PodlistelL Nie ni tako skrito, da bi ne bilo oeito. Posloyen;i I. V. Llstmarek-Oerlovski L V tem pustem poljskem gnetedu mora biti človeka od samega dolgega časa konec, godrnjal je čvrst ulanec Stelan. Krtačil1 je ravno svojo rujavo kobilo in žvižgal veselo poskoSnico, posebi>o iz srca mu torej vzdihljej ni prihajal. Kmalu pa so se mu zopet izvijali vskliki: Konje krtačiti, jermena snažiti, stražitl, vedno le vaditi se, pes vzemi vso neujmniost — Če smo le zato vojaki, pa6 se ne izplaCa! V štirib te-dnih že odrinem na dopust, a do sedaj nisem bil še na najmanjši praski, le pri teh be»dastih manevrih — sram te bodi, Lidka, in skoro pregoreče je potezal krtačo po stegnu kobile. Ali tudi ti še nilsi duhala sovražnega smflidnika? • • Trab, trab, pripodil se je tuj jezdec na dvorišče. Ulanci so obstali pri svojem delu. Grad Pioskovo je napadla ru-ska druhal, gospod grof prosi, da rau pošljete oddelek ulancev na pomoč, poročal je ravno navzočemu ritmojstru tuji jezdoc na peneCem se konju. Pol eskadrona na konje — naprej, poročnik Prelog vodi, ukazoval je ritmojster, in ni preteklo pet minut, loo je bil oddelek žo pripravljen. Pogladil je ulanec Stefan svojo Lidko in dejal: Glej, konjiček, Bog vendar nekoliko misli na nas, ko nas na vse zadnje kliče še k majhni praski, seveda le z ruskimi upornild', Kateri se premalo menijo za mejo — hudega ne bo, tak-le; grof se prav kmalu pretrese, pa boljše nekaj kot nič. Zelo se je motil ulanec Stefan, ko je mislil, Ha je to kaj maloga. Grad Ptoskpvo je bil v ognju, in razdivjana drubal je vriščeč in kričeč dirjala po grajskili liodnikih in odnašala, kar ji je prišlo v roke. Taki napadi so se godili večkrat na Ruskem radi nemirov, in dasi je bila Pioskova oddaljena več ur od meje, vendar so se uporniki lahko priplazili, ker je bil za gradom do meje gosto zarašSen gozd. V skoku. s-o pridirjali ulanci, s sulicami izganjali upornike iz gcrečega gradu. ,Tu se začuje z grajskSh stopnic sem otroški klic na pomoč. Uianoc Stefan je podil svojega konja okrog, a ogenj in dim sta mu ovirala pogled, toda čul je otrošld glas v bližini1: Ofieta so mi uhili, mater vrgli v ogenj, in mone — o, mene bodo tudi pobili — vojaki, rešite me, r&Ši.te me! Za trenutek se je zdelo ulancu, da vidi pred seboj majhnega dečka v samr srajci, a predno je mogel določno spoznati, zaHela pa je na rarae bojna sekira, katero jozavihtel nanj neki upornik, zdrsnila od tu n,a konja, ki se divje vspne in vrže jezdoca, kateremu je zaJdota roka otrpnila, čez glavo v razvaline. • • • , D!ano nalogo srečnoj dovrSili, naznanjal je drugi dan poročnik Prelog, ki jo bil tudi lahko ranjen na nogi, ritmojsiru. Napadnike smo doloma zajeli, deloma razgnali, grola in grofinjo je divja dru- hal, žal, z malim grofom vrejdi pobilai, še predno smo prišli. Gospod poročnik, pokorno naznanjam, dečekje še živel, poseže vmes ulanec Stefan, katerega so bili vsBgia opečenega rešili iz razvalin; slišal sem ga vpiti in videl s stopnic skpčiti v sami srajci, v, istem treoutku pa me je ziadela sekira preklicanega Rusa! In pogledaJ je na obvezano roko, z drugo pa si je pogladil ostanke brk, ki so še prejšni dan bile tako orja^ke, da bi bil iz njih lahko plel kite, a sedaj vse osmojene. Niti najmanjšega sledu ni bilo dobidi za de6kom, najbržo so ga nečloveški roparji tuidi vrgli v ogenj, oče, mati in dete so mrtvi! Cuclna usoda! Posestvo pride sedaj na grofa Lotarja. temu bode prav prišlp, ker tiči do ušes v dolgovih, pripoveduje ritmojster, maja.ie z glavo, in ti, Stefan, obrne se naulanca,' sedaj si bil pri praski, po kateri to je tako mikalo, a skupil si jo tudi, kaj praviš k temu? Da,. gospod ritmojster, prilegne Stefan, ter si z zdraAo roko popladi osmojene brke. 6e gre dekle na ples in ne dobi plesalca, je znamenje, 'da jo vse zasramuje in vojak, ki ves čas, kar služi, ni bil za kaj drugega, kot za manevre in parade — ta — no, ta ni veliko boljši! iTi si bedast, smejal se je ritmojster, taka primera! Bedak sem, bedak tje, vesel bi pa le bil, 6e bi bil rešil ubogega dečka. Kajpada, vst»kdo hi rad — ubogi de6ek, ubogi stariši! Kaj poreče nato grof Lotar! jfDalje prihocLniift.)