Per 1395/2014 iiS il ^ COBI SS ® mx ù 'm w /Z/v'-iejaéùr'cK. Ej, če bi vedel, kol'k oglja smo speljali iz vaših krajev... vfiytx. Živeti na Colu je IZDAJA DRUŠTVO TRILLEK 2o /t^to & siad/et/h^m /e/u/ l'tasi* etn ht »» nm % FRIZERSKISAL ON »MILKA« Tel: 041 337 261 (uxjo'-^ZF 61 INTERVJU MILAN PREGELJ: ŽIVETI NA COLU JE LEPO! Duhovnika Milana Preglja poznamo vsi, saj je naš rojak. Zadnje čase je tudi precej aktiven v prostovoljnem gasilskem društvu, predvsem kot koordinator in vodja gasilskih taborov za mlade gasilce. Po njegovih besedah so se tabori med mladimi lepo prijeli in upamo, da jih bodo mladi in otroci še dolgo z veseljem obiskovali. V letošnjem letu je praznoval srebni jubilej mašništva, kar je obeležil tudi s slovesnostjo na Colu. To praznovanje je bilo veselo in živahno, zasluga pa vso organizacijo pa gre po Milanovih besedah predvsem gasilcem, ki so opravili večino dela. Trenutno je Pregelj še zaposlen kot vojaški duhovnik v Slovenski vojski, kjer so ga vojaki lepo sprejeli medse. V tej službi je obiskal že veliko sveta, bil je v Afganistanu, Libanonu, na Kosovem in v Bosni in Hercegovini, kjer je bil duhovna in moralna podpora vojakom. Si pa nekoč splet želi postati župnik na župniji, saj je tudi v tem delu užival. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz vašega praznovanja 25-letnice mašništva med Colčani? Najbolj mi je ostalo v spominu to, da smo praznovali kot vas, vsi skupaj. Za to pa gre večinoma zasluga tistim, ki so vse to pripravili, v glavnem članom domačega gasilskega društva. Kako to, da ste se odločili, da svoje mašne darove namenite nakupu defi-brilatoja, ki zdaj že stoji na gasilskem domu? K temu me je spodbudil eden od rednih gasilskih sestankov, na katerem je bilo govora o tem kako bi bilo to dobro imeti to tudi pri nas, a za to ni denarja. In ker imam trenutno dovolj sredstev za preživetje, sem se odločil, da nekaj naredim tudi za našo skupnost. Kako ste sploh pristali med gasilci, kdaj se je vse skupaj začelo? Trenutno sodelovanje se je začelo pred desetimi leti, ko sem prišel nazaj domov, ko sem se zaposlil v vojski. Korenine pa segajo še dlje nazaj. Ko sem bil prvič pri vojakih v »rajnki Jugi«, sem bil tam na tečaju gasilca in dobil tudi vsa potrebna potrdila za poklicnega gasilca. Kasneje tega sicer nisem nikoli opravljal zaradi študija, službe in drugih obveznosti, am- 62 Srebrna maša, Col, 2014. Foto: Tim Žgavec pak možje na Colu so vse to vedeli in ko sem prišel nazaj domov, je bilo njihovo prvo vprašanje: Kdaj prideš? Kako so se pa začeli gasilski tabori, so nastali na vašo pobudo in kakšen je njihov namen? Pred sedmimi leti smo prav tako na sestanku govorili o tem in vsi smo se strinjali kako bi bilo to dobro in fajn za našo mladino, tako da ni bilo druge možnosti kot da poskusimo. Pobuda pa ni bila čisto moja, je bila že dolgo tleča, a nikoli uresničena. Tako da smo se dogovorili, da tvegamo in gremo v to. In zdaj mislim, da so med mladimi gasilci kar priljubljeni. Temu v prid govori tudi dejstvo, da sem moral na letošnjem taboru, ki je bil zaradi neurja in slabega vremena skrajšan, obljubiti, da bomo drugo leto nadoknaditi vse dneve, ki smo jih letos izpustili. Kako pa vidite prostovoljne gasilce in njihovo delo v naši vaški skupnosti? Tu gre absolutno za pomembno vlogo in pozitiven vpliv na vse, ker ne moreš biti dober gasilec, če nisi pripravljen delati za drugega, če se nisi pripravljen razdajati, če nisi pripravljen malo tvegati, nekaj vložiti, ne samo časa, tudi kaj drugega. In tak zgled je lahko samo dober in pozitiven za vsakega otroka in s tem se vsekakor lahko nekaj naučijo za življenje. Če stalno gledaš, kako nekdo dela dobro, da mu ni žal zato, da je šel nekomu pomagati, potem prej ali slej pomisliš, da bi tudi sam to poskusil. Kako se je pa začela vaša poklicna pot v slovenski vojski, sta šli ti dve uniformi - gasilska in vojaška - nekako z roko v roki? V gasilstvo so me dejansko postavili leta 1982, ko sem bil napoten na služenje takratne vojaščine, saj sem to delo opravljal pri vojakih. V naslednjih 15 letih z gasilstvom nisem imel nobenega stika, razen preko srečevanja različnih ljudi. Po povratku nazaj domov pa sem postal malo bolj aktiven na tem področju. Si pa ti dve uniformi ne nasprotujeta. Taka služba kot jo jaz zdaj opravljam v slovenski vojski je sorazmerno mlada, začela se je leta 2000, jaz pa sem v vojsko kot duhovnik vstopil leta 2004. Moj takratni in še vedno aktualni šef je moj sošolec iz gimnazije in fakultete in v to službo me je vabil že prej, ampak sem užival kot duhovnik na župniji in se nisem videl v tej službi. Ko pa je v Sloveniji prišlo do poklicne vojske in nismo imeli več naborniškega sistema, meje pa nekako prepričal. Ne na silo, ampak po mojem razmisleku in pristanku na to, da za nekaj let poskusim tudi to. In teh nekaj let se je kar raztegnilo, letos je minilo že 10 let od takrat. cajS-wdjz. S1/9/4- 03 Do kdaj boste še ostali med vojaki? Letos se mi je prva desetletna pogodba iztekla in iz različnih razlogov sem to pogodbo podaljšal. Koliko časa bo to trajalo pa ne vem, saj je to pogodba za nedoločen čas, kar sicer pomeni, da lahko traja do upokojitve, lahko pa samo eno leto. Kaj vas žene, da ostajate med slovenskimi vojaki, kaj vas vleče dalje? Jaz osebno si želim iti nazaj na župnijo in prej ali slej se bo to tudi zgodilo. Pa ne zato, ker bi bilo v vojski slabo. To, da ostajam med vojaki je svojevrsten izziv, nekaj drugačnega od dela na župniji. Tako vsebinsko, kot tudi materialno. Na župniji je župnik za vse, od majhnega otroka do starejšega, od strehe do kanalizacije in vsega, kar je vmes. V vojski se sicer tudi srečujemo s krščevanjem otrok, ampak rednega verouka ni in tudi vsega drugega, kar sledi. Če ti pregori žarnica v kapeli, to poveš, in to uredijo drugi, ki so za to zadolženi. Naprej me žene pa predvsem ta človeški vidik, saj delo in poslanstvo vojaka ni v prvi vrsti to, da se vojskuje, da je to nekaj nasilnega, ampak je prav nasprotno poklican k temu, da varuje in ščiti šibke. In vtem pogledu je ta služba precej podobna gasilstvu, vojak se mora biti pripravljen žrtvovati za drugega. Če gleda le na svojo korist, ne bo dolgo preživel niti on, niti ta, ki je poleg njega. Torej lahko rečemo, da sta si krščanstvo in poklic vojaka podobna po svojih vrednotah, čeprav seje skozi zgodovino to marsikdaj izključevalo in nasprotovalo. Seveda se da vsako stvar zlorabiti in žal tudi vero. Skozi zgodovino se je vero velikokrat zlorabljalo tudi prav na vojaškem področju. To je dejstvo. Iz tega se lahko nekaj naučimo, čeprav zgleda kot da se iz vseh zgodovinskih izkušenj nismo prav dosti. Lahko nas je tega sram, čeprav mi osebno nismo nič krivi za stvari, ki so se zgodile v preteklosti. Tako kot je lahko vera izgovor ali pretveza za delanje slabih stvari, pa lahko vera na drugi strani naredi veliko dobrega. Prepričan sem, da je vsak vojak lahko dober, je pa veren vojak lažje dober, ker ima drugačno osmislitev zakaj določeno stvar narediti. Če gledaš na življenje le s tega sveta, brez vere v onostranstvo in Boga, potem je vse utemeljeno na odnosu daš - dam, naredim - dobim. Če je pa še kaj več, kaj presežnega, potem pa lahko včasih tudi rečeš, da določene stvari ne boš naredil zaradi določenega razloga in ne gledaš le na materialno korist oziroma tuzemeljsko bogastvo, ampak to narediš zato, ker veš, da je tako prav. Čeprav je včasih težko. Kako so vas vojaki sprejeli medse, vas imajo za sebi enakega ali vas gledajo nekoliko zviška? Vsi, ki opravljamo to službo, smo v vojski zelo dobro sprejeti. Za čisto enakega nas logično nimajo. Že po letih malo štrlimo ven, ne nosimo orožja, le uniformo. Pri osebnih pogovorih, obiskih, srečanjih v vojašnicah, po terenu, nas imajo zelo radi. Mogoče to zveni malo samovšečno, toda je kar resnično. Lahko je tudi kakšna postranska korist, ker recimo takrat, ko smo mi na obisku gotovo ne bo nekaj hujšega, težjega za delati, takrat si lahko malo oddahnejo. Ampak mislim, da to ni prvotno. Kako pa na vas gledajo vojaki drugih verskih pripadnosti? Tudi s takimi se seveda rečujemo,čeprav je pri nas v Sloveniji takih potreb manj. Smo pa tudi tukaj, predvsem pa na misiji na Kosovem, srečali več pripadnikov pravoslavne vere. Tudi za vojake, ki niso versko pripadni oziroma so samo krščeni, imamo katehumenat in vsako leto v okviru tega na zakramente pripravimo 15 do 20 oseb. Ti potem prejmejo zakramente krsta, obhajila ali birme. Na Kosovu smo pomagali nekaterim pravoslavnim vojakom, da so stopili v stik s tam živečimi redovniki in so v času misije poglobili svojo versko pripadnost. Imeli smo tudi nekaj primerov muslimanov, ki smo jim potem priskrbeli njihove verske voditelje. Je pa tega doma manj. Po pravilih naše službe pa je naša dolžnost, da če pride do nas nekdo, ki ni katoličan, mu moramo zagotoviti predstavnika njegove vere. Seveda v nekih razumnih mejah. Srebrna maša, Col, 2014. Foto: Tim Žgavec Kako se pa vaše delo razlikuje medtem ko ste doma, v Sloveniji in takrat, ko ste z vojaki na misiji v tujini? Potrebe so seveda drugačne, drugačen pa je tudi ritem življenja. Tu je pač redna služba, vsak dan 8 ur, na misiji pa si z vojaki 24 ur. In že iz tega dejstva, da se šest mesecev ali še več, vsakodnevno srečuješ z istimi ljudmi, izhajajo drugačni problemi v medčloveških odnosih. Doma se nekomu, ki ga ne želiš srečati, z lahkoto izogneš, na misiji pa je to nemogoče. Tudi naloge, ki jih vojaki tam opravljajo so drugačne in ponavadi bolj nevarne, s tem pa se vojakom poraja tudi več vprašanj, na primer kakšno je življenje, kaj se nam lahko zgodi, kaj bo doma ipd. Sem pa spadajo tudi duhovna in verska vprašanja, ali ima vse to sploh smisel, zakaj bi prav mi to počeli, kdo sploh smo, da lahko odločamo o tem. Ponavadi res ne moremo narediti veliko, sploh slovenska vojska ni neka velesila, ki bi lahko spreminjala cele strukture, toda nekaj pa lahko storiš. Naša naloga je ponavadi bolj pomoč domačinom. Sploh na Kosovem je naše delo velikokrat dobrodelne narave, jim preko vojske pošljemo pomoč, obiščemo kakšno vas, kakšen samostan. Moje osebno delo na misiji se razlikuje od tega doma predvsem v tem, da se z vsakim srečaš vsaj dvakrat, trikrat dnevno in potem se pogovori postopoma razvijejo. In tudi če se pogovor začne z nasprotovanjem, celo sovraštvom do Cerkve, se po dveh, treh tednih to spremeni. Velikokrat namreč negotovost, strah in sovraštvo izvirajo prav iz neznanja. Ker neke stvari ne poznaš, potem se ti zdi, da je to treba odriniti stran ali malo zasovražiti ali nekako označiti, zato da ti da mir. Kaj ste se pa vi naučili od samih vojakov, vojaškega sistema kot takega? Vojska je gotovo hierarhično urejena in dosti več kot to, da poslušaš kaj ti ukažejo, skoraj nimaš za početi. Včasih je to težko sprejeti. Tu sam nisem v povsem enakem položaju kot vojaki. Vojak na misiji ali tudi doma drugega kot ubogati skoraj nima početi. Naša služba pa mora poleg tega narediti tudi kaj svojega, tako da smo v tem veliko bolj svobodni, ker lahko določene stvari narediš po svoje. Na primer kako bom pripravil sveto mašo, tega mi ne more nihče ukazati. Tako da sem se verjetno naučil prav tega, da poslušaš navodila, da poskušaš ukaze tudi izpolniti. Pa tudi potrpežljivosti, saj v vojski nisi sam gospodar svojega časa in nikoli nisi čisto gotov kdaj se bo kaj zgodilo, lahko se zgodi prej ali slej ... in tako pač čakaš. Kako se spomnite svojega otroštva na Colu? Verjetno je bilo vse precej drugače kot danes. Absolutno je bilo drugače. S Cola sem šel star 14 let, takoj po končani osnovni šoli, ko sem šel v Vipavo v semenišče in od tam sem prihajal domov samo kakšno nedeljo popoldne na sprehod, saj smo imeli takrat pouk tudi ob sobotah. Za večje praznike smo bili pa par dni doma, vmes bolj malo. Tako da so moji spomini na Col vezani bolj na ta pobalinska, osnovnošolska leta, ko smo se vsi, ne glede na starost, praktično cele dneve lovili in igrali po griču za cerkvijo do Kovka in na igrišču. Šola je bila drugačna, že sama zgradba, pouk je bil izmenski ipd. Tudi sam kraj je bil drugačen od današnje podobe. Kako se vam pa zdi življenje na Colu danes, kje vi vidite priložnosti za razvoj ali na drugi strani pomanjkljivosti kraja? Priložnosti so v skupnem sodelovanju vseh, saj če dela in gleda vsak samo zase, potem se bolj malo zgodi. Kakšne večje pomanjkljivosti niti ne čutim, saj imamo veliko dogajanja glede na velikost kraja, česar še kakšen večji kraj nima. Od pevskih zborov, gasilcev, mladinske skupine, strežnikov. Prednost vsekakor vidim v tem, da se tu še vedno da dobiti tisto skupino ljudi, ki je pripravljena nekaj narediti tudi zastonj in ne le zaradi plačila ali obveznosti, ampak iz nekega veselja. In to se mi zdi velika prednost. Prednost je tudi to, česar drugje tudi ne najdemo, da je tu zelo povezano družbeno, politično, gospodarsko, kulturno, cerkveno življenje, da je vse en tak miks in niso ti aspekti v nasprotju drug z drugim, ampak gredo eden z drugim. Kaj pa vaš pogled v prihodnost, vaša poklicna pot? Nekaj časa še ostajam v vojski, ne vem pa čisto točno koliko časa še. Težko je to tudi javno napovedovati. Letos me čaka pardnevna misija pri naših vojakih v Libanonu med božičnimi prazniki. Ob praznikih, božič in velika noč, gremo ponavadi tja, kjer so manjše skupine naših vojakov, da lahko tudi v tujini praznovanje diši malo bolj po domovini; eden pa je stalno na Kosovu, kjer je večja skupina. Potem večino praznikov preživite v tujini? To je verjetno posebno doživetje? Običajno gremo dva, tri dni pred praznikom, da se skupaj z vojaki na misiji lahko vsaj malo pripravimo, potem je pa zelo odvisno od kraja do kraja. Recimo v Libanonu maha skoraj ne dobiš, tako da bo že to precej drugače kot v Sloveniji, kjer skoraj ni božiča brez maha. Tudi samo razmišljanje pri sebi in pri vojakih je drugačno. Tako da je treba najti neko varianto, ki je v danih okoliščinah izvedljiva in tako seveda ni vsako leto enako, kar je fajn. Želite za konec še kaj dodati... Mislim, da temu ni kaj dodati, razen tega, da je živeti na Colu lepo! LOKALNE VOLITVE 2014 Leto 2014 je bilo vsekakor v znamenju volitev, saj smo na volišča opravili kar 5-krat. Najbolj so bile zanimive oktobrske lokalne volitve, ki se jih je udeležilo tudi največ volilnih upravičencev. Prvo oktobrsko nedeljo (5.10.) so potekale volitve v krajevno skupnost, volitve v ajdovski občinski svet in volitve za župana občine Ajdovščine, kjer je bil čez dva tedna potreben tudi drugi krog. Na lokalnih volitvah je bila udeležba na Colu 52,85 %, v drugem krogu županskih volitev pa 40,68 %. Pa začnimo z volitvami v krajevno skupnost, ki se nas tudi najbolj dotaknejo. Krajevna skupnost Col je razdeljena na šest volilnih enot, v katerih dobimo sedem svetnikov, saj v volilni enoti štiri (Gozd in Križna Gora) izvolijo dva kandidata. V prvi volilni enoti (Col št. 77 do konca) je bil za svetnika potrjen doseganji kandidat, Marko Koren, kije premagal protikandidata Sebastjana Ko-všca. V drugi volilni enoti (Col št. 33-77) je med tremi kandidati (še Marjan Šemrl in Mojmir Pregelj) slavil Peter Pregelj. Tretja volilna enota, Malo Polje, je dobila novega in najmlajšega predstavnika, Mitjo Kobala, ki je premagal izzivalca Bogomirja Bajca. V naseljih Gozd in Križna Gora so volile! potrdili dosedanjega predsednika krajevne skupnosti, Ivana Mikuža, ki mu bo družbo delal Marko Peljhan. Kandidata David Rušt in Božo Nusdorfer se v krajevno skupnost nista uvrstila. Žagolič bo po novem spet zastopal Janko Škvarč, ki je premagal dosedanjega svetnika, Nejca Preglja. V šesti volilni enoti (Col št. 1-33) pa ostaja svetnik Matjaž Bajec, ki je za pičle štiri glasove premagal protikandidata Branka Lebana. Tako smo dobili novo sestavo krajevne skupnosti, v kateri ostajajo štirje svetniki iz prejšnjega mandata in trije novinci. Na prvi seji nove krajevne skupnosti so svetniki izvolili tudi predsednika, ki je postal Marko Koren. Ta se bo z nalogami predsednika soočil prvič. Volitve v občinski svet so prinesle nekatere novosti, najbolj pa izstopa to, da imamo v tem mandatu kar dva svetnika s Cola, Janeza Tratnika in Matjaža Bajca. Izmed 370 oddanih glasovnic za volitve v občinski svet je bilo 16 neveljavnih, drugi glasovi pa so bili razdeljeni tako: Lista srce 143 glasov, SDS 85 glasov, NSi 56 glasov, DeSUS 12 glasov, SD 11 glasov, NSD 11 glasov, SMC 10 glasov, ostale stranke in liste pa so dobile sedem ali manj glasov. Pri volitvah za župana občine Ajdovšči- ne je v prvem krogu svoj glas oddalo 370 volilnih upravičencev, pri tem se jih je največ, 119, odločilo za kandidata Marjana Poljšaka, sledili pa so: Nadja Ušaj Pregeljc 65 glasov, Ožbej Marc 49 glasov, Tadej Beočanin 41 glasov, Radovan Štor 41 glasov, Tino Mamič 32 glasov ter Erik Štrukelj in Goran Velikonja vsak po šest glasov. V drugem krogu volitev, v katerem sta se pomerila dosedanji župan Marjan Poljšak in kandidat SD-ja, Tadej Beočanin, je bila razlika v glasovih majhna. Tokrat je glasovalo 286 volilcev, od tega je bilo šest glasovnic neveljavnih, ostali glasovi pa so se razdelili tako: Poljšak 143 glasov in Beočanin 137 glasov. Kot je zdaj že uradno znano, smo v občini Ajdovščina po 14 letih le dobili novega župana, ki je postal Tadej Beočanin. Tako na ravni krajevne skupnosti, kot tudi na ravni občine, je prišlo do sprememb, kar je zagotovo dobrodošlo. Kako uspešni bodo novi obrazi v politiki, bo seveda pokazal čas in predvsem njihova dejanja oziroma (ne)izpolnjene obljube. NOV PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI: MARKO KOREN Po oktobrskih lokalnih volitvah smo dobili novo sestavo krajevne skupnosti. Zamenjalo seje tudi vodstvo, nov predsednik je postal Marko Koren. Poleg njega bodo v krajevni skupnosti še Ivan Mikuš in Marko Peljhan iz Gozda, Janko Škvarč iz Žagoliča, Mitja Kobal z Malega Polja ter Matjaž Bajec in Peter Pregelj s Cola. Želimo jim uspešno delo v štiriletnem mandatu in preko spodnjih odgovorov na kratko predstavljamo novega predsednika. Kakšne cilje in naloge si si kot predsednik KS zadal za ta mandat, katere bodo vaše prioritete, za katere se boste zavzemali? Želja in ciljev je vsekakor veliko. Vsak, ki hodi z odprtimi očmi po svetu, lahko vidi še kup stvari, ki bi jih lahko popravili, spremenili oz. na novo zgradili. Vsi člani novega sveta KS Col bomo v mandatu, ki je pred nami, stremeli k temu, da bodo projekti, kijih bomo izpeljali, pomenili višjo kakovost življenja in določen razvoj krajev. Med večje projekte, ki se že nekaj časa napovedujejo in bodo prioriteta v naših prizadevanjih, je celostna ureditev križišča na Colu skupaj s pripadajočimi pločniki in prehodi za pešce. Ureditev bi pomenila velik napredek glede splošne prometne varnosti, predvsem varnosti najbolj ranljivih udeležencev v prometu, otrok, pešcev in kolesarjev. Drugi projekt, prav tako povezan s prometno varnostjo, je razširitev ceste proti Ajdovščini. Ožina tik pod Colom predstavlja zelo nevarno točko, kjer so se v preteklosti dogajale hude nesreče, na žalost tudi s tragičnim koncem, zato je sanacija takih odsekov še toliko bolj potrebna in nujna. Slovenski pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Oddelek otroškega vrtca je na Colu prisoten vse od leta 1992. Mogoče ob tem drobna zanimivost, sam sem bil član prve skupine otrok, ki smo začeli obiskovati vrtec na Colu, ko je bil dograjen in odprt. Potreba po kakovostnih in obnovljenih prostorih se vsako leto bolj izrazito kaže. Zavzemali se bomo, da se aktivnosti za izgradnjo novih prostorov, ki se trenutno odvijajo, ne ustavijo in se bo smeh otrok kmalu razlegal v novih prostorih, kjer bodo imeli še več možnosti za razvijanje osebnosti in spretnosti. Seveda se v naših krajih, kjer nam vremenske razmere dostikrat ne prizanašajo, vedno znova kaže potreba po obnovi marsikatere ceste in poti, veliko je takih, ki so potrebne nove asfaltacije ali pa samo preplastitve. Veliko je bilo postorjenega že v preteklih letih, vendar gre pri tem za nikoli končano zgodbo, zato bomo k temu stremeli tudi v prihodnjih letih. Vsi zgoraj omenjeni projekti daleč presegajo finančne okvirje krajevne skupnosti, zato bomo dodatna sredstva poskušali zagotoviti tudi iz drugih virov. Na letošnjih lokalnih volitvah sta se po kar precej letih v občinski svet znova uvrstila dva svetnika, Matjaž in Janez, kar nas navdaja z optimizmom, saj bosta naše želje in cilje lahko zastopala ter branila na občinski ravni, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. So v delovanju KS predvidene kakšne novosti in kako ocenjuješ delo bivšega predsednika oz. celotne KS? Sam sem bil član sveta KS že v prejšnjem mandatu. Če se ozremo na zadnje štiriletno obdobje, lahko rečemo, da smo izpeljali več projektov (obnova cest, otroško igrišče, obnova zaščitnih ograj ob športnem igrišču, ureditev zelenice pred zadružnim domom ...). Bistvenih sprememb v samem delovanju KS najbrž ni pričakovati, manjše spremembe pa bodo zagotovo, saj vsak posameznik prinese s seboj tudi nekoliko drugačen način dela in razmišljanja. Vsekakor pa velja načelo »V slogi je moč«. Če bomo znali, sam verjamem, da temu bo tako, vsi stopiti skupaj in se odločiti za skupne cilje, lahko izpeljemo marsikaj. Krajani naše krajevne skupnosti smo v preteklosti že pokazali, da to znamo, zato dokažimo, da tega nismo še pozabili. Kje vidiš največje priložnosti za delo KS, ki v preteklosti mogoče niso bile izkoriščene in kako gledaš na življenje na Colu, kje vidiš prednosti in pomanjkljivosti za posamezne skupine ljudi (otroke, mlade, družine, starejše ipd.)? Življenje na Colu oz. na vasi mogoče prinaša določene omejitve, čeprav prednosti odtehtajo slabosti. Večkrat lahko slišimo, da je življenje na vasi dolgočasno in nezanimivo, saj predvsem nekateri mladi lahko pogrešajo več dogajanja, zabave in krajev za sprostitev. Veliko število organizacij in društev, ki delujejo v naši krajevni skupnosti, pa dokazuje ravno nasprotno. Očitno nas odsotnost tovrstne ponudbe spodbuja, da se udejstvujemo kot gasilci, člani pevskih zborov, člani kulturnih, športnih in drugih društev. Osebno v društvih in organiza- cijah vidim veliko dodano vrednost za naše kraje, saj so gonilo dogajanja, zato si bo svet KS prizadeval za zgledno in tesno sodelovanje. Potencial vsakega kraja so ljudje, ki v njem prebivajo. Tudi v naslednjih letih bomo skušali izpeljati projekte, ki bodo prispevali h kakovosti življenja vseh krajank in krajanov naše KS. Naj na tem mestu zapišem, da bomo veseli vsakega predloga, ideje, ki nam jo boste posredovali. Skupaj bomo skušali ugotovili, na kakšen način je predlagane projekte mogoče izpeljati in dokončati. Naj še enkrat ponovim, da skupaj lahko naredimo marsikaj, le potruditi se moramo in složno stremeti k temu, da bomo še naprej skrbeli za svoj kraj, se v njem dobro počutili in s ponosom povedali, od kod prihajamo in kje smo. C20Zl>z\ltSTV0 FUAÌVC (JUDIH ».0.0. 68 cGjSsujiL/ti, S’fl/4- VSESLOVENSKO SREČANJE OGLARJEV Vas Col leži na robu Trnovske planote. Na severu se naslanja na hribe, na jugu se s Cola odpira pogled na Vipavsko dolino, Kras in Tržaški zaliv. Ta prikupna vasica leži na nadmorski višini 620 m in skriva kar nekaj zanimivosti. Kraj pozdravlja obzidje žal že razpadlega gradu Trilek, kjer so nekdaj pobirali cestnino oziroma "colnino" (od tu tudi ime). Znamenitosti kraja so poleg 200-letne trte dišečke še 400-letna lipa, zanimiva kraška jama, v središču vasi pa je vedna ogleda tudi cerkev sv. Lenarta. Šola in kulturna dediščina: Preteklost ljudi na tem območju je tesno povezana z lesom. Naši predniki so prav s pomočjo gozdov živeli in preživeli. V šoli pri različnih predmetih ohranjamo živo vez s preteklostjo. Da bi izkazali spoštovanje prednikom, ki so s svojo žilavostjo, pridnostjo in vztrajnostjo na svojstven način zaznamovali prostor in čas, ko so iz različnih kosov lesa tako ali drugače izvabljali življenje, smo se odločili, da obudimo tedanjo obrt, ki v današnjem času prerašča v umetnost - imenujemo jo kiparjenje v lesu. Odraz našega dela so izdelki, ki nastajajo pri pouku likovne umetnosti, likovnega snovanja ter pri pouku tehnike in tehnologije, kjer učenci bogatijo svoje znanje tudi z izkušnjami pri delu z dleti, kladivi in drugim orodjem, ki se uporablja za obdelavo lesa. Njihova vztrajnost, navdušenost, predvsem pa nastali izdelki nas nagovarjajo in spodbujajo, da vsako leto znova zanje in za sošolce iz sosednjih šol pripravljamo kiparsko srečanje z naslovom: "Kaj se skriva v lipi?", ki je postalo že tradicionalno. Mladi ustvarjalci in navdušenci nas vsako leto nagradijo, obogatijo in presenetijo s svojimi inovativnimi idejami, mladostno kreativnostjo, izvrstno iznajdljivostjo in delovno vnemo. Nekatere izdelke si lahko ogledate na vrtu šole v središču vasi, mnogi pa bogatijo kulturni prostor na današnjem dogodku. S pestrim dogajanjem na šoli želimo na poseben način obeležiti preteklost prednikov naših učencev, se pokloniti njihovi kulturno-etnološki dediščini in ohraniti spomin na delo in izdelke, ki so jih ročno izdelali predniki naših učencev in jih mnoge družine v našem šolskem okolišu še hranijo. Seveda želimo opozoriti tudi na pomen ohranjanja narave in na povezanost ljudi z njo; še posebej v sodobnem času, saj je drevo simbol človekove povezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote, ki ostajajo v toku časa nespremenjene. Drevesa torej "sodelujejo"pri ustvarjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine, odkrivajo naš odnos do narave, so pa hkrati material za kopo, katere spomin ohranjamo pri življenju prav danes. Mladi in oglarjenje: Mentorji vzgajamo mlade za odgovornost do kulturno- etnološke dediščine, kamor spadajo tudi tradicionalne veščine in znanja naših prednikov. Naši mladi oglarji srkajo izkušnje od svojih očetov in starih očetov. Vsaj 5 družin v okolici še aktivno zlaga in kuha kopo. V šoli imamo 10 izkušenih mladih oglarjev, ki za današnji praznik dokončujejo svojo pastirsko kopo. Na Colu smo ponosni na naše mlade oglarje in na njihov iskren čut do kulturno-etnološke zapuščine, kajti marsikje se ti zakladi znanja, spretnosti in veščin izgubljajo ali tonejo v pozabo. Stari oglarji v domačem kraju pravijo: Učenci OŠ Col so pripravili kratko anketo, ki so jo izvedli med starimi oglarji v domačem kraju. Z anketo smo skušali najti čim več zanimivosti o domačem oglarjenju. Kakšna drva so uporabili za oglarjenje? Za kopo pridejo v poštev vsi listavci, najbolj pa BUKEV, ker je najpogostejša v naših gozdovih. Včasih so v kopo stavili tudi LESKO, GABER, JESEN in MOKLO. Trda drva (bukev in gaber) dajo najboljše oglje. Kdaj so morala biti drevesa posekana? Čas poseke ni važen, pozorni moramo biti le, da so drva posekana ob stari luni, ker se takrat bolj hitro posušijo. Franc Kobal pravi, da drva, posekana ob avgustovski stari luni, ne »trhlenijo«. S?r?/4- 69 Kateri letni čas oziroma mesec je najprimernejši za kopo? Kopo lahko delamo spomladi, poleti ali jeseni, ker je takrat najiepše vreme. Matija Ambrožič pravi, da je najbolje avgusta, ker se takrat rast umiri. Kam so postavili kopo? Kopo so postavili kar v gozdu, blizu posekanih dreves, da ni bilo daleč za vleko drv. Pazili so, da je bila lega bolj v zatišju. Lokacije v bližini Cola: KAJNI DOL, POD BOŠNARJEM, V KAČIČI, POD SMER-DEČICO... Kam so postavili hišico oglarju? A je bilo važno, v katero smer je bila obrnjena? Hišico so postavili zraven kope (čimbliž-je) - 4 do 5 m stran. Postavljena je bila tako, da ni pihalo v kopo (je že hišica ublažila veter). Obrnjena je bila proti kopi, da je oglar že iz hišice opazoval kopo. Katera je največja »mora« oglarjev? Zakaj? Dež. Da zaspi. Oglarji se strinjajo, da je huje, če oglar zaspi, če je buden, lahko reši kopo pred dežjem. Kako so oglarji reševali kopo, če je začel padati dež? Kopo so pokrili. Če je bilo malo dežja, so nanjo naložili le več zemlje. V primeru dežja je kopa dalj časa gorela. Kako so reševali kopo, če je začela goreti in je oglar zaspal? Pravi oglar ni nikoli zaspal! V primeru gorenja so hitro doložili še več zemlje (zamašili luknje), daje le-ta pogasila ogenj v kopi. Je mogoče še kakšna druga »mora« oz. nesreča, ki se oglarju lahko pripeti? Potrebno je paziti, da se kopa ne udere. Problem je tudi, če začne močneje pihati. Je treba biti še na kaj pozoren? Pozoren moraš biti na to, da ti kopa ne gori prehitro. Pri gorenju oz. tlenju mora biti malo dima in ta mora biti svetel - tako oglje bo kvalitetno. Bi moda opozorili na kakšno zanimivost, navado pri izdelovanju kope? Franc Kobal pravi, da mora kopa lepo goreti na vse strani. Če se naredi luknja v kopo, je oglje prežgano. Nekoč, ko je oglje vozil v drvarnem košu, se mu je oglje vžgalo. Vžgal se mu je tudi Žakelj, v katerega je nalagal oglje. Matija Ambrožič je zjutraj in zvečer pri kopi zmolil. Franc Hladnik pravi, da se je ob kopi vedno kuhala polenta. Ciril Božič je na kopi vedno naredil križ. Anton Čuk je v molitvi prosil, da bi kopa lepo gorela. Ali obstaja kakšna pesmica, anekdota, zgodbica, zanimivost, ki pripoveduje o tem, kaj se je komu zgodilo pri oglar jen ju? Pesmi: Oglar naj bo, Oglarska pesem (F. Prosenc, I. Sivec), Oglarje en zavberfant (ljudska) Anekdote: Matija Ambrožič pravi: Oče je na Nanosu pripravil kopo in šel domov. Svoja dva sinova je pustil pri kopi, da sta nanjo pazila. Ko sta videla, da poteka vse v redu, sta šla v gostilno pit. Ko sta prišla nazaj, sta videla, da je medtem časom kopa pogorela. Namesto oglja sta skuhala pepel. Kako prepoznamo »dobro« oglje? Dobro oglje je trdo in se ne drobi, robovi so ostri. Takemu, ki se drobi - drobižku -so rekli broške. Pomembna je teža, dobro oglje mora biti lahko, ne zgori hitro, je dolgo časa uporabno, biti mora črno, paziti moramo, da se po kuhanju ne navzame vlage. Ko ga vzameš iz kope, mora zvoneti - tisto je najboljše. Ime in priimek učencev: Teja Kobal 8. r, Aljaž Ambrožič 7. r, Andrej Pregelj 7.r, Anže Sajevic 6. r., Urban Čuk 6. r. Pripovedovalci: Franc Kobal (1929), Matija Ambrožič - Danče Bolčkov (1928), Ciril Božič -Franconov (1940), Anton Čuk- Čukov (1939), Franc Hladnik (1954). Mentorica: Jasmina Likar Štinjek Kdaj je kopa kuhana? Kopa se najprej posede približno na tretjino, pa še po barvi dima se pozna njen konec. Potem se mora kopa ohladiti. Kvaliteto oglja pokažejo : - ostri robovi z dobro vidno strukturo lesa, - oglja se mora svetiti, - se ne drobi, - ropota kot glažuna, če ga zatrkljaš po mizi, -je hudo črno *lzjava oglarja: Že 15 let se trudm, da bi skuhal zelenga, pa se mi zlomek vsakič zažge in je zmeri črn, ha, ha, ha. Sicer pa se skuha vsak les, le oglje se razlikuje po kaloričnosti. bukovo oglje - najbolj kalorično, v preteklosti so ga uporabljali predvsem za plavže v fužinah in za potrebe v rundikih smrekovo oglje - med drugim je uporabno za ročno oblikovanje kovin, npr. za oblikovanje kravjih zvoncev lipovo oglje - dobro za zobe umivat 70 cajSsivCKi. COL 15.6.2014 Uradni logo Vseslovenskega srečanja oglarjev na Colu. Avtor logotipa: Mitja Benčina leskovo oglje - uporabno za pejglezne, ker ne presketa... Je bilo oglarjenje tudi dober posel? Oglarje bil spoštovan poklic. Mnogi so v preteklosti od tega živeli. *lzjava oglarja: Ja, res je bil dober posel, ha, ha, ha. Najboljš so ga prodajal na kile. So ga tok namočil, da je kr od voza teki, k so ga pelai ke dol čez, ha, ha, ha. Pol so ga pa hmal začel prodajat na mero, ne več na kile. Zakaj se reče kuhanje? Verjetno zato, ker se iz kope kadi dim, ki spominja na pokrit lonec, iz katerega uhaja para. Na lonec spominja še posebej takrat, ko pride na vrsto zalaganje / futranje/ bakanje kope. Takrat oglar hodi po kopi, jo nad strženom odkrije, premeša in doloži drv-jo kuha. Prehrana oglarjev : Oglarji so jedli, kar so jim prinesle iz vasi ženske ali pa kar so si skuhali sami na ognjišču - najpogosteje polento. Ponavadi so imeli za oglarsko bajto skrito kakšno »flinto«, da je zvečer tudi malo dišala tista polenta. Kakšna je bila pa vloga žensk pri kuhanju kope? *lzjava oglarja: Ja, ja, njihova vloga je bila pomembna. Malco so nosile, k so ble pa že tam, so ble pa še za ponucat, ha, ha, ha. Največja kopa na slovenskem: Velike kope so oglarjem v ponos. Menda je bila okrog leta 1950 skuhana kopa iz 400 m3 lesa, kuhali pa so jo 3 mesece. Kadar pa kdo naredi bolj majhno kopo, ga drugi oglarji dražijo in sprašujejo: "Zakaj si pa naredu to krtino?" *lzjave oglarja so osebna last oglarske-ga mojstra Grizlija, člana Oglarskega društva Rute, ki bo gostitelj oglarjev naslednje leto. KUD Razpotje in OŠ Col, junij 2014 pripravila: Nataša Grom, koordinatorica za OŠ Col Oglarjenje ali kuhanje oglja se dogaja v kadečih se kopah. Dandanes je tak način pridobivanja oglja le še spomin na nekoč zelo razvito obrt. V Sloveniji je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju, na Koroškem in na Primorskem (Trnovska planota). Pravijo, da je slovenska gmajna že vsa 3-krat kuhana. *lzjava oglarja: Pokljuka je bila bogat gozd, ali danes vidiš na Pokljuki kšno bukev? Seveda ne, ker so celo Pokljuko obrili, skuhali, pol pa smrekovno fiancali. Tradicijo kuhanja oglja so pred več kot 100 leti prinesli italijanski oglarji. Ti so se za čas kuhanja oglja kar preselili v gozd. Kaj je oglar? "To je neki črnga, pa po klobasah ma duh." Oglarjenje je pa : segrevanje lesa tako, da les ne gori, ampak le poogleni oz. se pretvarja v lesno oglje. Suha destilacija lesa pri 200 °C do cca. 400 °C, pri čemer se najprej izloči voda H20, pri višjih temperaturah pa nastajata še ocetna kislina in metilni alkohol CH3OH. 'Izjava oglarja: Če bi se izločal etanol, bi mel oglarji si- gum kšno cevko vn spelano, ha, ha, ha. Tehnika izdelave oglarske kope : - priprava kopišča -priprava lesa - zlaganje kope (pod, stržen, skladi, glava) - pokrivanje kope (listje, smečje in zemlja) - kuhanje kope ( zalaganje, futranje ali bakanje) - hlajenje in razkopavanje kope Čas kuhanja : Večja kot je kopa, bolj počasi se kuha. 1 m3 ~ 1 dan in 1 noč 5 m3 ~ 5 dni in 5 noči 15 m3 ~ 11 dni in noči 40 m3 ~ 25 dni in noči Izkoristek lesa in cena oglja danes ; 1 m3 oca. 100 kg oglja 1 kg oca. 1 € Pripis avtorice članka, Nataše Grom. Pričujoči članek je bil v obliki zgibanke predstavljen na Vseslovenskem srečanju oglarjev, ki je bilo 15.6.2014 na Colu. Avtorica je bivša učiteljica na eolski OŠ Nataša Grom. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizaciio ter LEON AMBROŽIČ S.p. SANABOR 5, 5271 VIPAVA GSM: 031 756 771 LETO 2014 NA OSNOVNI SOLI COL V šolskem letu 2014/15 obiskuje šolo na Colu 155 učenk in učencev, šolo na pod-krajski podružnici pa 26 učenk in učencev. 13 devetošolk in devetošolcev, ki so junija zapustili osnovnošolske klopi, je septembra zamenjalo 13 prvošolk in prvošolcev. Prvošolci na Colu so v kombiniranem oddelku s 3. razredom, prvošolci v Podkraju pa v kombiniranem oddelku z 2. razredom. Leto 2014 je prineslo več sprememb med zaposlenimi. Upokojil seje učitelj slovenščine Franc Černigoj, ki je na eolski šoli začel poučevati v šolskem letu 1978/79. Takrat je bilo na eolski šoli tudi 219 učencev. Franc Černigoj je učence učil in navduševal za zbiranje ljudskega blaga. Bil je mentor učencem pri prvem Javorovem listu in pri tem delu vztrajal 35 let. V več dragocenih knjigah slovstvene folkloristike je zbrano pravo bogastvo ljudskega znanja, modrosti in hudomušnosti s Cola in širše okolice. Njegovo poučevanje materinščine in pisateljsko pero je zapisalo v zgodovino eolske šole neizbrisljive sledi. Upokojila se je kuharica Marija Vidmar, ki je prišla na šolo Col pred enajstimi leti. S svojo prijaznostjo se je zapisala v srca otrok. Učiteljica Nataša Grom je po desetletju službe na Colu odšla na novo delovno mesto. Dosežki in dejavnosti učencev ter drugi dogodki Težko je pravično in natančno predstaviti uspehe in dogodke na šoli ter izven nje. Na desetine teh bo ostalo nenamerno prezrtih. Bogato dogajanje na šoli lahko sproti spremljate na spletnih straneh šole Col. Učenke turističnega krožka so za nalogo Po Križni Gori - skozi gozd, čez skale, do zvezd in s predstavitvijo na turistični tržnici v Mercator centru v Kopru prejele zlato priznanje. Izkazale so se učenke, ki so na regijskih tekmovanjih iz znanja kemije, zgodovine in sladkorne bolezni dosegle srebrna priznanja. Bogato bero uspehov so naši učenci dosegli na likovnem področju. Ohranja se bogata tradicija prireditev: ob slovenskem kulturnem prazniku, ob materinskem dnevu v Podkraju, pomladno rajanje z bazarjem ... Povezovanje šole s krajem je obrodilo sadove na Srečanju slovenskih oglarjev, na katerem so nastopili učenci dramskega krožka, dogodek je spremljala razstava kiparskih, likovnih in tehničnih del ter zgibanka. Dramska igrica Pekarna Miš-maš, ki so jo izvrstno zaigrali učenci 3. razreda, je postala prava uspešnica. Z njo so večkrat nastopili, tudi za otroke iz zavoda CIRIUS ter za gojence Varstveno delovnega centra Ajdovščina. Učenci podkrajske podružnice so navdušili z izjemnimi dramsko-glasbe-nimi nastopi in nastopili tudi za gojence Varstveno delovnega centra Ajdovščina ter za stare starše. Podkrajška podružnica se je letos vključila v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, pod okriljem Inštituta za gozdno pedagogiko ter v sklopu inovacijskih projektov Zavoda RS za šolstvo. V šolskem letu 2013/14 smo se prvič jj Kk L' •-j OKEL ww 5AUE i :S,' . j: Ll .. »* ebbob n Prvi šolski dan. 1. september 2014. Foto arhiv OŠ Col. CChS-rvC/h. f? 0/4- 73 Podkrajških pet prvošolčkov. Foto arhiv OŠ Col vključili v izvajanje Sheme šolskega sadja pod okriljem EU. Vodenje šole v letu 2014 Colsko šolo že leto in pol zelo uspešno vodi mag. Rajko Ipavec. V primežu varčevalnih ukrepov na ravni šole in države je breme velike odgovornosti padlo na ramena vodstva šol. Šole dobijo manj sredstev, vsako leto se mora zmanjšati obseg zaposlitev, zakoni in pravilniki se pogosto spreminjajo. Birokracija je presegla razumno mejo. Vodenje šole v tako težkem času poleg večplastnega pedagoškega dela zahteva tudi dobro poznavanje finančno-poslovnega ter pravnega področja. V letu 2002 smo se veselili nove šole, navdušeni nad njeno zunanjo lepoto, a ob vsakem večjem deževju in snegu je na hodnik in v razrede teklo. Poprava takih napak seveda veliko stane. V tem poletju je »nova« šola končno dobila trdno streho. Obnovljena je bila tudi vzhodna fasada šole. Leto 2014 je posebno tudi po tem, da klasičnih dnevnikov in redovalnic ni več. Tudi na eolski šoli smo začeli z elektron- skim vodenjem redovalnic in dnevnikov. Po sto letih ... V Kroniki enorazredne ljudske šole Podkraj 1914/15 je učiteljica Julka Kalinova zapisala: »Število otrok je znašalo 201 in sicer 166 učencev vsakdanje in 35 učencev ponavljalne šole. Obisk šole je bil v tem šol. letu zelo slab, kajti pribl. 150 mož in mladincev tuk. občine se je nahajalo pod orožjem, torej je bilo pomanjkanje delavcev zelo občutno; nadomeščati so jih torej morali večji šolarji.« Sto let je minilo od takrat. Učenci so morali trdo delati, da so si pridelali hrano. Danes lahko izbirajo in nekateri izbirajo preveč. Vojne še vedno divjajo na našem planetu. A vojno se da dobro doživeti preko računalniških iger, pravijo učenci. Igre so vedno bolj tehnično dovršene in realistične. Pretkana industrija v mladih pridno neti ogenj nasilja. In to skrbi kronistko eolske šole leta 2014. Brez šole še počitnic ni... Dolski prvošolci so v kombiniranem oddelku s 3. razredom, podkrajski pa v kombinaciji z 2. razredom. Povedali so, da radi hodijo v šolo in se v kombiniranih oddelkih zelo lepo počutijo. »Legende odhajajo« je bil poslovilni moto devetošolcev. Foto arhiv OŠ Col Rada hodim v šolo. Najrajši delam petke. Imam tri prijateljice v 2. razredu. Najbolj lepa mi je pesmica Veverica. Rad hodim v šolo. Najbolj fajn se je igrati in učiti matematiko. V šoli je /epo, ko gremo v telovadnico in se igramo. Naučili smo se pesmico Veverica. Zelo je lepa. Meni je najboljša pesmica Veverica. Rada poslušam račune od 2. razreda. Lepo je v šoli, ko se igramo. Všeč mi je bilo, ko so bile počitnice. Moti me, če je kaj od 3. razreda na naši tabli. Všeč mi je, da nosim torbo. Rad imam telovadbo. Meni je fajn jest in ko gremo v telovadnico. Rad bi veliko pisal. Najboljši dan je bil prvi, ko smo jedli torto. Tudi takrat, ko smo začeli pisati v zvezek brez črt. Rad tekam v telovadnici, i/šeč mi je bil kros. Lepo je, ker smo skupaj s 3. razredom, ker imam še več prijateljev. Tomaž V šoli mi je všeč. Rad rišem in pišem račune. David Rad imam samo matematiko. V šoli mi je všeč, da se učimo pesmice. Rad računam. Matevž Meni je najboljša pesmica Mesec September. Jaz se najrajši učim pesmice. Znam napisati pisani R in M. Naučila sem se pisati od 2. razreda. Rada pišem nalogo, računam in se igram. Lepo je bilo, ko smo šii gledat Pepelko. Naša učiteljica je gospa Veronika, meni pa rečejo samo Veronika. Veronika OGLARJENJE-TRADICIJA, KI POVEZUJE Na oglarskem srečanju je gorela tudi šolska kopa. Življenje na območju našega šolskega okoliša je tesno povezano z gozdom in lesom. Lesarstvo ima zato v teh krajih dolgoletno tradicijo. Ukvarjanje z lesom je že v preteklosti domačinom pomenilo način življenja. Gozd jim je v veliki meri omogočal preživetje. Na naši šoli želimo ohranjati živo vez s preteklostjo, saj se zavedamo pomena prenosa tradicije na mlade generacije. Veseli smo bili povabila za sodelovanje na srečanju oglarjev Slovenije ob koncu šolskega leta na Colu. V šoli imamo skupino mladih oglarjev, ki je na srečanju dokončala in prižgala svojo oglarsko kopo. Ponosni smo na svoje mlade oglarje, ki skrbijo, da se veščine, pridobljene v dolgih letih, ne bodo pozabile. Kulturno dediščino lahko varujemo le ljudje sami. Naš cilj je, da učenci spoznajo njene vrednote in jih bodo kot odrasli znali ceniti, spoštovati in ohranja- ti. Ta cilj lahko dosežemo le z načrtnim in stalnim vzgojno-izobraževalnim procesom. Nekateri rezultati so vidni takoj. To so zadovoljni obrazi vedoželjnih otrok. Učenci sodelujejo v različnih projektih in dnevih dejavnosti na temo lesa. Vsako leto organiziramo kiparsko srečanje z naslovom Kaj se skriva v lipi, na katerem sodelujejo tudi učenci in dijaki s sosednjih šol. Srečanje je postalo že tradicionalno. Mladi ustvarjalci nas vsako leto presenetijo s svojimi idejami, kreativnostjo in navdušenostjo za delo z lesom. Veliko izdelkov bogati prostore naše šole, nekatere izdelke pa so si lahko obiskovalci srečanja oglarjev ogledali na prireditvenem prostoru. Učitelji in mentorji vzgajamo mlade za odgovoren odnos do kulturne dediščine, ki vključuje tudi znanja in tradicionalne veščine naših prednikov. Oglarstvo je bilo nekoč zelo pomembna gospodarska panoga na slovenskem podeželju, ki je skoraj izginila iz našega vsakdanjika, zato se nam zdi še posebej pomembno, dajo ohranjamo, kjer je še prisotna. Naši mladi oglarji pridobivajo izkušnje od svojih očetov in starih očetov. Medgeneracijsko učenje je ena od oblik medgeneracijskega sodelovanja, ki zagotavlja prenos in izmenjavo znanja in izkušenj ter vzajemno pomoč med generacijami. Sodelovanje na zanimivem in poučnem srečanju oglarjev je pomenilo dodatno spodbudo in motivacijo za naše učence, poleg tega pa je bila to lepa priložnost za predstavitev dejavnosti šole. Moji vtisi ob dogodku Ko sem v šoli izvedel, da bodo na Colu »kuhali« kopo, sem bil zelo navdušen. 0 tem, kako se kuha oglje, mi je pripovedoval že nono. Vesel sem bil, ker sem lahko to v živo videl in doživel. Pod vodstvom gospoda Lucijana Trošta in gospoda Maksa Kobala smo začeli s pripravo. Kopa je bila vsak dan večja. Poleg smo gradili tudi oglarsko hišico. Vesel sem bil, ker smo pri tem sodelovali otroci in starejši. Na lepo in sončno nedeljo smo kopo prižgali. Ob tem dogodku se je zbralo veliko ljudi. Kopa je nato gorela deset dni. Vsak dan sem obiskal oglarski prostor. Eno noč sem tam tudi prestal. Bilo je lepo in nepozabno. Ponoči sem moral večkrat vstati in paziti, da kopa ne zagori. Pri kopi so bili vedno tudi ljudje. Pripovedovali so zanimive zgodbe, ki smo jih mladi radi poslušali in izvedeli veliko novega. Občudoval sem Maksa, ki je vseh deset dni in noči pazil na kopo. Do nas otrok je bil zelo prijazen in potrpežljiv. Deseti dan je kopa ugasnila, nato smo jo razkopali in našli veliko oglja. Gasili smo ga z vodo in spravljali v vreče. Domov sem šel poln izjemnih vtisov. Bilo mi je kar malo žal, da se je vse že končalo. Domači so se mi smejali, ker sem bil črn kot oglar. Upam, da se bo oglarjenje na Colu še kdaj ponovilo in bomo tudi mi mladi znali oglariti kot Maks Suhovrški. «P. ZtbAZSIVO Židanik Viljem s.p. Sanator 7, 5271 VIPAVA GSM: 041 502 999 5?/4- 77 COLSKA ŽUPNIJSKA KRONIKA ZA IZTEKAJOČE SE GOSPODOVO LETO 2014 Vsi podatki še niso točni, ker je do novega leta še nekaj časa. Ta zapis je nastajal do 26. novembra 2014. Obširnejši zapis in bolj točni podatki bodo v farnem Oznanilu takoj po novem letu za obe župniji (tudi za Podkraj). V oklepaju so za primerjavo povsod navedene številke iz leta 2013. Krščenih v župnijski cerkvi sv. Lenarta na Colu je bilo dvanajst (10) otrok: Anže Kovšca, Filip Rušt, Lovro Tratnik, Manca Volk, Karmen Koren, Katarina Peljhan, Nik Fabčič, Mark Vidmar, Jurij Bajc, Žan Ipavec, Jaka Pregelj in Brina Koren. Vsi prihajajo iz urejenih krščanskih zakonov in družin. Dva sta bila rojena v prejšnjem letu 2013. Prvoobhajancev je bilo petnajst (12): Anže Bajc, Karin Bajc, Natalija Bajc, Lia Bajec, Adam Fabčič, Larisa Koren, Matija Koren, Matej Peljhan, Nejc Peljhan, Simon Poženel, Tomaž Pregelj, Marija Rogelj, Veronika Stubelj, Nika Štefančič, Jure Tratnik. Eden izmed njih je bil iz sosednje, podkrajske župnije. Prvo sv. obhajilo je bilo 18. maja 2014. Birmanci iz osmega in devetega razreda so se skupaj z animatorji v štirih (2) sku- pinah tudi ob rednem verouku pripravljali na birmo. Za katehezo višjih razredov obeh so-upravljanih župnij je skrbel župnik. Dnevi zbranosti so bili v Vipavskem Križu, vodil jih je kapucin, br. Jožko Smu-kavec. Spraševanje birmancev je opravil katehetski referent, mag. Slavko Rebec v soboto, 22. marca zvečer. Birmansko devetdnevnico je začel s svojim obiskom v petek, 25. aprila škof dr. Jurij Bizjak. V soboto, 3. maja 2014 je birmal na Colu 20 birmancev (2012-18 birmancev); Jurij Ambrožič, Laura Bolčina, Tjaša Božič, Nika Ipavec, Blaž Kobal, Kristian Kobal, Teja Kobal, Urban Kobal, Gašper Lampe Pregelj, Kirn Mikuž, Alan David Poljšak, Nika Pregelj, Rok Pregelj, Jernej Rijavec, Zala Rijavec, Klara Stubelj, Aljaž Škvarč, Neja Škvarč, Franko Trošt, Karin Žgavec. Eden od birmancev je iz sosednje, podkrajske župnije. Kot animatorji birmancev, ob oratoriju pa tudi sicer v župniji so veliko pobude prevzeli animatorji: Kristina Ambrožič, Darka Poljšak, Anja Hladnik, Anja Pregelj, Mateja Peljhan, Marjetka Mikuž in Pia Kobal. Porok doma ni bilo (5), en naš par se je poročil v sosednji, podkrajski župniji: Nadja Kobal in Marko Tratnik. Ob pogrebu smo se poslovili od petih (10) faranov: Franc Pregelj, Franc Likar, Ivan Bajc, Albert Vidmar, Marija Tratnik. Vsi so bili prevideni, oziroma so redno prejemali zakramente. V Sanaboru ni bilo pogreba. Lepo sta bila obiskana pogreba očetov kar dveh duhovnikov, naših rojakov. Če povzamemo - pet krstov več kakor pogrebov letos in dva krsta več kakor leto prej... Naročniki verskega tiska: Družino je prejemalo 40 (43) naročnikov, Ognjišče pa 57 (57). Poleg farnega Oznanila je ostali verski tisk slabo zastopan. Nekateri prejemajo verski tisk tudi po pošti, kar pa je težko preveriti - poslovna tajna uredništev in obeh pošt pri nas. Štetje nedeljnikov je pokazalo pomladi 505 (431) obiskovalcev, jesensko ... (454). Vso župnijo so pred novim letom 2014 obiskali otroci kot koledniki in zbirali darove za misijone. Otroški pevski zbor je pel v soboto, 11. januarja 2014 v Dolini pri Trstu. Pevci in ljubitelji lepega petja smo v soboto, 18. januarja zvečer z avtobusom obiskali ljubljansko Opero. Rojak Marko Kobal je pel naslovno vlogo v operi Rigoletto. Uro prej smo si pod tehničnim vodstvom ogledali Opero od vrha do tal in še pod zemljo v obeh etažah. Na svečnico, 2. februarja 2014 smo napovedali sveti misijon, ki ga bosta jeseni 2015 vodila brata kapucina (br. Marko Senica in br. Jurij Štravs). V ta namen skušamo več skupno moliti. Obisk pustne sobotne iskrice v Ljubljani v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu za otroke - pustne šeme je bil z enim avtobusom za obe župniji v soboto, 1. marca 2014. Otroški pevski zbor je v četrtek, 13. marca 2013 obiskal Center Cirius v Vipavi in tam nastopil. V cerkvi na Slapu je isti zbor nastopil v soboto, 22. marca pri sveti maši in akademiji ob materinskem dnevu. Nastop Poklon materam ob materinskem dnevu je ob sodelovanju štirih otroških zborov (Idrija, Vipava, Podkraj, Col) pripravila v soboto, 29. marca 2014 popoldne gospa Melita Colski birmanci. Foto: arhiv Lojzeta Šinkovca Bajec Lemut ob sodelovanju gospodinj in mater. Oratorijska delavnica za otroke je bila v soboto pred cvetno nedeljo, 12. aprila 2014 dopoldne. Na reviji otroških pevskih zborov Naša pomlad, ki je bila v četrtek, 24. aprila 2014, je v ajdovski kinodvorani natopil tudi colski otroški zbor. Za vse hvala pevovodkinji mag. Meliti Lemut Bajec, sodelavkam in mamam ter gospodinjam. Koliko vaj in naporov se skriva za temi lepimi doživetji, ki bogatijo in lepšajo župnijsko življenje! Velikonočna procesija je bila na vigilijo, 19. aprila zvečer. Kljub zapletom ob izhodu iz cerkve in zastoju pri razvrstitvi sprevoda je vseeno dosegla svoj cilj. Ostali smo živi. Oratorij je bil skupno s Podkrajem od ponedeljka 30. junija do nedelje 6. julija 2014, ko smo ga zaključili z župnijsko sveto mašo in srečanjem. Oratorij je lepo uspel, saj so se številni animatorji pod vodstvom Danijele Čibej nanj skrbno pripravljali. V četrtek, 3. julija so vsi udeleženci z avtobusom poromali na Obalo in si ogledali sečoveljske soline ter so-darovali sveto mašo v Piranu. Aprila 2014 smo se v Logu pod Mangartom poslovili od 88-letne +Darinke Fon, gospodinje nekdanjega župnika +Bogdana Brica, ki je med nami na Colu preživela osem let (1985-93). Ob veliki noči smo lahko darovali za dva kompleta novih vaz za ikebane v župnijski cerkvi. Naši cvetličarki Anji Lemut smo hvaležni za izbiro in posredovanje, enako darovalcem za vaze. Humanitarno-medicinska odprava v Zambijo se nam je predstavila v petek, 9. maja 2014. V ta namen smo darovali kot popotnico našim dekletom v misijonih. Colski pevci so v soboto, 24. maja 2014 dopoldne peli na Brezjah skupaj z združenimi zbori gorenjskih dekanij ob 200-letnici milostne podobe. Na pot so se podali z avtobusom. Peš prošnja procesija iz Orešja v Sanabor je bila 26. maja 2014 zvečer. Po maši smo bili deležni gostoljubnosti Sanaborcev. Poleti se je 22. junija po 38 letih misijonskega poslanstva v Afriki na Slonokoščeni obali vrnil za stalno domov rojak msgr. Ivan Bajec. Do konca julija je preživel zadnji dopust v domači fari, nato pa sprejel župnije Podraga, Vrabče in Štjak. Srebrna maša rojaka Milana Preglja je bila v nedeljo, 29. junija 2014. Spomnili smo se ga ob 50-letnici življenja, 25-letnici duhovništva in 10-letnici poslanstva v slovenski vojski. Ob somaševanju mnogih duhovnikov, ki skrbijo za duhovno oskrbo v slovenski vojski in policiji, udeležbi domačih in sosednjih gasilcev ter lepem obisku domačih in tujih vernikov ter slovesnem vstopu v cerkev in mnogih priznanjih in voščilih, je praznovanje trajalo vse do noči pod šotorom pred Zadružnim domom ob živi glasbi. Popoldne so bile celo pete litanije. Žene in dekleta so pripravile goro peciva za pogostitev obiskovalcev. Srebrnoma-šniku čestitamo in se mu zahvaljujemo za mnoge nedeljske jutranje svete maše in lepe pridige. Shod v Logu je v nedeljo, 6. julija pripravljala eolska župnija ter mešani pevski zbor. Hvaležni smo pevcem za lepo, ubrano in glasno petje pri sveti maši in pri blagoslovu ter vsem sodelavcem pri bogoslužju. Slišati je bilo veliko priznanj in pohval. Hvala vipavskemu župniku za gostoljubje po sveti maši. Počitniški teden gasilskega podmladka je bil julija v Idrijski Beli pod vodstvom Milana Preglja. Praznovanje šagre sv. Danijela v Sana-boru je v nedeljo, 7. septembra vodil brat kapucin Placid Prša. Prepeval je otroški zbor s Cola. Bilo je idealno vreme. Po maši so domače gospodinje in žene pripravile okoli pogostitev za vse navzoče. Jesensko srečanje starejših je bilo v soboto, 18. oktobra, zanj je poskrbela skupina karitas, pel pa je otroški zbor s Cola. Vipavski tamburaši so skupaj s eolskim otroškim zborom pripravili na Colu lepo nedeljsko župnijsko sveto mašo 5. oktobra. Otroški zbor je prepeval še skupaj z mnogimi drugimi sestavi, zbori in pevci pri slovesni maši v Logu v nedeljo, 26. oktobra popoldne ob 17.00. Šagro sv. Lenarta in celodnevno če-ščenje je v nedeljo, 9. novembra vodil g. Marko Rijavec iz Vipave ob sodelovanju mladinske skupine in vse župnije. Za jaslice sta spet (Božič 2013) poskrbeli gospe Joža Trošt in Mirjam Kovšca ob pomoči birmancev in animatorjev. Skupaj s so-upravljano župnijo Podkraj smo imeli nekaj romanj. Enodnevnega romanja zaradi nezanimanja ni bilo (skupaj s Šturjami maja 2014 Altòtting, Maria-zeli, Salzburg). Če bo povpraševanje, ga bomo obnovili. Bolniki, starejši, invalidi in spremljevalci so ob vodenju sodelavk obeh župnijskih Karitas z enim avtobu- som poromali na Brezje v soboto, na god sv. Alojzija, 21. junija 2014. Mladina se je udeležila srečanja mladih v Stični, 20. septembra 2014. V Kočevski Rog je bilo romanje 7. junija 2014 in v Teharje, 5. oktobra 2014. Skupaj z drugimi župnijami iz okolice je bil vedno na razpolago po en avtobus. Opravljena dela: Dva kompleta novih keramičnih vaz za krašenje župnijske cerkve, nekaj manjših obnovitvenih del v župnišču (vstavljena nova inox tuljava za dimnik centralne kurjave v župnišču, beljenje nekaterih kletnih prostorov in stopnišča prav tam, sanacija terase in stene v novi garaži, nova inox vrata (upajmo) v kapelici Matere Božje pod stopniščem župnijske cerkve. Finančno stanje: dolg smo znatno zmanjšali na 8.000 €. Hvala Bogu in sodelavcem ter dobrotnikom in darovalcem za vse! Blagoslovljeno novo leto 2015 želim vsem, ki bodo brali te vrstice. Oratorij 2014. Foto: Danijela Čibej Izlet animatorjev oratorija v Izolo. Foto: Danijela Čibej Mladinska srečanja. Foto: Danijela Čibej 5?Z?/4- 83 Ljudje so tisti, ki kraju prinašajo življenje. To se v polnosti pokaže takrat, ko znajo sodelovati med seboj in se dopolnjevati. Ko dajo tisto, kar imajo, na razpolago drugim v skupno dobro. Ob 25. obletnici duhovniškega poklica, za zgledno sodelovanje z domačimi gasilci, za organizacijo mladinskih gasilskih taborov in za nakup avtomatskega defibrilatorja, Colsko gartrožo za leto 2014 prejme vojaški duhovnik Milan Pregelj