dvakrat na leto pa se je peljal navadno v Maribor, tja seveda z avtobusom. Ali nikoli ni imel kaj prida časa, da bi si ogledal mestno življenje do korenja. Moral je naglo opraviti, radi česar je že prišel v mesto, nato pa se je vrnil. Zdaj pa je pohajkoval od jutra do večera. Sprva mu je bilo brezdelje, v katero ga je življenje nenadoma pahnilo, všeč. Okorne, od dela otrdele roke so mu jele postajati lažje, prsti bolj ln bolj gibki, mišice lagodnejše in v glavi ni čutil več tiste trudne otopelosti, ki tišči možgane delovnega človeka kakor svinec. Gledal je mestno življenje okrog sebe. Reke ljudi so se pretakale pred njim na vse strani: mrgoleči ščebet stoterih glasov mu je dražil ušesa in mnogokrat se je postavil ob zid kakšne hiše na križišču cest ter gledal, poslušal. Takrat so še otroci hodili z njim. Tudi njim se je zdelo novo življenje mikavno, zabavno in včasih celo smešno, dasi so ga sprva opazovali nekam nezaupljivo, boječe. Ko so se mu privadili, so postali zaup-ljivejši, prosrtejši. Lovili so se po širokih cestnih hodnikih, se skrivaU po vežah, se rvali ljudem med nogami ter smicali ob zidovju s svojimi bosimi, razrinjenimi nogami, prezebli in v strganih srajčkah. Polagoma pa se je Juža Gabrovec vsega tega navžil do sita. Ušesa so ga jela boleti od trušča. Oči so se jele dolgočasiti nad enoličnostjo, ki so jo zrle dan na dan, oglasilo se je srce s svojim domotožjem, s hrepenenjem po tihem vaškem življenju in Juža je šele takrat začutil, da je odtrgan od svoje zemlje kot mladika od drevesa. Tudi otroci so po nekaj dneh razvnetega življenja obmolkniH. Sključili so se in se pogreznili vase. Sedeli so kje na trati ter zrli čez zidove hiš zamaknjeno in bolestno, kakor da sanjajo o šumenju ščavnice, o ščebetanju srak v sadovnjakih, o glasu zvona pri Sv. Juriju, o vriskih pastirjev in o mehkih travnih preprogah, po katerih se človek lahko valja, kolikor se mu ljubi. Juža jih zavoljo tega njihovega molka in bolestno bolščečih oči ni hotel več jemati s seboj. Odtlej so hodiU z materjo, ki je zadnje drri delala izven mesta, on pa je jel pohajkovati sam. Zdaj okopavajo doma krompir, je razmišljal; zdaj grebejo motike med nežno, rumenkasto zeleno koruzo, je sanjaril. »Ječmen postaja rumen, pšenica je od-cvela in zelje bi bilo treba posaditi,« je šepetal, ko je sedel skrit na Rožniku v gozdu. Priprl je oči in v duhu obiskal svoj dom. Tam je stala ob gozdičku hiša. Ni še leto dni, kar jo je pokril z opeko, postavil je nove svinjake, na goveje hleve pa je dal položiti nov strop. Pod prildetom ie dal pripraviti pivnico, v kuhinjo pa je postavil za kuhinje reje, da bi se ženi ne bilo treba ubijati s kropnicami. Kot bela, prisrčno lepa škatljica je stala njegova hiša sredi sadovnjaka, pod njo pa vdilj njivice, ki so se v dolini končavale z gredicami in višnjami, pa z mlako, kamor so hodile gospodinje prat. Zdaj krompir še osipavajo, je predel svoje misli drugič. Za dober pedenj je izcimil iz zemlje. Ker mu je spomladi dobro pognojil, je njegovo bilje temno, listje skoraj črno. Pozneje je zopet čul brušenje kos. Predstavljal si je rosno jutro, megleno, zasanjano, z roso napolnjeno jutro, v katerem se ti ztfi, da še čuješ odmev skrivnostnega krika čuka, ki je pel ponoči. Ukanje se čuje po vaseh; megla vstaja, se dviga; kosa udarja ob koso; voderji pozvanjajo ob pasovih. Petnajst mož se postavi v vrsto; prednjak napravi po travniku križ in kose hrstnejo, trava zaječi, potem pa pada, pada, do devetih, desetih, dokler rosa ne skopni. Nato pride obračanje sena, smeh deklet, mladost, veselje, petje, vriskanje. Prihodnji dan zaškripljejo po cestah mogočni vozovi. Na travnikih nalagajo nanje suho seno. Vožnja sena domov. Spravljanje na senike; pomenki o letini o vremenu; ljubeči in skrbni pogledi na zoreča žitna polja, kjer se maje sto in sto tisoče težkih pše-ničnih klasov v ljubki sapi, ki draži tudi suho seno. »Kje je zdaj vse to, kje je zdai vse to?!« je šepetal Juža Gabrovec mnogokrat. Z bolestno grozo se je spomnil, kako je zapustil svoj dom, kako se je poslavljal od ščavnice, od Slovenskih goric. Vedel je sicer že takrat, da mu bo težko živeti odtrganemu od grunta, od hrama, ki ga je ljubil, da bo pa tako hrepenel po življenju na vasi, po delu, po svojih dveh kravah, od katerih je morala ena te dni povreči mladiča, ni mislil. Saj je bil na svoj način zadovoljen. Našel je razumevajoče ljudi, prenočišče v stari cu-krarni, prejel je denar za obleko, zakaj od doma je šel bos in skoro nag, kakršen je bil na njivi pri sajenju koruze; zadelj ljudi, med katere je prišel, se ni mogel pritoževati, ah nihče mu ni mogel vrniti kmečke prostosti, širne svobode. Nič mu ni moglo nadomestiti občutkov, ki jih je imel, ko je stopil ob prvi zori na prag svojega hrama, se pretegnil, zazehal ter zrl po zasanjanem gruntu, po skrivnostno trepetajočem sadovnjaku, kjer so se jele dramiti ptice. Nič mu ni moglo vrnit! občutka, ki ga je imel, ko je stopil v Mev, kjer sta skekaje dihaU njegovi kravi in pa tiste igrave, ponosne zadovoljnosti, ko se je v nedeljo pražnje oblekel, poiskal v svetenji suknfl. cigareto, si jo prižgal ter šel med njivami k Sv. Juriju, včasih pa tudi k Sv. Duhu, kjer se je pomenil z znanci, prejel pred cerkvijo pošto ter izvedel od oznaniteljev uredbe oblasti. Zdaj vsega tega tri bilo, zato so se mu vlekli dnevi na dolgo ko še nikoU, tudi pri vojakih ne. Takrat je vedel: osemnajst mesecev mine in vrnem se. Našel bom doma, kar sem tam pustil. Hram me bo počakal; posejane njive; v hlevu kravica. Takrat je bilo drugače. Zdaj pa visi nad ljudmi vojna, ki ne prizanaša nikomur. Kakor pride v težki uri brat po pomoč k bratu, je prišel pred nekaj tedni v Ljubljano. Bil je prijazno sprejet; odprto roko je našel marsikje; streho nad glavo je dobil zase in za svoje, nihče mu pa m mogel dati nadomestila za tisto toplo, mirno, ljubko, dasi v trdem delu potekajoče življenje. Zdaj prihaja v staro cukrarno molče. ZamiSljeno poseda na koncu svoje slam-njače preden leže; težka so vpra&inja žene; boleče strme vanj oči otrok, in zdaj pa zdaj ga po slamnjači zleknjen otrok prosi, naj pripoveduje o tistih lepih časih, ko so bili še doma. Tedaj leže molče k otrOku, krčevito ga stisne k sebi, na slarn-njačo pa kane kot svinec težka solza. Zjutraj vstane rano in gre zopet na 1 tožnik, kjer sanjari o domu. ilrctfoje Davorin Ravljen. — a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiskarnarja Fran Jerac — Za ineeratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.