-1 ^ 6 5sk| Naša naloga: , ►£< ^° Hfj Probuja in napredek naroda! ^ S Naš namen: |J | V edinosti in slogi do cilja! g 'Ulj. * '° <» JT_ do: NARODNI VESTNIK 05 3? trotednik ►f* avah. * NATIONAL HERALD. 4< Naj večji slovr JU v Zedinjev § The Largest /eekly in ^ the United Sta lt» f America. C a *>URADNGGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIATY ST. B ARBARA, FOREST CITY, PA. "p, **! GUVERNER FERRIS ZAPUSTI MICHIGAN RREZ USPEHA. %AVI, DA J& NAŠEL KAR JE ISKAL. MOYER SE JE VRNIL NA HANCOCK POD DRŽAVNIM VARSTVOM. AVSTRIJ¬ SKI KONZULARNI ZASTOPNIK PREISKUJE ZADEVE. SOCIJALISTI NA STAVKARSKEM OKROŽJU. o. 4. — St. 4. DULUTH, MINN., MONDAY, JANUARY 12,1914. — PONEDELJEK-12. JANUARJA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. Čil J e Le v* ii e Houghton, Midi., 8. januarja. — L. Peterman zastopnik Calumet i Heda družbe je ponudil gu - ernerju Ferris, da naj prešteje službence, da se, prepriča koli - co jih je v resnici Ravno tako e ponudil Claude O. Tavlor, pred- ednik M. F. of L. guvernerju, da ,e prešteje vse stavkarje. Guver - er ni vpošteval ne prvi in ne dru- p predlog. Unijski delavci so pripravljeni rniti se na delo vsaki čas pod »gojem, kateri je bil predložen lohn B. Densmoru, zastopniku vezne vlade, ki je bil na Michigan le dolgo tega, da bi poravnal spor ned kompanijami in delavstvom. V. F. of M. je privolila v vse, iar je bilo mogoče; vendar kom - Janije se ne vdajo, ker stoji ob ljih strani vlada, cerkev, mestja - li, sploh vse; in ravno tako je vse lasprotno delavstvu. Guverner je povdarjal pri sestanku s Jtompa - pijanii, da se dandanes vse nagib- je proti unijonizmu, da se orga - lizira kapital in delavstvo, vzlic 'sem tem se pa kompanije nečejo r dati, da bi se vpeljal unijonizem la bakrenem okrožju. Guverner ferris se je izrazil, da ga veseli, la pride Moyer nazaj na stavkar - iki okraj, in to se je Moyer-ju jrzojavilo. Med drugim se je tudi zrekel, “da bodo kompanije mo¬ rale prej ali slej pripozna-ti or - ^anizirano delavstvo. ’ ’ Zastopniki W. F. of M. so po - jasnili guvernerju, da je bil ekse- kutivni odbor W. F. of M. zoper pavko, ki se je pričela dne 23. ju¬ lija 1913. Pri tern sestanku je guverner zaslišal tudi deset tremer jev in rudarjev, ki so mu pojasni¬ li pod kakošnimi razmerami so delali pred stavko. Pojasnilo se mu je tudi kako kruto nastopajo nekateri uradniki zoper stavkar - ske družine, 'kadar jih vržejo na cesto iz kompanijskih hiš. W. F. of M. je predložila iste pogoje za poravnavo stavke gu - vernerja kot jih je predložila zvez¬ nemu zastopniku John B. Dens - more-ju, namreč, kar se tiče osem¬ urnega dela in minimalne plače $3. — ostane kakor se je vpeljalo •dne 1. decembra 1913, od zahteve dva moža za en sveder odstopi, in 'bar se tiče priznanja unije, je tudi TV. F, of M. voljna odstopiti od zahteve, če se sprejme vse stavkar je nazaj na delo in če se dovoli delavcem, da pristopijo k kateri organizaciji ali cerkvi hočejo. Po - leg tega, se je unija izjavila, da ni mhee drugi opravičen odpoklicati stavko kot unijski delavci, ki so tudi za stavko glasovali. Stavka se je začela na podlagi referendum volitve in sicer je bilo oddanih <880 glasov za stavko in 125 zo - Per stavko. 1200 članov ni glaso - Yalo. Te številke so pripravile guver - ^ er ja, da je vprašal koliko članov lma nnija se^aj. Pokazalo se mu je v knjigah, da je še 9815 unijcev na bakrenem okrožju in, da se pla- ^ l Je 7710 stavkanjem podpora, lugh E. Heitala, tajnik lokalne unije je mnenja, da je šlo v dru - ge kraje za delom okoli 3000 unij skih mož odkar se je stavka začela , vprašanje guvernerja zakaj Je bila W. p. 0 f M. zoper začetek stavke, j e odgovoril Hilton, da zato, ker j e glavni stan vedel, da o stavka huda, da bo stala mnogo enarja, da bodo morali stavkarji ®Uq os ep rti ‘efjoS o-Souui rjejsoud. dustrijske razmere po vsej repu- ta be, da je bil čas za začeti s ay ko slab. Hancock, Mich., 8. januarja. — poskušnji poravnati stavko; de - lavstvo je pa v dveh taborih — en tabor za napredek, pravico in svo¬ bodo, drugi tabor za nazadnjaštvo krivico in sužnost. Delavstvo bo hlapčevalo in sužnilo dokler se ne bo zavedlo svoje skupne moči, in bo voljno prenašati breme, ki^te - ro mu nalaga buržoazija. Predsednik W. F. of ki. Charles TI. Moyer je došel na Hancock da¬ nes opoldne. Na postaji ga je pri¬ čakovalo petnajst deputi šerifov, kateri so ga vzeli v avtomobil še¬ rifa Cruse in so ga peljali v nje - govo sobo v Scott hotel. Okoli 600 oseb je pričakovalo Moyer-ja na postaji in okoli 300 je bilo med njimi stavbarjev. Ob cesti so ga pozdravljali stavkarji, in v hotelu ga je sprejel O. N. Plilton, glavni svetovalec W. F. of M. Charles H. Tanner, ki je bil poslan z Moyerjem iz bakrenega okrožja, je prišel ž njim. Guver ¬ ner Ferris je poslal Moyer-ju na sproti dva detektiva, ki sta čuva - la, da ga nihče ne napade. Julijus J. Patek, zastopnik av- stro-ogrskega konzulata v St. Paul, Minn., je preiskoval, če so kompanije res primorale nekaj av- stro-ogrskih podanikov, da morajo. zoper svojo voljo delati. Priporočil bo avstroogrskemu zastopstvu, da naj -se stranke zaslišijo- za-to ker ni mogel najti inož T kojih družine so se pritožile. Njegovo mnenje je, da so kompanije prestavile tri delavce, ki so zginili iz svoje do - mačije, v druge rudnike zoper njih voljo. Houghton, Mich., 9. januarja. Guverner Ferris se je vrnil iz stav- kars-kega okraja v Big Rapids, Mich., in se je izrazil, da je na - šel kar je iskal. Pridjal je, da ta čas ni pripraven za poravnavo stavke, zato ker se vrši mnogo sod- nijskih obravnav in bi guvernerje¬ vo mnenje uplivalo na eno ali dru - go stran. Sinoči se .je sešel guverner Fer - ris s socijalistično komisijo, katera preiskuje stavbarske razmere na 'bakrenem okrožju za socijalistič - no stranko. V odboru so Vietor Berger, Seymour Ste-dman in Charles Edwar Russel. Socijalist Russel je predlagal guvernerju, da on lahko vstavi stavko, če pri¬ sili -bakrene barone, da morajo pripoznati unijo. Guverner je odgo voril, da ne bi tega storil. Socijalist Berger je predlagal, da naj bi se vse čuvaje rudnikov in deputije odpravilo, in naj bi se domačim državljanom pustilo, da skrbijo za red, in da naj država skrbi, da ne 'bodo kompanije me - tale delavskih družin z otroki iz hiš na sneg. Washington, -9. januarja. — Avstroognsko poslaništvo v Va- shington je dalo nalog konzulu Prochnik v St. Paul, Minn., da se poda na bakreni okraj in da pre - išče koliko je resnice na pritožbah avstroogrskih rudarjev glede po - stopanja kompanij ž njimi. Uspeli guvernerja Ferris je bil toraj neuspešen. To je bila že peta poskušnja končati stavko. Iz vseh teli poskušenj doseči mir in pra¬ vico -se zomorejo sklepati dve stva¬ ri. Prvič, kapitalisti, majhni in ve - liki, posvetni in duhovski, so orga-« nizirani -tako tesno, da ne odsto - pi nihče za las. Na drugi strani so pa delavci, posebno katoliški, vsled njim že v mla-Čfosti vcepljene ponižnosti razcepljeni, si naspro - tujejo in čakajo pohlevno plači - la na onem svetu. Pod takimi raz¬ merami je težko doseči 'boljših dni za delavstvo. Na eni strani ne¬ zavednost, ne-složnost, nezdruže - nost, zatoraj pomanjkanje in tr - pljenje; na drugi strani se pa vi - di, da vrana vrani jte izkljuje oči, in zato je na tej drugi strani vse- da dobrega v obilici. Vse kompanije so se pokazale v solidarni organizaciji pri vsaki POLICAJ NESE 3 MILIJONE DENARJA S SEBOJ. St. Louis, Mo., 8. jan.—B. S. Da- vison, policijski načelnik mesta Houston, Tex., je imel pri sebi tri milijone gotovine, ko se je vozil iz Houstona v Chicago. Neka ban¬ ka v Houston, Tex., je imela po¬ slati neki banki v Chicago to svo- to. Expre-sna družba bi računala za prevoz tolikšne svote skoro tri¬ deset tisoč dolarjev, 'zato je najela banka policijskega načelnika, da se je izognila tolikšnih stroškov. VELIKANSKI VODOVOD PREDREN. New York, 10. jan,—Po -devet¬ letnem delu so predrli danes Cats- kill vodovod, najdaljši predor za vodo na -svetu. -Predor je 111 -milj dolg, in kadar bo gotov v dveh le¬ tih, bo steklo po njem za prebival¬ stvo New Yorka 500 milijonov ga¬ lon vode na dan. Predor stane nad stoinšestdeset {milijonov do¬ larjev in 200 človeških življenj. Predor je večinoma 500 čevljev pod ze-mljo in je od enajst do se¬ demnajst čevljev visok. RALPH LOPEZ BIL V LOS ANGELES. Los Angeles, Cal., 9. jan. Ralph Lopez, kateri je vstrelil šest o-seb in je ubežal večini patruljam v Utah-Apex rudnik v Bingham, Utah, je bil v Los Angeles, Cal. Rudnik so stražili in preiskovali skoro mesec dni brez uspeha 1200 ŽENSK STAVKA V PHILADELPHIJI. Philadelphia, -Pa., 9. jam,—Stav¬ ka, ki se je pričela pred -nekimi dnevi v Taubel-ovi tvornici za no¬ gavice, se je razširila tudi do dru¬ gih tvornic in danes je 1200 žensk na stavki. Stavka se je začela, ■ker se je delavkam -znižala plača. ZAHTEVA ZA PREISKAVO COLORADSKE STAVKE. ,W ashington, 8. jan. — Odbor Colorado Federation of Labor je brzojavil poslancu Keating, da iz¬ posluje v kongresu preiskavo co- loradske stavke. Keating upa, da se bo kongres za stvar zavzel. PRST SVETE ANE — UKRADEN. New Haven, £onn., 9. jan. — V tukajšnji francoski rimsko-katoli- ški cerkvi je neznan tat vlomil v zlato rakvico, v kateri je počivala kost prsta svete Ane Relikvijo so pobožni visoko ce¬ nili in prinesel jo je. iz Rima žup¬ nik fare pred trinajstimi leti. Ra¬ kvico je zapečatil papež Leon XIII PREMOGOVNIK VAR¬ NEJŠI. PREMOGARJI SE VRNEJO DELATI. Black Diamond. Wash. . janu¬ arja. — 840 unijs-kih premogar - jev Pacific kompanije v Black Diamond, Wash., je vstavilo pred nekaj dnevi delo, zato ker sta bi¬ la vsmrčena dva premogarja vsled razstrelbe. Premijagrji so zahteva - li, da se varstve-nost zboljša, in ker je kompanij a zahtevi ugodila so -se vsi vrnili na delo. POLICIJA OBDOLŽENA ROPARSKIH NAPADOV. Cleveland, O., 9. jan.—Tukaj¬ šnji policijski načelnik je začel preiskovati zadevo dveh policajev, ki -sta obdolžena, da sta napadala in ropala ljudi na St. Clair Ave - nue. Policaj AVilliam Trunk je opazoval rop in naznanil tovariša. ENAJST MRTVIH V DVEH UMORIH. Berolin, Nemčija, 9. jan.—V me¬ stecu Soldan so našli celo družino usmrčeno. Mož, žena in pet otrok, vsak je imel prerezan vrat. Poleg nji-h je ležal pes, kojemu je bila glava skoro odrezana. Sumi se, da so starši pomorili otrftke in da sta se mož in žena'pot^r/sama prere¬ zala vrat V Hamburgu je vstrelil nek me¬ stni policaj tri hčere in sam sebe. RAČUNI 10c PREVEČ PLAČA $500 GLOBE. Buffalo, N. Y., 10. ja-n,—Ame¬ rican Express kompanija je bila obsojena v globo $500, ker je ra¬ čunila deset centov preveč pre - voznine. Adams Express kompanija je plačala enako globo, ker je pre - vazala večjim tvrdkam ceneje kot malim. DEČEK PRIZNA OSEM POŽIGOV. Bethel, Conn., 10. jan.-—Charles Och-s, mlad klobučar, je bil včeraj vječen, ker je zažgal v teku me¬ seca osem poslopij in je ogenj na¬ pravil $50,000 škode. Ochs je pri¬ znal, da je zažigal, ker je bil pijan. STAVKI ŽELEZNIČARJEV SE PRIDRUŽI PUNT. ČRNA VOJSKA POKLICANA POD OROŽJE. — VSE JE MO¬ BILIZIRANO V SVRHO PREPREČBE VSTAJE. — SE - DEM MRTVIH V PLEMENSKIH BOJIH. JEKLARNE ZAČNEJO Z OBRATOM. P-ittsburg, Par., 12. jan.—-Več jg. klarn, ki so deloma ali popolnoma počivale zadnje štiri mesece, za¬ čne obratovati z dnem 12 januar¬ ja, ker prihaja -mnogo naročil za jeklo. Uslužbenih bo okoli 5000 delav¬ cev, kateri so počivali ali delali le po nekaj dni na teden. Cape Town, Južna Afrika, 10. jan.—Vlada Zveze Južne Afrike je storila skrajne korake, da bi. za - branila resno vstajo v-sled stavke železničarjev province Transvaal in Orange držav. Vse vojaštvo Ju¬ žne Afrike in črna vojska je pokli¬ cana pod orožje, -da bi čuvala že¬ leznice, ki s-o v nevarnost". Stavkarji so vstavili ves osobni tovorni promet v Transvaal in Orange državi, vendar še niso uspeli v-staviti promet v kronov ni Cape Colony in Natal. Vlada ima pa pred očmi še ve - liko večji nevarnost kot stavko in vsled tega je mobilizirala vse vo¬ jaštvo in meščanstvo. Boji se re¬ volucije med domačimi črnimi de¬ lavci v rudnikih in premogovni - kih, kateri so že parkrat po-kazali svojo nezadovoljnost. Kakor hi¬ tro bodo domačini občutili po - manjkanje živil vsled vstavljenega prometa, postali bodo uporni. V Natalu je mobilizirana vsa pe¬ hota, konjeništvo in topndčarst-vo. Vojaštvo -države Orange je bilo po¬ slano v Jagersfontain, kjer so naj¬ bogatejše dijamantne jame sveta. Domači rudarji so zaceli groziti in se pripravljati na punt. Več vodij železničarjev, ki so na stavki, so oblasti vrgle v zapor. V Pretoriji se je razglasil u-kaz, s katerim mora 60,000 meščanov pod orožje. Ta korak je storila vlada, ker namerava delavska zve¬ za vprizoriti splošno stavko. Delavci dijamantnih rovov v Ja¬ gersfontain, kateri so večinoma domačini, Zamorci, -so sovražni be¬ lim ljudem. V izgredu, ki se je vr¬ šil 10. januarja-zjutraj, je bilo se¬ dem Zamorcev usmrčenih in šest¬ intrideset 'belih i-n črnih delavcev je bilo ranjenih. Izgred je nastal, ker je neki bel nadzornik brcnil nekega črnega delavca tako surovo, da je ta umrl. Črni delavci so napadli bele in so jih pognali v en rov, kjer se je vnel boj. 500 belih oboroženih lju¬ di je prišlo delati red in so po hudi bitki razgnali srdite Črnce. 12 PREMOGARJEV ZASUTIH V ROVU. Birmingham, Ala., 10. jan.—V Rock Castle premogovniku je za¬ sutih vsled eksplozije dvanajst mož. Najbrže so vsi mrtvi. Tri¬ deset premogar je v so rešili. PRITISK NA MEHIKO Z DVEH STRANI. , ter jih spre- ja. Ije preč. g. žup jr tudi hrvaške- venku in njego - boru, kateri je iz svojimi žal-o - ul naša potrta srca. /krat: Vsim prav sr - PET OSEB MRTVIH RADI OGNJA V HOTELU: Nevuark, O., 8. jan.—Pet mož je mrtvih in šest je ranjenih radi po¬ žara, ki je vničil Kearns hotel. Ogenj je zaipazil policaj ob treh zjutraj. Več oseb se je rešilo, ker so poskakale v nočni obleki skozi okno. V SAN FRANCISCO MNOGO BREZDELNIH. San Francisco, Cal., 8. jan. — Meščani so zbrali $50.000, da za¬ časno odpomorejo tisočim brezdel¬ nih, ki so bili izvabljeni v to me¬ sto radikvetovne razstave, ki se bo ■vršila drugo leto. Okoli 20,000 možkih in okoli 4000 žensk je 'brez zaslužka. Brez¬ delni imajo dnevna zborovanji pohode po mestu in bati^j mirov, ker nimajo lv' OSAMLJEN INDIJANEC ŽRTEV VOLKOV. Crookston, Minn., 6. januarja. Osamljen Indijanec je bil obko¬ ljen od trope izstradanih volkov na Lake of the Woods, in njego¬ vo okostje brez vsega mesa je bi - lo najdeno poleg devet mrtvih volkov, 'katere je Indijanec usmr¬ til v strašni borbi za življenje, in poleg izpraznene puške in krva - vega noža. Indijanec je vstrelil sedem volkov, dva je pa usmrtil z nožem, a biti jih je" moralo več, ker so ga do kosti požrli. Volkovi stradajo to zimo zato ker manjka snega. Če je sneg večji ne morejo srne bežati in vo 1 ' jih mnogo požro. Vol^ A tijo po sevP r i iil/llii po 30 P » Wuni ašl 5 W. Michigan St., PK.ooS.oo 'H^dealer, -s o /ojenna Minn j, - OA J n ^lich., 4/januarja. 1914 *gy in Franc Lesar. •tli ROJAKI IN ROJAKINJE! dbračamo se do vas z uljudno ešnjo, da sprejmete prijazno 'ohn Sodeča, 'ki potuje za Narodni Vestnik po južnih državah re - publike in je opravičen nabirati naročnino, oglase on naročila za tiskovine. Rojak Sodec je zgubil roko v premogovniku v Pensylva- niji in računajoč na velikodušnost našega naroda upamo, da mu bo šel vsakdo prijazno na roko. NARODNI VESTNIK. a s- -s Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. O > c/a Ud O > c/a ■tzz* SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR SJ., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. : SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. : BACICH & TALKOVICH, lastnika. SVOJI K SVOJIM ! c« < O p"? c/a < O (Po naklonjenosti ‘ ‘ Duluth News Tribune 2 narodni vestnik 12 . KRANJSKO-SLOVENSKO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERžAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Learner Avenue, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Porest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. DULUTH. — Eden -dveh mož, katere je a- retiral new duluthski policaj Neil J. Mooney je vstrelil policaja Mo- oney med Gary-jem in New Du- luthom okoli 9. nre zvečer dne 6. januarja. Policaj je aretiral mo - ža ker sta imela pri sebi skrito o - rožje. Policaj Mooney je bil za - det v želodec in je drugi dan v bol nišniei umrl. Zdravniki so iskali kroglo, a ker jo niso mogli najti so Mooney-ja pustili v miru, ker je bil jako slaboten in je vedno pešal vsled zgube krvi'. Vstrelila sta ga Hrvata Ivan Zorja in Savo Kerič. Policaj Mo - oney je šel v Gary, ker je zvedel, da grozita tam ljudem dva moža z revoljverjem. Ko je prišel poli¬ caj tja je večji mož ravno basal revolver. Policaj Mooney je vzel njemu revolver in ga je aretiral. Pri njemu je bil tudi njegov manj¬ ši tovariš Aretiral je tudi manjše¬ ga moža: Ko so šli doli po Commomvealth Ave, proti policijski postaji v New Duluth, se je Zorja, ki je hodil malo naprej nagloma obrnil in je vstrelil proti policaju. Strel je za ■ -d.el Mooney-a;, vendar je skočil že MhkW_“ a P adalca ir \ se , pa je da bi °P esal vsled težki človek.” Izkušnji ru ^ a ' proti temu pomisleku. Veliki pftV se pri letanju razmeroma manj trudijo kot mali. Poglejmo le ja¬ streba, s kakšno lahkoto plava po zraku, posebno pri vetru; le sem in tja zamahne s perutami, sicer pa mirno in varno jadra v zračnih višavah. Ptiči znajo dobro izrabi¬ ti valovanje zraka. Svoje jama-sto izbočene peruti nastavljajo vedno talko, da piše veter mirno njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku. Česa je človeku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledečih poizkusov. Spustimo natanko narejenega pti ča iz stolpa v zrak. Nekaj časa prav lepo plava po zraku, kmalu pa začne omahovati, se prevrne in pade na tla. Ravno tako se zgodi še tako skrbno naphanemu ptiču, kateremu prav pravilno razpnemo peruti. Ali, poglejmo na morje! Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno zastavlje na jadra in krmilo, sprva lepo pla¬ va, skoro pa se obrne za vetrom in se preobrne. Nič boljše se ne godi ladiji, če ima krmarja, ki je sicer o vseh vetrovnih zakonih iz¬ vrstno poučen, ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno ta¬ ko mu je treba tudi dolgotrajne; vaje, da brez posebnega premišlje J vanja ‘že kar čuti, 'kdaj ni vse v re¬ du. Tudi pri drsanju je nekaj po¬ dobnega, Z drsalicami iti po ledu ni nič posebnega, cela umetnost pa je že, vsak hip se zdaj in zdaj ta¬ ko gibati, da ostane telo v ravno - volver in je vstrelil za Fajditič-em, ki je zbežal skozi zadnje vrate. Po licija je Mikoniča aretirala. — John Kerns, lastnik Sixth Avenue hotela bo najbrže zgubil gostilniško koncesijo. V hotelu se je pripetilo že več tatvin in zato bo najbrže Kerns zgubil dovoljen¬ je za salun. — Dva tujca sta zmenjala v sa- lunu Slovaka Matel, kateri je naš sosed, ček za 54 centov. Matel je slabo pogledal ček in naštel je tuj eema 54 dolarjev.FFujcar sta jo hi¬ tro odkurila. Matelnu je šinilo v glavo, da mogoče ni vse prav. Po - gledal je ček in videl je zmoto. Ves prestrašen je letel za tujcema in s povpraševanjem ju je kmalu vjel. Naznanil je policaji, ki je izposlo¬ val da je dobil Matel denar nazaj. V našem uradu so se zglasili: Jakob Bučar in Anton Štajner, Bi- wabik Minn. Frank Spolar in Ka - rol Jeglič, Chicago, 111., glede lot v New Duluth in Gary pri novi jeklarni. George Kotze salhnar, Eveleth, Minn, z ženo in družino. Ibarja io^ janc, J. Steblaj, J. Jerale. Po 25c. J. Brotuš, J. Setnikar, J. Gorjanc, J. Siflar, I. Čampa, J. Stepie, I. Zupančič, J. Lokar, M. Mahne, I. Kose, A. Crek, K. G rčarnan, A. Cuš, J. Madic, J. Perne, Ivančiška Gruden I. Lah. J. Intihar. O. Hiti, A. Peterlin, L. Miklavčič, F. Pe - ni I. Mušič. I. Cankar, J. Pešel, A. Jurk. A. Kučar, J. Kolar I. Košir, J. Zidan, J. Primaž J. Kaušek, A. Skočnik, I. Skočnik, I. Okorn. J. Robič, I. Mestek, J. Kranc I. Pe - terlin, M. Križman, J. Zink. I. Po - renta, A. Podstudenšek. A.'Resnik, J. Pričel I. Gerbenc, I. Setničar, I. Sečnik, J. Rožnik, I. Logar, O. O- sovnik, J. Lišnilr J. Mrak, P. To¬ mažič, M. Kolar, A. Romšek J. Lu¬ kane E. Resman, M. Miklavčič J. Škofič, I. Bučar, J. Curkar, A. O- berstar, Greg. Gregorič. J. Brgant, Geo, Meteš, Lov, Berčič, J. Camer- nik, I, Lamauc, K. Korošec M. Ivančič, Juri, Lah. J. Sušnik, I. Bolandič, I. Krže, J. Sekrjanc, I. Virant, John Drobnič, P. Gušič, A. Ruper. M, Griltz, Chos, Pelberg, J. Jarly A, Jorvell, M. Morel M. Kostelc, J. Zupančič. I. Novlan. Po 20c. Neimenovan. Skupaj $56.95. P. Stampfel, nabiralec Nabiralci: AURORA. Jugoslovanski soeijalistični klub št, 54 je sklenil vstanoviti či¬ talnico. Finski sodrugi so nam od¬ stopili prostor.’ (Narodni Vestnik vam bomo pošiljali zastonj. fen j a4 CHISHOLM. nefjgfetrika j e vsmrtila Charles nagnil in pft. star, samski. Sku - dobiti ravnotežje, sfa'T^flfej£L dru ' G. M. Z. J. B. I. A: J. — Rojak Alojz Nemgar se poro¬ či v kratkem z neko brhko Sloven¬ ko. — Župan J. J. Gleason in komisarji so zasedli zadnji večer občinske urade. Župan Gleason je v svojem govoru izjavil, da. se bo¬ do zvišale plače mestnim delav - cem, in da rudarske kompanije ne bodo imele v bodoče toliko go - voriti v občinskih zadevah kot do- sihmal. Seja je trajala čez polnoč. Policijski načelnik in glavni po¬ licaji so ostali ta stari, in nastavilo e je nekaj novih policajev tako, da obstoji sedaj policijska moč iz na¬ čelnika in dvanajst policajev. KAJ NAS UČI INDUSTRIJSKI BOJ NA MICHIGAN? Piše N. J. TW0 HARBORS. — Tukajšnji socijalisti so obha¬ jali sedemnajstletnico socialistič¬ nega kluba. Sprejeli so resolucijo, da se mora stavkarske zadeve na Michigan preiskati. Resolucija se je odposlan predsedniku Zdru¬ ženih Držav in kongresu. T0WER. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede uDganja denarja, tem po¬ tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. VIRGINIA. S. A. Nelson je bil odstav¬ ili njegov spremljevalec že na tf^S-ra^iirada kot policijski in ga- Wright si je zlomil nogo, častnik pa se je tako poškodoval na glavi, da je kmalu nato izdihnil. Brat Wilbur Wright pa je jav no poizkusil svoj letalni stroj bli zn Pariza, in sicer leta 1908 8. ok tobra. Seboj je vzel nekega pariš¬ kega profesorja. Letel je nepretr¬ goma 1 uro 10 minut ter je prele¬ tel 70 km. Včasih je letel s hitro¬ stjo 100 kilometrov na uro. Za svoj nepričakovano do-bri uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade. Z letalnim strojem se človek za¬ četkoma še ni kaj visoko povspel Večinoma so letali ljudje nekaj metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 m visoko in bi še lahko višje, a-ko bi v tej višini ne bilo mraza in zračne redkosti tako občutna. Ka¬ kor zrakoplovom, dajejo učenja¬ ki tudi letalnim Strojem na pot o- rodja, ki sama zaznamujejo tem¬ peraturo in zračni tlak. Tako letal ni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogoče, se prav hitro in varno voziti po zraku. jo - Tvoji čevlji strašno škriplje- gotovo niso plačani. ? — Šema! Če bi tako bilo, bi mo¬ rala tudi moja zimska suknja škripati. adi pijanosti in ra- — Ubogi Magranja. dovoli, da bi v< aes t 0 j e }jH imeno- tinki vina popiI. asoI1 . — Zakaj mn _ Enkrat je m je postal p(>J SLOVENCI V dne jih vec ne RIKI. Prvi redar: pjMarovala ™dbi- bi. .. . Snoči šemo in Taneek z gospoda — pa mirni sinčki. Mrs. vega. ... a povila dvoj- Drugi redar: Bol kor nobenega. „ kala rodbino jr • • . • ni, IH*, pri - -— Kaj je pa tvoj oh ’ ’ 1 si mu povedala, da se 1 — O, nič. 'a, roja - » — Res — nič? dušica Q r lovic — Rekel ni nič — samo v trinajstih živih in mrtvil kih. * # « ' Krojač: Notri pod streho, v čt trto nadstropje, sem prišel k vam po teh ubogih deset kron, ki ste mi jih že toliko časa dolžni, pa naj grem, ne da hi kaj dobil. Študent: Veste kaj, da se ne boste pritoževali in da boste kaj imeli od truda — stopite k oknu in ozrite se po Ljubljani. Ta razgled je najmanj pet kron vreden, a jaz vam dovolim ta užitek brezplač - i no. Vsakdo,- ki opazuje industrijski boj naših sosedov rudarjev na Mi¬ chigan, je -moral uvideti, kaj je naj vej a zapreka rudarjem do zmage. Rudarji se ne borijo samo z last¬ niki rudnikov, ampak boriti se mo¬ rajo tudi s posvetnimi in duhov- skimi oblastmi, kakor tudi z or ga¬ ziran imtrgovstvom. Na elu okraj¬ ne, mestne in državne vlade so ve- ina, e ne vsi, le oni možje, ki so bili izvoljeni od kapitalističnih strank. Kaj mislite, da bi stavka v Mi- ctigan tako dolgo trajala, ko bi de¬ lavci v Michigan bili organizirani tudi na političnem polju? Ko bi imeli vse mestne, okrajne in dr - žavne urade v. rokah možje, izvo¬ ljeni iz delavske sredine, bila bi stavka že davno končana s popolno zmago delavstva. Delacvi na Michigan i nv drugih državah unije imajo redko sejane posvetne in duhovske uradnike, ki bi jim bali toliko naklonjeni, da 'bi delovali nepristransko in pravično ž njimi. Delavstvo se or a torej bojevati ne samo zoper organiziran kapital, ampak tudi zoper kapitalistično vlado vseh struj. «, Ko hi bil državni vladar države Michigan izvoljen od delavcev, če štiri- ' d 011 m °ž> kojemu je človeko¬ ljubje in pravica pri srcu, bi ne poslal takoj prve dni stavke brez pravega povoda vso michigansko iniliško pehoto, konjeništvo in top- ničarstvo nad delavce. Ako bi bi! on natanko preiskal -stališče ra - darjev in njih zahteve, in če bi previidel, da so rudarske zahte¬ ve opravičene, in to so, hi ne po¬ šiljal vojaštva v mirne naselbine stav,kujočih rudarjev, ampak bi rekel -bakrenim baronom: “Vi lastniki rudnikov morate pripo - znati -zahteve rudarjev, ker so o- pravičene. Milice vam ne bom po¬ slal, ker je ni potreba. ” Ali je bionsbiti guverner Ferris to storil? N^LNa vpitje zločinskih lastnikov rudnikov poslal je vse vojaštvo v okraj stavkujočih ru - drajev, in s tem dal še večji po¬ gum kapitalistom, da ne privolijo pravičnim zahtevam rudarjev. Tu pa tam se res dobi kak člo¬ vekoljub ua čelu okrajne ali dr - žavne vlade,kateri uvi-di in sodi ter deluje nepristransko. Tudi na Michigan -se je našlo nekaj resni¬ coljubnih uradnikov, ki so nepri¬ stranski in simpatujejo s tlačenim delavstvom. Vendar eden ali dva taka uradnika ne moreta veliko -storiti, če je večina ostalih urad¬ nikov takozvana desna roka kapi¬ talistov. Da se vstavi nedolžno prelivanje proletarske krvi v stavkah, je ne- ohhodno potrebno, da. so delavci organizirani ne samo na in-dustri- jelne-m polju, ampak tudi na poli¬ tičnem. Dolžnost vsakega inozem¬ skega delavca je, da postane ame¬ riški državljan. To pa samoobsebi ne zadostuje. Delavci morajo biti tudi združeni na političnem polju in glasovati združeno vsi na volilni dan za delavske kandidate Volišče je prostor in volilni, dan je čas za borbo s sovražnikom. Tu delujte za može, ki -z vami čutijo, tu volite -delavske kandidate v občinske, mestne, okrajne, državne in zvez¬ ne urade, v kongres in legislature, kjer se kujejo postave za vas ali zoper vas. Kadar pride čas, da -se delavcem odprejo oči in premagajo svojega nasprotnika na političnem polju, tedaj, in le tedaj se jim ni potre¬ ba bati vstopiti v drugi boj, v in- dustrijelni boj -za zvišanje plač in -boljše življenske razmere. To bo čas, ko bodo kapitalisti klicali na pomoč guvernerjem, a delavski guverner bo stvar preiskal, in če bodo zahteve take kot so sedanje michiganskih in coloradskih stav- karjev, rekel jim ho: “Uklonite tilnik, delavske zahteve so opra vičene in vi jih morate v 14 dneh pripoznati, -sicer pošljem vojsko nad vas. ” Prilično taka bo razlika kadar bo delavstvo toliko zavedno ,?a se bo družilo v unije in v poli- : ne klube. NAZNANILO. —■ Vsem članom društva K. S. P. D. sv. Barbare št. 62 v McKinley Minn, se uradno naznanja, da je seja preložena od 4. januarja na 25. januarja, to je na zadnjo ne - deljo meseca januarja. Opominja se vse člane, da se gotovo vdeleže te seje, ker na tej seji se predlo - ži nova lestvica, po kateri se bode plačevalo od 1. januarja 1914 na¬ prej. Istočasno mora vsaki član naz - naniti osebno svoj rojstni dan, me¬ sec in leto. Cenjene članice se opozarjajo da se vdeleže te seje pri kateri mo¬ ra vsaka povedati po katerem si¬ stemu hoče biti zavarovana zana- prej, to je, če hoče biti zavarova¬ na edino za posmrtnino ali tudi za 'bolniško podporo, ker se tudi čla¬ nice lahko zavarujejo za bolniško pdporo. Vsaki član in vsaka članica mo¬ ra tudi naznaniti natančno 'biva - lisce svojih dedičev. Brez da bi se vdeležili vsi člani in članice te seje, dne 25. januarja ni m-ogoče stvari vrediti, in zato kedor se ne vdeleži te seje brez za¬ dostnega vzroka, bo suspendiran. Na svidenje dne 25. januarja 1914.! Z bratskim pozdravom vam vsem voščim srečno in veselo novi leto. Ivan Menart, predsednik. — Društvo Sv. Petra št. 20 S. H. Z. v Eveleth je imelo svojo red¬ no mesečno sejo dne 28. decembra 1913. V novi odbor izvoljene so bile sledeče osebe: John Agnieh, predsednik; Anton Omerzu, podpredsednik Frank Božich, blagajnik; Frank Lenich, Priv, tajnik; John Fugina, dragi tajnik; Knjigovodje so: Anton Omerzu j Frank Prebek; Matt Gorjane; Maršal: Frank Koc-hevar. Zastavonoša George Sterk; Bolniški obiskovalci so: John Shutte, za mesto; Frank Jarc, za okolico Fayal; Frank Okoren, za okolico Spruce Frank Prebek za okolico Adams. First National Bank EVELETH, MINN. * Naj starejša narodna banka na Mesaba R a „ KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo P®najnlž|ih ce , >h Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto. ]|-rrr-lgr _ _ 4? y^y i iin ° if jj»V \l> „otl Duluth Breuiing & Maltiuj Ci Duluth. Minn. ,iia“ Vari najboljšo in rojakom dobro znano pjj v steklenicah pod imenom „REX“ kak« tndi pivo v sodčkih. • • • • • • * § Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Bi f «IF ; /1) 11,1 Kitil. 9 . ,.o 0: “siril! 1 {JT-S i M r teS eLtfP° ¥' r jefa 1 t žeo ROJAKI! Lote v New Dulth-u pri Steel Plant-u so sedaj dražje in cena bode vedno višja. “Steel Plant” bode trikat tolikšen kot je sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluth in okolico. Rojaki, bi so blizu te izvrstne prilike, in kdor ima denar naj se požuri naj -kupi sedaj loto dokler je čas in si prihrani denar. Steel Plant bode edini te vrste na celem svetu, in vsak si lahko zagotovi bodočnost. Cene lotam so sedaj od $390 naprej, in 'kdor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za podrobnosti se je obrniti na: FRANK HITTI Box 231. Hibbinsf. Minn ali Aurora. Minnesota. itr , i ze dil rojM 1 • Ni: lavei, če hočete doživeti bolj- . li, če hočete, da bo sijalo va- s ° 1 ' 11 rakom lepše solnce, vpošte - esede velikega socijamee: ■ na pa- g- aro ^ a jvi ar x-a: “Delavci na oto-k- . . , , , " • . -z-druzite se; z zdruzt- ■ glede legarji , ,....« , , , - • . 'de zgubiti ničesar kot slučaj legarj: 6 . , • i - • , ■ i spone, v katere ste pridržani ti n ^ ’ SLOGAR BRATJE bšiffliapuu' !i, tudi. ko j te. Dokler, je go; ije otrok je nga punca ELY, MINN. VSLED PREOSNOVE TRGOVINE IN DELANJA INVENTARJA HOČEMO IZPRAZNITI NAŠE POLICE IN DA TO DOSEŽEMO, SMO ZNIŽALI MOČNO DO¬ SEDANJE CENE. RAZPRODAJA BO TRAJALA LE DESET DNI, SE ZAČNE 14. IN KONČA 24 JANUARJA 1914. Moški oddelek. 35c 35c 35c 98c Čevlji. $ 2.19 $ 1.98 Blago za žensko in otročjo obleko Volnene spodnje srajce, navadna cena 50c, sedaj. Volnene nogavice, navadna cena 50c, sedaj . Volnene Jersey srajce, navadna. cena 75c, sedaj. Volnene, lepe gornje srajce, navadna cena $1.50, sedaj . Jopiči. Otročji sveterji, navadna cena 75c,.. sedaj . Sveterji za dečke, navadna cena.... $1.25, sedaj . Sveterji za moške in ženske, navadri cena $3.00, sedaj . 49c e* S? Ženski čevlji iz teletine, na gumbe ali trake, preje $2.75, sedaj. ... Visoki čevlji za dečke. preje $2.50, sedaj. 54 palcev široko blago za obleke, sive in ru- jave barve, navadna cena $1.00,. .. _ sedaj . 54 palcev široko blago za obleke, mešana vol¬ na, navadna cena $1.00,. sedaj . OvG 28 palcev široko -serž in dijagonal blago, na¬ vadna cena 25 centov, . j b. sedaj . IDC Posteljnina. 98c ■' -' ril . |: 98c $1.19 $1.6) g:: Blazine, za par, navadna cena $1.25, sedaj .. Posteljne odeje, navadna cena . $1.50, sedaj . Posteljne odeje, navadna cena.. $2.25, sedaj. Posteljne odeje, navadna cena.. $2.75, sedaj.. Posteljne odeje, navadna cena.. $3.25, sedaj. Koci, beli, volneni, navadna cena $6.50, sedaj. .. ^ ^ Koci, sivi, volneni, navadna cena,$^ $6.50, sedaj . Koci, šekasti, volneni, navadna .. fi9 cena 3.50, sedaj . Koci za zibeli, navadna cena 50c,. ■ ^00 $1.69 $2.49 2 , Uv a Teta h. , »ti H* sedaj SLOGAR BRATJE ELY, MINN. N, f «l s^ilj >!? ->la ss 'ik . N.I 12. januarja 1914. : K Uk Ws3j^ssssssssssssssssssss:ssssssssssssssy's:ssssssifi*i<^ Iz stare domovine. *»«2?^gm®t^88tm«?ggifiiii8t8iiš* v^^hjmeten navihanec. Pred približno e ™ poldrugim mesecem ste prišli v pi- t. n «nir» K rnetetza. zastopnika A v - KRANJSKO. 28 let v ženski obleki. Pre «ano « k iia ■« 1 Plant” ibilo ve- : '> 'ki so 'e požuri i denar, in vsak od $390 enar. nesota. fearnio Kraetetza, zastopnika s tro ‘ Američane v Ljubljani, dve deklici iz Sela pri Moravčah s pro fevšnjo, da jih odpravi pisarna v A - s^ineriko in sicer v Cleveland Pre¬ skrbljeni .s potrebnimi lisLnami " voznimi listki in z denarjem sta L odpeljali potnici Marija Ce • frar in Fani Grošelj v Am-riko. Na [parnika, na katerem sla se vozi¬ li omenjeni potnici, je ukradel [malo pred prihodom v New York »[■neki Kus svojemu sopotniku ves Pl denar. Razširila se je vest, da se If/llr [skriva tat na parniku in sicer p,re- ^Kl* oblečen v žensko v ženskem oddeP jku. Preiskava je 'zadela tudi pot- [nieo Marijo Cerarjevo, kot nena¬ vadno krepko in koščeno žensko, in dognala, da je Marija Cerarjeva [ pristen fant in seveda tudi tat. — [ Toda veselje policije ni trajalo dol j go. Cerarjeva se je izkazala z. li- J 1HII slinami kot ženska, imela je poleg tega tudi krasne do pasu segajoče naravne lase in iskati so morali ta, ta- naprej. Končno so ga tudi našli r fe Pri izkrcanju pa so klub temu Ce- ■ rarjevo zadržali in jo izročili zdrav | niškemu oddelku med tem ko so njeno sopotnico poslali naprej. Lo¬ čitev je bila grenka. Zdravniki so 1 , dognali, da je Cerarjeva kljub ‘«ul*U njenim listinam in 'krasnim lasem vendarle moški, in so jo pridržali. Odrezali so lase, oblekli zagonetno potnico v -moško obleko in jo po¬ slali nazaj v Evropo, da tam reši¬ jo domače oblasti čudno zagonet - ko. In fant Marija Cerar se je vrnil v domovino. Tu se je dognalo sledeče: Cerarjeva mati je hotela Imeti na vsak način hčerko, dasi jih je rafijsa že več. Ko je otrok, ki je bil rojen 1. 1885., prišel h krstu, j-e napravila mati tako, da je bil krščen za punco. In punca je osta¬ la, tudi, ko je bilo treba obleči hlače. Dokler je bil otrok še neve¬ den, ga je gojila mati kot punco, ko se je otrok zavedal svojega spo la, mu je ugajalo, da je ostal še nadalje punca. In ta punca je bila prav pridna, imela je pozneje kot pridno, varčno ter premožno de - 'kle tudi več snubačev, toda omo¬ žilo se ni. Njena intimna prija - t.eljica je bila Fani Grošelj. In to je bilo za oba usodno. Fani Grošelj ni marala klicati domače babice, Marija Cerarjeva pa ni hotel tako končati svoje komedije v domovi¬ ni. Ruski tat na parniku je to pov¬ zročil. Cerarja so 20. dec. prekr¬ stili iz Marije v Jožefa, ker se je izkazal vsestransko kot pravi fant, in bo ostal še tak tri leta v do - movini, da si ga željno pričakuje- njegova Fani v Ameriki, kjer bo dobil potomca. Jože Cerar je bil tudi pri naboru, toda za sedaj še ni potrjen. Je jako dobre volje, da .si mu je bolj ugajala ženska vlo¬ ga in bo nastopil 'baje za ta čas, ki mu je usojen biti v-Everopi, ne¬ kje v službo, kjer bo opravljal i moška in ženska dela. (|yv Fant 28 let v ženski obleki. K temu zanimivemu dogodku, se po¬ roča še sledeče: Te dni preiskal je 'kamniški okrožni zdravnik ne - ko Marijo/ Cerar iz Sel pri Marav- eah. Dasi je bil moški in star že osemindvajset let, nosil je žensko obleko. Brškot.ne je bil tudi “Ma¬ rijina devica.” — Do sedemnaj¬ stega leta mu neki prav nič ni djalo nositi žensko obleko; ko pa se je začel zavedati, da je moški, 'pa bi bil rad vrgel proč žensko obleko, toda tega ni storil. Nosil ]o je do- pred kratkim in ga tudi ni prav nič ovirala ljubimkovati 2 nekim dekletom. Nosil bi jo bil najbrže še dalje, da ga niso zvabi¬ li sorodniki v Ameriko, kamor je pred kakimi osmimi tedni odpo - v al. Do New Yorka ni imel dru- gih neprilik, kakor da se je mo - ral vsaki drugi dan skrivaj briti. Dospevši v New York, kjer zdrav- niki vsacega preišejo, pa ga je za- aa lotila,nemila usoda. — Tamošnje - }Wj | mu zdravniku se je ta ženska ta - s, I koj zdela sumljiva. In glej ga ^ spaka, ni se varal, bila ni to žen - ska ampak moški. — Dal mu je takoj odrezati lase in vzeti ušes - oike iz ušes in ko so mu še naba - ' Hi dvoje moških oblek, katerih eno je moral takoj obleči, posla - 1‘ so. ga s prvim parnikom zopet nazaj v Evropo. — Kaj sta hotela 1,1 ati in fant s tem doseči ni zna- 59c 0 IJS : : % * * S no. .Menda se vendar nista uk var - jala z mislijo, da bi se tudi iz tega znal izcimiti kak čudež, seve¬ da z božjo reete pomočjo kakega župnika, kakor v Vodicah. Kdo hi bil kedaj mislil, da bo kamniški okraj postal tako znamenit. V te - ku še ne enega leta. kar trije do¬ godki, namreč: Vodice, Mekinje in Selo pri Moravčah. In ravno v teli krajih dobila sta Krek in Lavren¬ čič pri zadnjih Volitvah največ glasov, na kar sta lahko ponosna. — Želeti 'bi pač bilo in upajmo, da ljudstvo tudi v teh krajih enkrat spregleda. Smrtna kosa. v Ljubljani 20. decembra, umrl je po dolgi in mu¬ čni 'bolezni v starosti 23 let go - spod Ivan Franzi, sin g. Henrika Franzla, posestnika in tovarnarja v Ljubljani. Pokojnik je bil inteli - genten mladenič, ki je s svojo pri¬ dnostjo in izrednimi talenti ab - solviral z izbornim uspehom šolo za delovodje v Brnu, a mu je kma¬ lu neizprosna smrt prestrigla na¬ črte in cilje, ki jih je nameraval vresnieiti v življenju. Izpred okrožnega sodišča v No - vem mestu. Kar s samokresom po njih! Samokres je danes tudi med priprostim ljudstvom že nekaj ta¬ ko navadnega, kakor svoj čas nož med kmečkimi fanti. Za vsako ma¬ lenkost pa se strelja na ljudi, ka¬ kor na zajce. En tak slučaj se je zgodil v Novi gori pri Krškem, drugi slučaj pa v Beli Krajni. Jo¬ žefa Pluta iž Kloištra pri Gradcu imajo ljudje splošno- za nevarnega človeka..Nekega dne se je Plut prepiral s svojo ženo. Kreg in prepir je bil tak, da so se pred hi¬ šo začeli zbirati sosedje, mlado in staro. Otroci so se norčevali, sta¬ rejši ljudje pa smejali. To je Plu¬ ta ujezilo. Zagrozil je, da bo strel¬ jal. Ljudje, ki se niso nadejali, da bi Plut svojo grožnjo izvršil, so še obstali pred hišo. Plut pa svoje grožnje ni imel za šalo, ampak je začel res kar streljati s samokre- sem. Ko je Plut zvedel, da gre nje¬ gov sosed po orožnike, je iz same jeze še trikrat ustrelil. Zadel k sreči ni nikogar. — Kmalu nato priteče orožnik, na katerega po * ziv, naj mu izroči samokres, je Plut odgovoril, da tega ne stori, ker je samokres njegov. Nato Plut odide v sobo, orožnik pa za njim. Na zopetno povelje orožnika, naj mu izroči samokres in ga položi na mizo, se je Plut zopet uprl. Orožnik je hitro prijel za samokres in ga iztrgal iz Plutove roke, pri čemer se je orožnik poškodoval na roki. S tem šele je bila nevarnost za zunaj stoječe, pa tudi za orož¬ nika odstranjena. Plut se je moral zaradi javnega nasilja zagovarja¬ ti pred novomeškim kazenskim ■senatom. Obsojen je bil na 4 me¬ sece s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Nevarna ciganska zalega. Pred kratkem sta prišla zvečer k poset- niku Franu Novaku v Logu št. 4. nek okoli 25—30 let star cigan z okoli 20 letno ciganko. Ker men¬ da nista dosegla, kar sta hotela, je cigana to tako ujezilo, da je po - tegnil samokres ter z njimi pro - ti Novaku ustrelil, nato sta pa ur¬ nih nog zbežala. Orožništvo se si - cer trudi, da bi nevarneža izsle¬ dilo, a bode ostal trud skoraj go - fovo brezuspešen. —• Pri okraj - nem sodišču v Šoštanju je bil pa v zaporu 1896. leta na Gomilskem pristojni cigan godbenik Viljem Rak. Fantu pa sodniški “saloni nikakor niso ugajali, kar ga je pripravilo do itega, da si je pois kal ugodne prilike in dne 20. no - vembra tihoma zapustil celico in zažvižgal v zlato prostost. Umrla je in bila v Mengšu slo vesno pokopana gdč. Frančiška Stare, stara 76 let, iz znane Stare¬ tove rodbine. Mengeš z okolico je izgubil veliko dobrotnico, posebno za prejšnjih časov. Pokojnica i - gra po svojih lastnostih eno glav¬ nih vlog v Josipa Stareta romanu “V naslonjaču” (“Ljubljanski Zvon”) in prof. Janez Trdina njen rojak in čestilec iz mladih let se je spominja v svojih delili na -vee mestih -simpatično, kakor je zaslužila. Redek gost. Po Gorenjskem, po¬ sebno o/krog Radovljice se je po¬ kazal v mnogoštevilnih tropali re - dele severni ptič pegan (Seiden- schwarz, lat. Bombycilla garrula.) Ker ga prižene v naše kraje le hu¬ da zima iz njegove severne do - ■inovine, se nam obeta pač mrzla zima. Požari. Z Bleda nam pišejo: V noči na 13. m. m. je nastal na do sedaj nepojasnjen način ogenj v podstrešju hotela “Avstrija” na Bledu, ki je last zidarskega pod - jetnika Andreja Tolazzija. Ogenj je uničil le del strehe, škoda je prav znatna. Hotel je bil zavaro - van za 50.000 K. Pripominjamo, da ni bilo dotično noč gospodarja slučajno doma in da je bil hotel za ■prt, ker ni sezije. — Vnoči 16. m. m. proti pol 4. zjutraj je pa zo - pet pričelo goreti v leseni baraki ki je bila napolnjena z raznim lesom tesarja Janeza Kokalja, Bled h. št. 123. Ogenj je v naj¬ krajšem času vpepelil barako in njeno vsebino. Škode ima gospo - dar nad 9000 K. zavarovalnina pri “Phoniksu” znaša 6000 K. — Dne 17. m. m. okrog 12. opoldne je pa nastal ogenj v kozolcu Janeza Me- žana iz Rečice h. št. 21. ki je v najkrajšem času do tal pogorel. Gospodar je imel pod kozolcem shranjen voz, več lesa in kup ku- ruzne slame. Zavarovan je bil za 300 kron pri “Sfaviji,” škode ima pa baje do 500 K. Zažgal je enajst letni šolar Franc Potočnik, ki je v bližini * kadil cigarete. Dozdeva se nam, da hočemo doseči Blejci rekord v požarih. Mlad požigalec. Dne 17. m. m. je zažgal v Zagorici (Bled) enajstletni Franc Potočnik kozo - lec, ki je last Janeza Mužana. Škode je kakih 600 kron. Ta ma¬ lopridni fant je že večkrat posku - sil užgati kalit kozolec, pa je bil vendo prepoden. Za profesorja gimnazije v Piro¬ tu na Srbskem bil je na priporo - čilo “Slovenskega kluba” imeno - van Fran Dobravec. Pri izdelovanju kartonov v Ljubljani se je ponesrečila v to - bačni tovarni 33 letna delavka Doroteja Ježekova. Pri delu ji je ostal del kartona v stroju in ga je hotela z roko odstraniti. Pri tem pa je nehote sprožila z nogo stroj, kateri ji je odščipnil na de¬ sni roki prva členka srednjih pr¬ stov. Nezgoda. Ko je y Ljubljani Bergmanov strojik Maks Leopold odvijal vijak neke zarjavene parne cevi, mu je pri delu spodletel ključ, s katerim se je s tako moč¬ jo sunil v rebra, da si jih je na - lomil in je moral par dni po po - škoJ.bi ostati doma in poklicati zdravnika. ŠTAJERSKO. Iz Radgone. Hlapca Matija Gra¬ pi j a je konj pri podkovanju tako brcnil v trebuh, da so se mu raz¬ trgala čreva in je v bolnišnici umrl. Ko je ležal na parali, je začelo tam goreti in mrlič je sko raj popolnoma zgorel. Iz Slovenske Bistrice. Dne 17. decembra je skočil kmet Sternad iz Oplotnice na tukajšnem kolo - dvoru z osebnega vlaka, ko se je isti že premikal. Sternad je padel na lirbet in nezavesten obležal. Iz Polzele. 17. decembra popol - dne je zgorel • kozolec posestnika Antona Terglava. K sreči je de zevalo, drugače bi se bil lahko ogenj silno razširil. Domača slo venska požarna bramba je prav pridno gasila. Umrl je na Dunaju bivši lastnik hotela “pri belem volu” v Celju, Jane 1 ? Terschek. Ponesrečena Slovenka v Zagre¬ bu. Pri nadporočniku Petanu v Zagrebu je služila 18 letna Slava Zemljakova, doma iz okolice Bre¬ žic 16. m. m. zvečer je še do 10. gladila perilo, nakar se je vlegla k počitku Ker drugi dan zjutraj ni vstala v navadnem času, je njena gospodinja, nadporočnikova so - proga, sla gledat v njeno sobico, kaj ji je. Našla jo je mrtvo ležati na postelji s krvavo peno na ustni¬ cah. Zdravniška preiskava je do - gnala, da so nesrečno Slavo udušili strupeni plini, prihajajoči iz goreče peči. KOROŠKO. Žendarmerija je aretirala hlap¬ ca Jos. Samca in Leša in A. Herzo¬ ga iz Preval ja, ker sta napadla pri Pliberku rudarja Knappa in mu vzela s silo 10 K. V Trgu sta se izvršila v noči od 17. na 18. decembra dva vloma. Pri mesarju Cshriflu so ukradli tatovi 10 K, pri trgovcu Reichma¬ nu pa 400 kron denarja. Koroški ulomilec v Monakovem. V Monakovem so začeli nočni ču¬ vaji v pisarni neke tvrdke vlo - NARODNI VESTNIK milea, ki je vrtal blagajno. Vlo - mil je v pisarno s ponarejenimi ključi, še pred pa je porezal vse telefonske žice, ki so bile napelja¬ ne v hišo. V vlomilcu so spoznali 20 letnega kotlarja Pija Taler ja iz Milstata. Pri njem so našli ne - broj ponarejenih ključev in dru¬ gih vlomilnib priprav in neko pi¬ smo iz katerega se izve, da je Taler ukradel svojemu bivšemu go spodarju kotlarju v Pasingu te¬ kom štirih mesecev 66 kg bakra, ki je bil vreden 8000 K. Ta baker je prodal Taler neki monakovski tvrdki. Po celi Koroški je zapadel sneg, ki pokriva tudi najnižje doline. — V Rakolah pri Velikovcu je skočila vpričo svoje hčere v vo - do posestnica Marija Karpf. Kljub takojšnemu iskanju jo še niso do - bili. Žena je izvršila samomor vsled družinskih prepirov in vsled tega, ker so ji pred kratkem za - prli moža, ker je ta med nekim pre pirom streljal skozi okno na svojo sosedo. Pri Mozirju je zgorelo posestvo. Alojzija Muhra. Stanovalci so re¬ šili samo živino in nekaj oprave. Pogorelo je tudi več poljedeljskih strojev in raznega drugega orod¬ ja. Škoda je zelo velika, kako je nastal ogenj še ni znano. Lovec grofa Henkelna je nale - tel v gozdu pri Sv. Janezu moža, ki si je deval zanjlco okrog vratu. Ko je samomorilec ugledal lovca in mu rekel: ti si me rešil, zdaj sem za enkrat ozdravljen. Lovec je pe¬ ljal nato moža v vas in ga izročil sosedom. Velik požar v Brezah. 17. de - cembra je pogorelo v Brezah veli¬ kansko gospodarsko poslopje po - sestnika Štefana Bruglerja. Kljub takojšni pomoči so rešili samo 43 goved, 6 konj in 42 ovac. Pogorelo pa je skoro celo skladišče krme in drugih živil za živino. Škodo ce¬ nijo na 35.000 kron, posestvo je bilo zavarovano samo za 8000 K. Ogenj je 'bil podtaknjen, o zločin¬ cu nimajo še nobene sledi. Posest¬ niku je umrla pred pol letom žena, ki mu je zapustila celo kopo ne - preskrbljenih otrok. Naši vojaki. Graška “Arbeiter- wille” priobčuje sledeče .pismo iz Beljaka: Moj brat služi pri tukaj¬ šnjem lovskem bataljonu. Zadnjo nedeljo sem ga obiskal; poklical sem ga iz sobe in ga vprašal, če sme iti z mano v mesto. Brat mi je odgovoril: Smem iti v mesto to¬ da obleke nimam za to. Prosil sem nato narednika, če sme iti moj brat z menoj. Ta je dovolil bratu izhod s pripombo, da v taki oble¬ ki ne sme iti daleč. In ta opazka je 'bila res umestna, kakor sem se prepričal sam. Brat je šel z mano toda v taki obleki, da bi stražnik prijel berača — vojaka ni — če bi bil šel v taki obleki po mestu. Čev¬ lji so imeli šest zakrp in poleg tega še več lukenj, skozi katere je veselo brizgala voda pri vsakem koraku. O obleki sami niti ne go¬ vorim. In moj brat mi je izjavil, da bo moral obleči te čevlje ju - tri zopet k vaji. Nehote sem §.e pri tem spomnil na ogromne svote, ki jih žrtvuje država vsako leto za vojaštvo, in vsililo se mi je vpra¬ šanje, zakaj se porabijo te ogrom¬ ne vsote, ko hodijo naši ljudje, ki služijo cesarja, v taki, vojaštvu nedostojni obleki, v svojem pro - stem času po mestu. Drobne vesti. V Celovcu je pad¬ lo skoro pol metra snega. — V Šentvidu je vlomil neznan tat v stanovanje neke Josip in e Fuger in ji je ukradel iz omare 140kron 100 K pa je pustil v omari. — Pod Peseritbeinerjevim vodopadom pri Milstatu so našli truplo laškega delavca Zefferina de Rigo di St. Nicolo. Mož je zašel ponoči s po - ti in padel v vodo. mojstru poštnega urada. Pulj III. Nicolicbu, ki je bil, obtožen, da je poneveril 40.000 kron uradnega denarja in da je izvršil nenravna dejanja. Nicolich je pri obravnavi ugovarjal obtožbi glede nenravno¬ sti priznal pa je poneverbo velike vsote uradnega denarja. Kljub te¬ mu se tudi v tem slučaju rovinjski porotniki niso mogli prepričati o krivdi obtoženca in so Nicolieha oprostili. Oproščen vojak. Pred več mese¬ ci se 'je sprožila novincu Viktorju Liemerju, ki je stal na straži pred utrdbo Sv. Mihaela pri Pulju po nesreči puška. Krogla je zadela hišnico deželne bolnice Peitronjo, ki je vsled dobljene rane umrla. Vojaško sodišče je pred par dnevi vojaka oprostilo, ker je bil vojak novinec in še nezadostno izvežban v ravnanju s puško. Pestunja pobegnila z otrokom. V petek, dne 5. decembra je posla¬ la ga. Edler v Trstu na trg svojo pestunjo in ji je dala za nakup blaga bankovec za 10 kron. S pe - stunjo je šel tudi štiriletni sin, Siegmund Edler. Pestunja se ni več vrnila in je izginila z otrokom vred. Policija ni našla o pogrešanih še nobenega sledu. Iz Tolmina. Due 17. m. m. se je skozi prša prebodel vojak tukaj - šne gorske topuičarske baterije št, 313 Ivan Halm, doma iz Bruka na Gornjem Štajerskem. Vzrok samo¬ mora so sekature nekega podčast¬ nika. Pogreb se je vršil dne 19. in. m. z vsemi vojaškimi častmi. Samomor vojaka. V Gorici se je ustrelil s službeno puško 23 let¬ ni topničar Ivan Zagoričnik iz Celja. Vzrok samomora še ni znan. Skladišče ukradenega blaga. Pred kratkem je kupil klepar Candotti v Trstu veliko množino cinka od nekega neznanca. Ker je bilo blago ukradeno, ga je poli¬ cija zaplenila. Nadaljna preiskava je imela za posledico, da so našli pri nekem gostilničarju v ulici Farneis celo skladišče blaga, ki je bilo ukradeno pri tvrdki Greinitz. Blago je vredno čez 1600 kron. Smrtna nesreča vojaškega avi - atika v Gorici. Pri poskusnem po - letu ua vojaškem letalnem polju pri Gorici je padel s precejšnje višine 21 letni topničar Edvard Binder z Dunajskega Novega me¬ sta. Pri padcu si je razbil lobanjo. Binder je umrl med vožnjo v vo¬ jaško bolnišnico. Posestniku Gregorju Legoviču pri Poreču so ukradli neznani ta - tovi iz hleva 28 ovac in eno kozo. O tatovih nimajo še nobene sledi. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, blagajnik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3° [o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest- ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Ghicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan j n naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. 3f/t .... fteAte,*te stot Ate »te.»te.»te. »te. »te,AJk WWWvVWWb' 5»« 't' NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE V i'4 ¥ i'4 V*« % m f'4 v i'4 V £*4 V fi> ? 4 V i'4 V $ * 4$ m v i'4 V Ja V A V i'4 v i'4 V & i'4 V Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 fil 4,5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milij onov. kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300.000 kron. obrestuje po 4 1 |2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje deuar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “špar kašo”. Nam p? takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. J'4 V * »H V*« }'4 V A Vi« i’4 V m st. Vi« i'4 Vi« A Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« A Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4 Vi« i'4i'4i'!i'4i'4i'4i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 i'4 S i'4 i'4 i'4i'4i'4 i'4 i'4 i'4. i'4 i'4 i'4. i'4 Vi« Vi« Vi« VJVWWWWA*:iVVJWW5c V*«V*» V t » <**» BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. W. J. EIETOW, predsednik. O. rOESTE, blagajnik. GEORGE HELLEB, podpredsednik. O. KATJEMANN, pomožni blagajnik. Glavnica in rezervni sklad $365,000.00 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od — hranilnih vlog Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBRODNE KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne menjiee. r PRIMORSKO. Laška porota v Rovinju. Veliko se je že govorilo in pisalo o laški poroti, v Rovinju povodom obrav¬ nave in sodbe proti laškim pulskim magistratnim sleparjem Galante & Ko. Kljub obsežnemu priznanju je rovinjska porota, v splošno za¬ čudenje celo laških krogov oprosti la vse obtožence. Državni pravdnik se je pritožil, sodba se je pri na v*' višji instanci razveljavila in ocb3 e dila nova obravnava za kat er" bilo delegirano celovško po: sodišče. Pred obravnavo obtoženci pobegnili v _y aSa - Italijo, kjer so našli vsx in dobre službe. Gala/^ealer krivec je bil obsojen.^ Minn ! bili oproščeni. — Q- // liko govori sedaj h porotne obravnave 0 □ e b SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St, .iška f Trdost ' 74 . 000.00 ^vojnim ,'ter jih spre- j)£L. Ije preč. g. žup tudi hrvaške- — venku in njego - 19 jv) kuti, 'kateri je j iz svojimi zalo - Al naša potrta srca. /krat: Vsim prav sr - Jich., 4/januarja. 1914 *gy in Frane Lesar. ,NI ROJAKI IN ROJAKINJE! Jbračamo se do vas z uljudno ošnjo, da sprejmete prijazno John Sodeča, 'ki potuje za Narodni Vestnik po južnih državah re - publike in je opravičen nabirati naročnino, oglase on naročila za tiskovine. Rojak Sodec je zgubil roko v premogovniku v Pensylva- niji in računajoč na velikodušnost našega naroda upamo, da mu bo šel vsakdo prijazno na roko. NARODNI VESTNIK. » a « Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posedite nas. O > co t*Ž O > co SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. : SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. : BACICH & TALKOVICH, lastnika. SVOJI K SVOJIM ! co < O !* co < O m 4 NARODNI VESTNIK 12. i januarja I9l 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenian Printing & Publishlng Company a Corporation. Plače of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street.' National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The best Advertislng mediuir. among Slovenians In the Northwest Rates on application tntered as second-class matter May n. 1911 at the post Office Duluth, Mlnn., under the Act March 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK" Izdata Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. gha|a vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo lete za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 ' Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: "Narodni Vestnik’’, 405 W. Michigan Street, Dulutli. Mlnn. Telephone, Melrose 1113. “AMERIKANSKI SLOVENEC” MEČE PESEK V OČI NARODU. “Amerikanski Slovenec”, glasilo K. S. K. J., je prinesel v številki z dne 9. januarja čla¬ nek pod. naslovom: “Zvišanje asesmentov K. S. K. J. prepovedano od zavarovalnega urada države Illinois”. Kolikor vemo mi, ni v tem članku povedano vse, kar bi se moralo pove : dati članom K. S. K. J., in tudi narodu v sploš¬ nem, zato dodamo nekaj pojasnila. Resnica je, da je država Illinois ena istih redkih držav, (so le tri ali štiri), katera danes še ne zahteva asesmentov od Jednot na pod¬ lagi “National Fraternal Congress” lestvice. Vendar urednik “ Amerikanskega Slovenca” je pozabil povedati, da je že bil predlog v dr¬ žavni zakonodaji države Illinois glede te lest¬ vice, toda na pritisk in prošnjo “Modern Woodmen of America”, ki je ena največjih Jednot in katera je ravno isti čas imela raz- motrivanje v svojih krogih glede zvišanja asesmenta, je legislatura države Illinois prelo¬ žila predlog zvišanja asesmentov za dve leti. Samoobsebi je umevno, da, kadar velika ve¬ čina drugih držav v Ameriki uvidi potrebo ■zvišanja asesmenta, da je torej samo vpraša¬ nje časa, kedaj bode tudi država Illinois spre¬ jela in zahtevala povišano lestvico. Iz članka v “ Amerikanskem Slovencu” ho veliko" članov raznih drugih slovenskih Jednot in zvez posnelo misel, da velja to, kar je tam pisano, tudi za druge države, ker ta članek je nalašč tako spisan, kakor da hi imel Zavaro¬ valni urad države Illinois zapovedati tudi dru¬ gim državam. Člani K. S. K. J. lahko vpra¬ šajo urednika svojega glasila, kaj bode nare dil on z društvi K. S. K. J., ki se nahajajo po drugih državah, katere zahtevajo povišano lestvico? Teh držav je nad štirideset v tej ljudovladi. Če K. S. K. J. ne postavi svojega asesmenta na tako podlago, kakor jo zahte va ogromna večina držav, in, če 'bo zahtevala K. S. K. J. od članov, ki živijo v Illinois-u manjše asesmente kakor od članov, ki živijo po drugih državah, bo minila tista enakoprav¬ nost, na katero se tako ponašamo, in člani K ■S. K. J., kakor tudi nobene druge Jednote, ne bi smeli kaj takega dovoliti. 9 Mogoče pa v tem članku tiči še nekaj dru gega, kar se je že večkrat slišalo od gotove strani v Joliet-u! K. S. K. J., kakor tudi več drugih Jednot, kakor razmere danes obsto¬ jijo, ne bi bila prav nič prizadeta, pač pa na boljšem, če bi nekaj starih društev s starimi člani odpadlo. Če bi se to zgodilo pri K. S. K. pa miTjavo bi imeli člani omenjene Jednote, ’ki višavah. Ptici^ArJjlinois, velike koristi, kajti ti valovanje zraka. in, če bi se zne brez konvencije, bo nedvomno potreba, da se skliče izvanredna konvencija, kakor hitro mogoče, da ne bodo krajevna društva, oziroma člani po drugih državah trpeli zlih posledic. Mi se ne vtikamo v notranje zadeve pri K. S. K. J.; kot časnikarji pa želimo, da se pri vsaki podporni organizociji uvedejo stvari, katere bodo narodu in članom v korist in ne v za¬ drego in škodo V državi Illinois je sedež več slovenskih podpornih organizacij in dolžnost vseh teh je, da enkrat za vselej doženejo, kje so pravice, in kake so pravice in dolžnosti cele organiza¬ cije, kajti od njih dela in ukrepa je odvisno veliko več, kakor si marsikateri član in ela - niča katerekoli jednote more misliti. Naše iskrene želje so, da se te razmere poravnajo, kakor hitro je mogoče, da se tako pomiri članstvo naših podpornih organizacij, katero se dandanes tako vznemirja in sploh ne ve pri čem da je. Konvenčnih sklepov se mora vsekakor stro¬ go držati, ker konvencija je najvišja oblast naših podpornih organizacij; zato je v zadevi K. S. K. J. nujno potreba, da vzame to stvar izvanredna konvencija v roke in jo tako reši, da bo za vse elane prav, da bo zasigurac ob stoj jednote ali zveze, ter tako kakor zahte¬ vajo postave večine držav. Končno naj še k konštatiramo, da smo opa¬ zili tudi, da se glavni uradniki neke jednote ne ozirajo ha sklepe konvencije, in da jahajo čez glave delegatov, ki so zastopali vse član¬ stvo. Po našem koledarju je danes 12. janu¬ arja 1914! Tako se ne more in ne sme poslo¬ vat.! — NEPOVOLJNIIZGLEDI. Račune za tako politiko plačujemo seveda mi Jugoslovani, katerih stremljenje po edi¬ nosti in slogi je označil ogrski ministerski - predsednik grof Tisza za panslavistično ne - varnost, pred katero naj bi Madžari (v zvezi z Rumuni) 'brali mir, kulturo in svobodo Evrope. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. izbočene peruti nastavljajo ve talko, da piše veter mimo njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku. Česa je človeku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledečih poizkusov. Spustimo natanko narejenega pti ča iz stolpa v zrak. Nekaj časa prav le>po plava po zraku, kmalu pa začne omdhovati, se prevrne in pade na tla. Ravno tako se zgodi še tako skrbno naphanemu ptiču, kateremu prav pravilno razpnemo peruti. Ali, poglejmo na morje Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno zastavlje na jadra in krmilo, sprva lepo pla¬ va, skoro pa se obrne za vetrom in se preobrne. Nič boljše se ne godi ladiji, če ima krmarja, ki je sicer o vseh vetrovnih zakonih iz¬ vrstno poučen, ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno ta¬ ko mu je treba tudi dolgotrajna vaje, da brez posebnega premišlje vanja že kar čuti, kdaj ni vse v re¬ du. Tudi pri drsanju je nekaj po¬ dobnega. Z drsalicami iti po ledu ni nič posebnega, c.ela umetnost pa je že, vsak hip se zdaj in zdaj ta¬ ko gibati, da ostane telo v ravno - -bode treba no poižimg^ zu Pariza, ih To se ne glasi preveč optimistično in potr¬ juje domnevanje; da v Srbiji sploh ne vlada posebno razpoloženje za revizijo trgovinske pogodbe in toraj tudi ne za posebno prija - teljstvo z monarhijo. Poroča se nam, da so pre - šli sedaj tudi srbski trgovci in industrijalni krogi, ki so sicer od nekdaj prijatelji dobrih gospodarskih odnošajev med obema državama, radikalnejši tabor, ter izjavljajo, da so s sedaj veljavno trgovinsko pogodbo zadovoljni in da ne potrebujejo od Avstrije nikakih kon¬ cesij, ker so proti temu, da bi dala Srbija mo¬ narhiji koncesije. Ta pojava je veleznačilna. Z našega stališča jo moramo obžalovati, ker smatramo za njuno potrebno, da se razmerje med obema državama uredi tako, da se Jugo¬ slovani tu in onkraj črnožoltih mejnikov la - hko družimo k skupnemu narodnemu in kul - turnemu delu, ne da bi se vsak pojav naše solidarnosti smatral že kar vnaprej za ilo - jalnost proti lastni državi, če že ne za vele - zdajništvo. Mi obžalujemo, da se Srbija in Avstrija ne morete najti, priznati pa moramo, da so temu krivi naši državniki, ki še vedno porab - ljajo vsako ‘balkansko zadevo, da jo izigra - vajo proti Srbiji. Kdor je sledil pisanju na - šili oficijoznih listov o balkanskih zavezniških pogodbah, ta ne bo zahteval posebnih dokazil. Akoravno je iz teksta in smisla teh pogodb jasno razvidno, da so ofenzivne samo proti Turčiji, napram Avstriji (in Romuniji), pa le defenzivne, so obrnili zlasti dunajski listi stvar- tako, kakor da bi bila Srbija s pomočjo in po nasvetu Rusije, napravila najprvo kom- plot proti monarhiji, ki se je šele pozneje “ vsled okolnosti” obrnil proti Turčiji. Srbiji služijo taki na glavo postalvljeni komentarij samo v dokaz, kako neprijateljsko razpolo¬ ženje da vlada proti njiv Avstriji. V tem ambijentu zadobiva tudi vprašanje iztočnih železnic poseben pomen in postaja težavnejše, kakor bi bilo treba. Večina akcij te žel. družbe se nahaja danes v avstrijskih rokah in direk - tno pod pritiskom naše diplomacije se proti vi družba srbski zahtevi po odkupu njenih v no - vem srbskem ozemlju se nahajajočih prog, da, zahteva celo obnovitev svojih starih turških privilegijev. Srbska javnost je mnenja, da in- transigenca orijentske žel. družbe ne pomenja ničesar druzega, kakor avstrijsko namero, o- težkočiti položaj Srbije v novih pokrajinah, kietvna..ureditev njenega ekonomskega vpra - JUBILEJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V TRSTU. Z veliko žrtvijo vzdržuje slovenski narod svoje narodno obmejno šolstvo. Nemški naval nam na severu vedno 'bolj krha našo narodno obmejno črto; pač pa so uspehi na jugu tem radostnejši in naše narodno šolstvo tn tako napreduje, da ga komaj in komaj dohajajo doneski slovenskega naroda, ki se doprinašaio na žrtvenik Ciril - Metodovi družbi. S skrom¬ nimi nadami je družba sv. Cirila in Metoda pred 25. leti započela in otvorila v sredini “italijanskega” Trsta svojo prvo slovensko šolo. Vse vprek je tajilo tedaj potrebo te šole; danes jih imamo že štiri in če bi jih imeli šest, hi bile prenapolnjene, ako pa vsi “zavednejši” Slovenci vzamejo svoje otroke iz državnih nemških šol, tedaj bi nam jih bilo potreba vsaj osem. In zakaj napredujemo? Bodimo odkriti in priznajmo: Zato, ker je šola v rokah naro¬ da; v onem momentu, ko jo izgubi narod, bo nastopila narodna otrpnost vsaj pri Sv. Ja¬ kobu, ker najsi dobi šolo v roke magistrat, bodo skrbeli za to Italijani, najsi jo dobi v ro¬ ke država, bodo za to skrbeli Nemci in Itali - jani, da zatro narodni živelj slovenski pri ko¬ renini, pri mladini. Slovenska šola postane n - rad in nič več, narodno obmejno učiteljstvo pa le uradniki.! V nedeljo, dne 14. decembra je družbeno učiteljstvo na slovesen način praznovalo 25- letni jubilej slovenskega družbenega šolstva v Trstu. V okrašeni telovadnici narodnega hrama, družbenih šol pri Sv. Jakobu, je priredilo na novem odru spevoigro “Blagovestnikoma.” Spevoigro je v ta namen spesnila ga. Mila Prunk - “Utva” in uglasbil jo je družbeni u ■čitelj gosp. Emil Adamič. Deklamator pojasni občinstvu pomen na rodnega praznika. Zastopniki slovanskih na - rodov so zbrani v narodnih nošah okrog Ci rila in Metoda, ki sta prišla med slovanske narode, da prisostvujeta njih proslavi. Bla - govestnika v primernih besedah pozdravita slovanske narode, a deklamator jim to poj a - sni, da so to le Slovani, “katere pod zaščito svojo vzel ponosni je dvoglavi orel.” Polj¬ ski plemič stopi pred Cirila in Metoda pripoveduje žalostno zgodovino svojega na roda: “Poljana širna je s krvjo oblita, — pro kletstvo Kajna polni vzduh; — edinstva ni, —- zaman junakov 'za Slogo je potekla kri.” Poljaki zapojo venec svojih narodnih pesmi. Ceh, kot Sokol, stopi ujato v ospredje: On govori o svoji domovini, o ponosnem svo jem narodu; pridružuje se mu Čehinja, ki opisuje lepoto in bogastvo češke zemlje: “Ni le” “Sokol” Čeh i slavec, ki s pesmijo ob¬ leta svet.” Čehi in Čehinje -zapojo venec češ kih narodnih pesmi. — Nato nastopi Hrvat — “Vesela ni ko Čehov -pesem naša — vsa žalostna je in krvava, — otožna ti postane blaga duša — in s togo v srcu jo posluša- — “od davnih dob do dni današnjih sovrag se z nami poigrava;— svetinje, ki jih narod zve¬ sto čuje, — s krutim srcem on jih uničuje.. — “a nam junaška dela slavnih dedov — u- mrla niso še v spominu, — 'za doto svojo v oporoki — zapušča jih še oče sinu. Hrvatica: “O, čuj, kar guslar pripoveduje — domvimi poteptani, — povest v kraljeviču Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. ' Uizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike| Zedinjenih državah in Canadi poseti naš EIy Opera House m tobra. Seboj je vzel nekega p kega profesorja. Letel je nepretr¬ goma 1 uro 10 minut ter je prele¬ tel 70 km. Včasih je letel s hitro¬ stjo 100 kilometrov na uro. Za svoj nepričakovano dobri uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade. Z letalnim strojem se človek za¬ četkoma še ni kaj visoko povspel Večinoma so letali ljudje nekaj metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 m visoko in bi še lahko višje, ako bi v tej višini ne bilo mraza in zračne redkosti tako občutna. Ka¬ kor zrakoplovom, dajejo učenja¬ ki tudi letalnim Strojem na pot o- rodja, ki sama zaznamujejo tem¬ peraturo in zračni tlak. Tako letal ni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogoče, se prav hitro in varno voziti po zraku. ®t v svet. Alti bi bi- dne -ii-ffm tem > pristni Ae'da hi bili avstrijski T rvi redai^ ]-, 0 na j _ bi... . Snoči p 0sre . gospoda - p: da ge , bo ve ^ a ---- iztočnih Drugi redar ... u_ kor nobenega. j^ y . * * ne- — Kaj je pa tvoAv - si mu povedala, da iv - — O, nič. ki s,— Res — nič? duš,, — Rekel ni nič v trinajstih živih kih. Marku, — kje so junači pokopani.... — Začuje se glas tamburic, ki prihaja vedno bližje Hrvati zapojo venec svojih pesmi čuje se pesem o “Lepi domovini,” tožne glase guslarja, ki poje solo - pesem o Janku in Hrvatski, ki ni in ne bo propala. ■Slovenec in Slovenke nastopita. Kot po - slednja opišeta tudi ona domovino in skromni del nje zgodovine. A kar ni -mogla razodeti be seda, to je oznanila milina slovenske narodne pesmi. Ciril in Metod govorita bodrilne besede slovanskim narodom; deklamator se jima za hvali za poset v tem slovesnem trenutku Zastor pade! Predenj stopi nov deklamator, ki dekla mira Simon Gregorčičevo pesem “Blagovest nikoma.” V sredi pesmi se zastor zopet odpre in prikaže se živa slika: Ciril in Metod sto jita na vzvišenem prostoru in blagoslavljata slovanske narode, ki kleče pred njima v na rodnih nošah, v rokah noseč grbe slovanskih kronovin in narodnih zastav. Ob 10. dopoldne je otvorila slovesnost Slovenka v kranjski narodni noši, deklamujo sa \5a prolog, ki ga je zložil v ta namen gosp. E, in mrq an gp __ Nato je imel slavnostni govor pr mestnik Ciril - Metodove družbe gosp. A, * kovic. Nato je bila proizvajanja spevo Krojač: Notri pod streho, vodstvom družbenega učitelja gosp trto nadstropje, sem prišel k AJ i0 te. Spremljevanje je bilo v rokah ■po teh ubogih deset kron, ki ste mt.; j e gestojal iz družbenih učiteljev igro so pa proizvajali učenci in — Tvoji -čevlji strašno škriplje- | jo ; gotovo niso plalčand. ? — Šema! Če bi tako balo, bi mo¬ rala tudi moja zimska suknja škripati. jih že toliko časa dolžni, pa naj grem, ne da bi kaj dobil. Študent: Veste kaj, da se ne boste pritoževali in da boste kaj imeli od truda — stopite k oknu in obrite se po Ljubljani. Ta razgled je najmanj pet kron vreden, a jaz vam dovolim ta užitek brezplač - no. - in dekliške šole pri Sv. Jakobu ste i doneski so namenjeni za šol 1ID rl ahko meri z večjimi diletant na pa*„ ra ge p 0nov j v “Narodnem U ? ° t0 , ori Sv. Jakobu — za širše glede leg, ene> slučaj leg. g N pridržani 'v_ st LOXOIi PAIN-EXPELLEF HegU.S.PatOff. 49 % ALCOHOLl F.AiRICHTER&Co. EMED' l&AJISM. SPRAl NS&c. DR. 4 HCHTEK’. Pain ~ Expei|, Prežene bolečine revm ■ kostnice, mišični rev mati atl2ni a, ° ali tr S an 3'e po 5elju st jwl, n. bolečine m trdosti v členi) '■ Izvrstno zdravilo, če se kak ^ ^ ne, za hromost ter odr« ne CleQ ozdravi prehlajenje, g r )p 0 y ‘1$ Vnet i« Pij* in nahod. Zabrani ščanje v prsih. Ozdravi glavobol i n 2obo1v . 4-5 kapljic v kozarcu eei, ,10 n\0' vrstno sredstvo za gr»rar,: vnetja grla. ° Je v ^ Če se užije (4 kaplje v k 0z de) je izvrstno zoper krč v neprebaVljisti. Pristni expeller prid e v kakor ga kaže slika. Zav °ji y "u $ ' z elodc t * PAZITE NA NIčVREDNp PONAREDBE NE 25 in 50 centov steklenica v i e i / r je d r,f# eff če clS sr F. Ad. Richter & 74-80 WASHINGT0N ST NEW Y0RK. ČE Sl MOSTEN ALI OTOŽEN kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! ; s i y ;fOj e J.,ie 111 • • i * - kr« 1 j! , - ffle d T P ' ^ Aliva fu U P ' Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo ZNAK DOBRE OBLEKE Cloltong Ca DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernik in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. *i.50 Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko naprt A množico <’i •• i _ 1_ _ v« •_• *__ ^1 J _ P" . Taka gijotrat dogaja prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje) deželi, ker poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da ^ dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbeni u^oi. Damin po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ti pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbij ■, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju® dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo p plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. BI NKO RUS 11250 INDIANA AVE., CHICAGO & c >, ILL. r travnim na dom Posredno vpliva di deluje proti vt j® bolezni, ker s lili« prebavljiva M nasproti slabi i i« s tem odvri Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ROJAKINJE POZOR! LEPA PRILIKA za učenke, ki se žele naučiti šiva¬ ti ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov Helena Vičič 458 N. Iialsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. Slika kaze trgovsko poslopje iz opeke in cementa v Barrows, Minn. H dela tudi t se pridruži kmalu zasluži v ]E=j rt® vse pri At pomaga ko Jpati tudi p “J*Pri tem edt ■Waw želo-- 5 - Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. •ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ Cenjenim rojakom Slovenecem m Hrvatom naznanjam, da imam v_ zalogr veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo m voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo naročila priporočam za obila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. T 8 dodatek 7 i« lahko 7® ko s e dri: J’ slabe W,T la Soma 4 al nad0mei * Hill L Ak ose Z a- | kot %vilo pa J a 1)1 osla k.°Paža d a •it. % k; a «1 'SeV' 1 ' e/3 O > C/3 SVOJI K SVOJIM ! m SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. : SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. : BACICH & TALKOVICH, lastnika. SVOJI K SVOJIM ! cn < O P* C/a < O NARODNI VESTNIK januarja ion Dopisi. Chisholm, Minn. urednik “Narodnega Cenjeni Vestnika”:— Dovolite tudi meni enkrat malo prostora v vašem cenjenem listu. Najprvo hočem opisati nekoliko moje doživljaje enajstletnega bi¬ vanja v Ameriki. Minulo je že 15. maja 1913 enajst let odkar me je pripeljala francoska ladja “La Bretagne” čez široko morje iz tem me Avstrije sem v Ameriko, kamor sem hrepenel v nadi za boljšim živ¬ ljenjem. Dospel sem v Cleveland, O., in prosil sem Boga, da mi po¬ maga za delo makari če zaslužim le en dolar na dan. V moji prošnji k Bogu nisem-izbiral v delu, ka- košno naj bo, koliko časa naj bi trajalo, koliko ur naj bi delal na dan — edino moje vzdihovanje k Bogu je bilo, da bi zaslužil enkrat le en dolar na dan, potem bo l že šlo. In res, Bog mi je pomagal, da sem dobil delo po večdnevnem na¬ pornem iskanju. Oh, kako sem bil jaz srečen, da sem dobil delo, če¬ tudi je 'bilo jako težko delo, pre¬ težko za človeka, pretežko mogo¬ če celo za živino. Če sem delal po noči vprežen sem bil neprenehoma 13 ur, če sem bil vprežen po dne¬ vu, vprežen sem bil 11 ur, in pla¬ če sem dobil celih $1.50. Šel sem tako izmučen iz dela, da je bil ves stranski hodnik moj, in sto sreč, da nisem nobedenkrat trčil ob ka- košnega stražnika, ker gotovo bi me vtaknil v kletko, misleč, de sem vso noč pil ter sem pijan. Po preteku štirih mesecev biva¬ nja v- Clevelandu sem se nasitil ži¬ vinskega dela ter sem se podal v severno Minnesoto. Tu v severni Minnesoti sem do¬ bil krvavo delo globoko pod zem¬ ljo. Delavni čas je bil krajši kot v Cleveland, O., namreč le 10 ur, in plača je bila višja, namreč $2.10. Ves srečen sem bil in mislil sem si sedaj sem pa že dober, sedaj bom pa kmalu prišel k denarju, in z de¬ narjem k neodvismOisti, ker moj namen je bil in je še kupiti in po¬ stati sam svoj gospodar. In vzrok sem imel, da sem tako sklepal, ker raeunil sem vse po starokrajsko. Primerjal seta se z dohodki notar¬ ja v starem kraju, ker zaslužil ■sem na dan 5 goldinarjev in 25 krajcarjev. Po notarsko sem služil ves mesec, a ko je prišel plačilni dan, dobil sem $51.00. Treba je bilo plačati hrano in stanovanje, treba je bilo kupiti -nekaj obleke m obu¬ vala, in mojih $51.00 se je znižalo toliko;, da sem prišel do prepriča¬ nja, da ne služim po pet goldinar¬ jev, ampak samo po dva goldinar¬ ja na dan. Potem sem se naročil na list “Glas Naroda”, ker so re¬ kli, da je najboljši, ker je dnevnik. Ko sem ga začel citati sem kmalu videl, da je bil priporočam le zato, jer je dnevnik; podučljivega za delavstvo in za praktično življenje nisem nikdar opa/il v tem listu. Veljavo njega sem kmalu obsodil, četudi sem bil le “greenhorn”. Danes znam že nekaj angležko; nemško sem znal že iz ‘pfaleanja’ po nemških krajih; in, merodaj¬ nega se čutim, četudi nisem po - vsem, da izrečem sodbo, da nli edi¬ ni slovenski dnevnik v Ameriki dober list, ker ne prinaša -drugega kot izrezke iz star okraj škili listov in pa nekaj iz nemščine prestav¬ ljenih novic, ter neizogibljiv re - gimenten prestavljen članek. S tem pa no mislim napadati ali ško¬ dovati eni strani, niti koristiti dru¬ gi; povem le, kakor čutim in kar je res, in to je mnenje večine. Ge se stvar ne popravi bo šel dnevnik nazaj, in kakor se vidi iz “vabila na naročbo” bo ostalo vse pri sta¬ rem, izven, če pride kedaj linijski znak s silo, ne iz lastnega nagiba ali prepričanja. Pa to ni moje predbacivanje; tako izrazil se je dnevnik sam v “vabilu na naroč¬ bo”. (Izpustimo pet stavkov.) Minulo bode kmalu eno leto, od¬ kar smo se zbrali tukajšnji Slo - venci v John Lamuth-ovi dvorani, in nas je bilo precej lepo število. Naš namen je bil razmotrivati o “Slovenskem domu”, in sklenilo se je, da se bo zgradil dom, kakor hitro se nabere zadostna svota de¬ narja. Izvolili smo tudi odbor in par tednov smo prav živahno agi¬ tirali za “Slovenski dom”. Na¬ brali smo že tudi nekaj dolarjev, ali žalibog vse je vtihnilo in za - spalo, tako, da še danes ni govora na Chisholm o “ Slovenskem do - mu”. Kdo je temu kriv, jaz ne vem, mislim pa, -da najbrže naša nesloga. In “Slovenski dom” bi nam bil velike koristi. Le pomi¬ slimo stvar trezno in prišli bomo do zaključka, da bi biloi povsem opravičeno, če bi imelo toliko dru¬ štev svoj dom. V “'Slovenskem domu 7 ’ bi imela lahko vsa društva svoja zborovanja in Slovenci in Slovenke bi imeli svoje shajališče ob prilikah kot veselice, zabave, shodi itd. Sedaj je naše edino zbi¬ rališče bara v salunu in to stane mnogo več, kot 'bi stal “Slovenski doim”. Poglejmo naše sodelavce Fince! Če je še tako majhna na¬ selbina, napravijo svoj narodni ali delavski dom. Kar se tiče slo - venskih žen in deklet, bile bi go¬ tovo vnete za “Slovenski dom”. Sedaj se jih pušča doma, ker ču - dno izgleda, da bi hodile ženske v salun, četudi 'bi ne bilo prepoveda¬ no. če bi imeli “Slovenski dom”, bi ne čepelo ženstvo vedno doma brez vsakega ‘ razvedrila, ampak žena bi šla z možem, mladenka z mladeničem v “Slovenski dom” na skupno, pošteno, nedolžno zabavi¬ šče, kjer bi dvigali kulturo, kjer bi se ©dimili, razveseljevali in raz- vedrevali. Narava človeška za - hleva, da se mora človek razvese¬ liti, včasih tudi zasukati, če je že star ali mlad', mož ali žena, -fant ali dekle ali otrok. Poštena za - bava prelomi duhomornost in ena- koiičnost življenja, in to bistri um. In to bi se doseglo vse, treba je le, da se zedinimo za ‘Slovenski dom’. Zima nam je bila mila do sedaj. Druga leta smo se zime do božiča že naveličali, letos se pa takoreboč še ni začela, četudi imamo že sneg, in ne mrzle, pač pa sveže dneve. Hudega letos ne bo, ker 'dan se je nagnil in vsak dan imelo bo solnce hujšo moč. Delavcem ne svetujem sem, ker za delo je trda, četudi stari delav¬ ci večinoma delamo. Voščim vsem čitateljem in čita- teljicam naprednih listov srečno novo leto in napredek v slogo in blagor. Jože Ulčar. vednim in naprednim, nazadnja¬ škim pa, da bi že kmalu spregle¬ dali. Srečno novo leto! J. K. South Range, Mich. Dunlo, Pa. New Derry, Pa. Cenjeni urednik:— Prosim malo prostora v našem cenjenem listu N. V. Že dolgo ni¬ sem se oglasil, torej sem si danes namenil napisati par vrstic v naš priljubljeni delavski list N. V. Kar se tiče delavskih razmer, soše pre¬ cej povoljne, ker delamo vsaki dan. Zaslužek je odvisen od pro¬ storov, in tako zaslužimo toliko, da skromno živimo, in da nekaj ta- korekoč pristradamo. Saj vsak ve, kako je; delati moramo za bogati¬ ne; ti se naj valjajo v razkošju, mi pa naj živimo v pomanjkanju. To kar dobi delavec za trdo delo, so le majhne drobtinice od bogastva, ki ga pridela, izdela in vstvari. Delamo res eni, vendar pa ne sve¬ tujem nikomur hoditi za delom sem, ker uas je že pol preveč. Pre¬ več delavcev, premalo premogov¬ nih vozov, potem pa že veste ka- košne so razmere. Ob enem pošiljam tudi naroč - nino za celo leto 1914 v znesku $2 in 15 c za knjižico “Navodilo, ka¬ ko postati državljan.” Pozdravim vse zavedne delavce in pa vsem srečno in veselo novo leto. Tebo podučljivi list pa želim toliko novih naročnikov, da bi uspeval in napredoval ter dvigal narod slovenski v Ameriki v iz - obrazbo. Steve Kopriva. Red Lodge, Mont. ‘Narodni Cenjeno uredništvo Vestnik”:— Čeravno še. nisem dolgo časa na¬ ročnik tukaj splošno priljubljene¬ ga lista “Narodni Vestnik”. Ko sem ga dobil -prvič *v roke in sem ga -prečital, videl sem, da se osobje pri tem podjetju, posebno urednik, res trudi, da pošlje v svet kaj iz¬ obraževalnega, kaj koristnega za vsakdanje življenje. Tega, kar je v “Narodnem Vestniku” ne naj¬ dem v nobenem drugem sloven - s lig m časniku in izreči moram, da je ta severozapadni dvotednik po¬ vsem “ali right” in zato sem se nanj naročil. Iz vseh krajev Združenih držav citatno, da je dosti delavcev 'brez dela. Tako je tudi tukaj brezpo¬ selnih dovolj, 'ker se ne dela vsaki dan v premogovih rovih. Delo se tukaj težko dobi in zaradi tega ne svetujem nobenemu sem za delom hoditi. Kadar se obrne na bolje, bom že sporočil. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, to je za Cenjeno uredništvo “N. V.”:— Dovolite mi malo prostora v va¬ šem cenjenem listu, da naznanim našim rojakom kako se tukaj godi. O delavskih razmerah 'bilo hi ne¬ smiselno govoriti, ker vsi dobro veste, da je tukaj štrajk. Kar se pa tiče štrajka, zgleda tukaj pri nas dobro, četudi že štrajk pol leta trpi. Dosihmal se nam jih je tu¬ kaj prav malo izneverilo, seve na¬ ši sosedje v Calumet so vse druge vrste ljudje, četudi so Slovenci, in ravno Slovencem hode pripisovati na rovaš, .če se poravnamo kedaj brez pripoznanja organizacije. — Kar. se tiče nas večine rudarjev v tej okolici, mi se držimo unijskega principa, ker vemo, da velja le v uniji geslo “Viribus Unitis” — Z združenimi močmi. Mi bomo šli na delo, kadar se bodo naši vodje po¬ botali s kompanijami na kateri - koli način. Mi smo tukaj za delo; pripravljeni smo začeti vsaki dan kakor hitro nam unija naznani, da je spor poravnan; vendar smo pa ravno tako pripravljeni stavkati makari do obletnice in še dlje, če se družbe, ki so nas imele zasuž¬ njene, in unija ne poravnajo tem ali onim potom. Tukaj na South Range ali na Balti« bilo nas je precej Sloven - cev pred stavko. Odkar je pa stavka, se pa naše število vedno manjša, ker večina se je podala s trebuhom za kruhom v tuji svet. Tako je šel tudi za delom v gozd 26-letni Leopold Rotar, rodom iz Podboršta, fara Črnuče na Kranj¬ skem Fant je dobil delo, a vse¬ kal se je malo v nogo in tako je prišel semkaj v bolnišnico. Ko je nekoliko ozdravil, ga je vzel nje - gov “boss” iz bolnišnice in ga je dal v hotel, da popolnoma okreva. A v hotelu mu je prišlo na pot ne¬ kaj tujega denarja in kakor je tu¬ kaj javno mnenje, vtaknil ga je on v žep. Tega je bil namreč ta fant obdolžen, in krivdo je pripoznal s tem, ker je skočil ponoči, ko so drugi ljudje zaspali, skozi okno drugega nadstropja, in vzela ga je noč. Če bi bil Leopold Rotar po - šten mladenič, ne bi mu bilo tre¬ ba skakati skozi okno drugega nadstropja in pobegniti ponoči iz hotela. Bežal je deset milj daleč k svojim prejšnjim prijateljem, s kojiini je skupaj delal. Ti so ga oblekli in obuli in dali so mu ne¬ kaj 'centov, da se je zamogel pri¬ peljati sem na South Range k svo¬ ji soprogi. A obstanka ni imel tu¬ kaj ; rad bi šel skeDati, a bilo ga je sram. Podal se je torej na Ca¬ lumet, kjer ni bil poznan, in pri¬ družil se je istim našim rojakom, ki opravljajo -posel Judeža Iška - rijota. Mislil je mogoče, da bo pri McNaughtonu za ‘pedentarja’, da bo denar po tleh pobiral, a Mc- Naughton ga je poslal v rudnik, 'kjer pljuje v skledo vsega delav¬ skega razreda in tudi v svojo last¬ no. Na Calumet se je skrival kot tihotapec in tat; a ko je dobil pla¬ čo, je prišel sem na South" Range k ženi. Tukaj prišla sva skupaj, in na vprašanje, kje dela, se je zlagal, da dela v šumi. Rekel sem, da bom šel ž njim, a on se je zopet zlagal, da dela v tovarni blizu me¬ sta Houghton. Tudi tja sem ho¬ tel iti ž njim vzlic temu, da je la¬ gal, da je živinsko delo in ga sploh ni mogoče dobiti. Jaz sem mu za - trdil da.se nobenega dela ne bo¬ jim in tako sva se zmenila, da se odpeljeva skupaj z vlakom ob polu štirih; pripomnil je pa, da naj ne pravim o tem nikomur. Nekaterim se je tudi lagal, da dela v nekem rudniku pri Calumetu, kjer ne ko¬ pajo 'baker, ampak barvo. Ko sem bil pripravljen ob polu štirih na pot ž njim, zvedel sem, da jo je odkuril že ob polu dveh, samoumevno zato, da se je umak¬ nil, da bi nihče ne vedel, da skoba pri Calumet in Heela družbi. To smo pa sedaj -pozvedeli, in njegova žena, ki je vesela, ker je sama do¬ ma, in kjer mačke ni doma, miši plešejo, je tudi priznala, da dela v rudniku kjer je stavka. Kar se tiče naših skebov tukaj na Baltic, imamo jih osem in ene¬ ga Hrvata. Drugič naznanim ime¬ na in opisal bom njili vrline, kot sem one skeba Leopold Rotarja. Končno podajam delavsko roko vsem zavednim bratom in sestram delavskega razreda; vsem voščim ob premembi leta napredek in zdravje, in istotako vam urednik, našemu “Narodnemu Vestniku” .pa obilo naročnikov. A. Š. Z -delom se ne moremo prav me pohvaliti; res delamo vsak dan, ali preveč nas je. Silvestrov večer smo prav lepo obhajali. Imeli smo namreč ve - selico, katero je priredil sociali¬ stični klub. Pri veselici je uprizo¬ ril dramatični odsek lepo igro Njegov jubilej”. Diletante se mora res pohvaliti, kajti bili so vsi z malimi izjemami kos svoji na - logi. Igra ni šaljiva, ker je vzeta iz delavskega življenja. Igra je re¬ sna in izvrstna za vsako delavsko naselbino, kjer se goji dramatika. V njej se vidi povsem prepriče¬ valno in resnično, kaj dobi delavec na stara leta — ubožnico ali pa grob. In. tako bo vedno, dokler bo delavec volil svojega izžemalca- kapitalista v razne postavodaje. Dostikrat sem slišal ob času vo¬ litev : Kedo pa bo drugi kot ta ali ta; kaj bo revež, kateri nič nima in nima vpliva. Ali dragi delavec ta¬ ko ni prav. Vprašam te: zakaj se kapitalisti tako srdito pulijo ,,za razne stolčke? Zakaj toliko denar¬ ja potrosijo v volilne namene? -— Zato, da imajo revno maso vedno na verigi, in sicer na verigi po¬ stav, da jo lahko drže k tlom v bedi in siromaštvu. Vprašam, ali kdaj kapitalist 'dela? Nikoli! O- bratno, revno ljudstvo dela zanj. Kaj imajo izumitelji raznih stro¬ jev? Večkrat nič ket revni zaslu¬ žek, njegovi potomci pa brezdelje. Namesto, da bi služili stroji za splošni blagor, služijo pa kapita - listom, da se valjajo v bogastvu, mi moramo pa prositi, če sinemo de - lati in zaslužiti za najskromnejše potrebe. Okolu polnoči, ravno ko smo me¬ njavali leto 1913 z letom 1914, je imel na veselici krasen govor so- drug Gorup iz Jolmstown, Pa. Govoril je o pomenu socijalizma, ter v jedrnatih besedah razložil današnji kapitalistični sistem, ki drži delavstvo v siromaštvu, na - zadnjaštvu in sužnosti. Za pustni torek se že zopet dra¬ matični klub pripravlja z novo igro; in ne z eno, kar dve pravijo, da bodo uprizorili. Gotovo bo zo¬ pet dovolj užitka, razvedrila in smeha. Vsa čast našemu drama¬ tičnemu klubu, ki stori mnogo za razvedrilo, izobrazbo in in kul¬ turo. Naročnik. dejstvo je, da so stavkarji izbo - jevali že dve važni točki, in zato jim gre vsa čast; vsa sramota pa j istim, ki držijo nazaj, da se ne do¬ voli delavstvu organizacije. Tukaj v naši novi naselbini se kaj rada štorklja oglasi. Mi ima- j mo tukaj lep kraj, svež zrak, na nasprotno stran reke v državi Min¬ nesota se gradite dve tovarni za sedem in dvajset milijonov dolar¬ jev, in to jo menda vse tukaj pr:, drži. To pot je pustila pri družini Jožef Pleško čvrstega dečka in pri | družini Frank Zajc brhko dekli¬ co. Vse je zdravo. Torej tudi v tem oziru napredek. Pozdravljam vas, prijatelj urednik, in želim listu mnogo uspeha. Naročnik. wm a Afterihe dayš vvork BEER makes the evemng pmeal ipleasure. V založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmen’s Compensation Act) Cena 30 Centov Navodila Kako Postati ,J f da s jr P JJfJ j« I y 1 Hi K * isi) 3 ' ilJV-n vi)l /.ali' 0 ’ Državljan Plin* V>- Cena 15 Centov L* W ,(H ta n° ter Idr® Theo.Hatnm Brev/tng Company ST. PAUL MINN Uk LOUIS BAUDEK ja?no bil z< yfe> se C,,!.." »a,ik lBe ^ y Ja? I / "Dni fin l l Grand Avenue, - - Evelelh, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO i* V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam i z b o r n i TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. mi vi uprti®’ , c ndJa' tt gosP» d J pripovedujte « trte, to ru “ ie dr kakor ] i k vai m 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. pt® ! ^.nedolžne, i i slučajno poleg mize; fot i biografija v kanove oči s junije iztr ZŠ/j Preda se je — tresočo rol ‘ "Jerica!” je Oliver, Wis. Cenjeni urednik našega unij - skega lista “Narodni Vestnik”, vas prosim, da uredite ta moj do¬ pis v list. Pol leta že gledani vojsko na Ca¬ lumet, Midi., vojsko delavstva s kapitalom. Vi robotniki borite se za pravico, ker vi ste bili zasužnje¬ ni mnogo bolj kot rudarji po dru¬ gih krajih. Vi ste se pokazali od¬ ločne, možate. Strajkarji, vse po¬ šteno delavstvo vas čisla in slavi kot junake delavskega razreda; vse pošteno človeštvo je z vami in vse pošteno človeštvo je proti ske- bom. Vi stavkarji -ste vstrajali; bodite še v bodoče neizprosni, bo¬ dite trdi kot jeklo, kot dijamant, držite še nekaj časa vsi skupaj, kajti če vam spodleti, če se ne po¬ ravnate častno, potem je delavec na Michigan prodan v hujšo suž nost, kakor je bila prej. Vi stavkolomci ali ne uvidite, da je postopanje družb absolutno, da hočejo za veke držati delavstvo v mučeništvu in hlapčevstvu? Ali ne uvidite, da se borijo stav karji tako ‘za vas kot sami zase? Stavkarji so zmagali, njim gre kredit, da skeibate vi le po osem ur na dan, za minimalno plačo $3.00. Vi stavkolomci trgate kruh iz svojih lastnih ust, iz ust svojih otrok kot -onih stavkarjev. Vi ste rojaki, vi ste sosedi, vi imate ena¬ ke interese. Kako to, da imate ta¬ ke čudne naočnike, da ne vidite stvar tako, kot jo vidimo mi ostali delavci, da uvidite, da bi se družbe morale ukloniti, če potegnete vsi delavci skup. Unijski vodje in de¬ lavsko časopisje so storili svojo dolžnost v polni meri. 'Stavka je edino v rokah delavstva, in če de¬ lavstvo hoče imelo bo v bodoče boljše razmere, če pa neče se bodo pa razmere rajše poslabšale kot poboljšale. Delavstvo je odločilen faktor in ker delavstvo v splošnem rapidno napreduje, je gotovo, da bo zahtevalo pripoznanje organi¬ zacije v par letih, četudi bi sedaj od te zahteve prostovoljno odsto¬ pilo. Nevolja bo tlela vedno na Michigan, če se unija ne pripozna, in upori bodo izbruhnili periodi - čno, dokler ne zavlada pravica. Če se pa odloči to pot tako ali tako, CENTRALNA LEGA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO UREJENE PO NAJBOLJ MO DERNEM NAČINU. in je stop . iahi majhni za< Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE A VENUE IN SUPERIOR STREET »ni di TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. „ an j' »hišo. Ka] * * * sem iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosadaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. ' JOSIP SCHARABON * BLIZU UNION POSTAJE. 415 West Michigan St.. DULUTH. MINN. KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO P0- : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. Pošiljam denar v staro domovino PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH, : : NACHOD & KUEHNE. Prodajam parobrodne in železniške listke. *-—- itn človek (kJK da, ^an 0 * Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-H. Frank Brand —: TRGOVEC :_ l^nNrrvri R iyP.w ME „ S0M 1N KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commomvealth Ave NEW DULUTH, MINN. ’’ Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. Oraer Iiimiting* Time to Pile nnimo State of°w: Hear1 ^ ^hereon. ® Clallas ' State of Minnesota, County of st. Louis, IFIRST NATIONAL BANK te. $4$ m Chisholm - - Minn. f'4 v i v g Kapital $25.000. Preostanek $29 310 Osebna odgovornost $5,000.000- Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencei 11 Pridite in se prepričajte- v v i'4 V J*4 v i'4 v f»4 V J'4 V i'4 V s S K '•« %4 >i ' o H 'V 1 * ft Ni dena f t "^6 i k. 3e v H ti K,'" f'4 V J'4 V T h,” je rekel Dušan tisti trenutek. “Odkar govorim, še nisem čutil nobene radosti niti bolečine, za katero ne bi vedela moja mati.. ” “In tudi /daj se ne hudujete nanj? Moja sestra vam je ven¬ dar tukaj — ne poznata je in . ... ” “Kogar pozna Dušan, tistega poznam tudi jaz,” ga je preki¬ nila plemenita žena. “In ne hudujem se ■— narobe!” je dodala z otožno srečnim smehljajem na ustnicah. “Moj sin je vrla duša, in človek, ki ga vzljubi on, mora biti dober človek. Ne hudujem se, mar¬ več blagoslavljem.... Kaj pa ostane nam ubogim majkarn na sta¬ re dni, ako ne to, da želimo srečo svojih otrok? In kakor vroče sem jo želela vselej jaz in jo bom želela, dokler mi bije srce, je čisto nemogoče, da bi Dušanu ne bilo v srečo, kar stori po glasu svojega srca....” Ivanu se je stresla duša: takšnih besed še ni bil slišal iz žen- skin ust. Ni se mogel premagati; prijel je ženo za roko in jo po¬ ljubil z globokim, ganjenim spoštovanjem, kakor bi poljubil človek roko svetnice. “Če vama morejo izprositi srečo želje matere in sestre, se vrne¬ ta kmalu zdrava in srečna!” se je začul za Ivanovim hrbtom čist, zvonek glas. “Noben hip. ne bo minil, ne da bi bila najina misel pri vaju.!” Ivan se je ozrl, in sladka zona ga je oblila. Ljubica se je bila vrnila iz svojega skrivališča; zdaj mu je zrla jasno in ganjeno v oči, iztezaje mu roko v pozdrav. Iznova je zrdel, ko se je dotaknil drobnih prstkov in objel s pogledom njeno mlado, vitko postavo. Beseda mu ni hotela prav z jezika: prvikrat v svojemu življenj je okisal zadrego, čutiti se trepe¬ taje v čaru nedotaknjenega ženskega bitja. Nato je izdavil iz grla navaden kompliment; zavedel se je nerodnosti — pogledal Ljubico in zapazil šele zdaj, da drži še vedno njeno roko v svoji. Njiju oči so se srečale; Ljubičina glava je zatemnela kakor mak.. Majka je bila odhitela v kuhinjo. Dušan je postavljal ves zamišljen fotografijo na prešnje mesto. “Oprostiti morate, gospodična,” je izpregov.oril naposled, naš prijatelj z velikim naporom. “Vse se mi -vrti v glavi od te skrbi. Kdor še ni nikdar izgubil, niti ne ve, kaj pomeni imeti ljubljeno sestrico....” (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška,™.,E, Borstnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obredmk, po katerem vodijo svoje m iz , kat ? r ega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — 1 n nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. *— Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacoh Skala, F. S., John G-ouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely,'Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo jv mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla¬ čalo toliko podpor: društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Petra V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. It 1 ' (Dalje.) Njega ni doma, torej se nima ničesar bati. To je bilo ugo f dno. Vendar še to ni nič. Saj so v njegovi hiši sluge, ki čuvajo njegovo olago. V resnici, ta stražnik na mostu je izgledal zelo siromašen, ali Strezinja je videl na lastne oči, da je v njegovi hiši vsega v izobilju. Prišlo mu je sedaj tudi na um, da je to nekako čudno in ta - jinst.veno, da ima človek, ki je na mostu, preprost stražnik in vojak, bogato hišo. Kako to, da ta bogataš opravlja to službo? Ali je ta¬ ki skopuh? Ne, to ni. Tu se skriva nekaj tajnega.- Ali kaj? Se¬ daj ni bilo časa, da bi razmišljal o tem. Ali ko se vrne nazaj v Kor¬ dov*- 1 , se spomni na to in potrudil se bo, da odkrije skrivnosten o - braz tega človeka, ki čuva njegov biser, zlato njegovo Fatimo. Fatimo, da, to mora videti. Z brzimi koraki je korakal ob Quadalquiviru do hiše, ki jo je videl že od daleč, in ki je 'krila nje¬ govo oboževano bitje. Za trenotek je pozabil na Wadho el Amerija in na svojo misijo. v »e njegove misli so uhajale k nji — lepi Fatimi. DESETO POGLAVJE. Strezinja je udaril s kladivom po vratih. Turoben zvok se je slišal in kmalu nato se odprejo vrata. Na pragu se je prikazalo grdo, razorano m rmeno lice neke gubaste starke. — Kaj želiš? -— ga vpraša gledaje od nog do glave. — Iščem gospodarja. — Ni ga doma — odvrne starka in hoče zapreti vrata. Ali Strezinja se je tega nadejal, zato je djal desno nogo pred Trata. — Oprosti draga vratarica, ali jaz se . imam mnogo važnih reči pogovoriti z njim in te prosim, da me obvestiš, ko se vrne. To govo¬ reč se približa njegova roka njeni in starka začuti v roki nekaj, kar je dobro poznala. Bil je to pravi pravcati arabski -zlat novec. Strezinja je dobro vedel, da ni na svetu zida, katerega bi ne pre - skočila z zlatom obložena kamela. In v resnici, obraz starke se je takoj spremenil in vzkliknila je veselo: — Pripravljena sem odgovoriti na vse. — Morda ti je znano, da sem bil gost tvojega gospodarja. — Ti si toraj oni Hrvat iz daljnih krajev, o katerem mi je.pra- vila naša-lepa Fatima. O ti srečni človek.... Strezinji šine vsa kri v lice. On je seve. hotel tako od daleč povprašati po lepi Fatimi, a evo, n jeno ime je bilo izgovorjeno prej, nego je on mogel pomisliti. In ker se mu je zdel ta trenutek primeren, reče: -— Kaj praviš, lepa Fatima je govorila o meni. Starka, videč, kako mu je šinila kri v lica, se nasmehne in reče: — Povedala bi ti še mnogo več, a ne smem. _ V njenem glasu je bilo nekaj žalostnega, a Strezinja pomisli, da J 1 je treba še nekoliko pozlatiti jezik. Spustil je v njeno roko še en zlat novec. Starka ga krčevito prime in gledaje plašno na vse strani, reče: — Pojdi z mano! Vrata se zapro in starka ga odvede po ozkem hodniku v neko polumračno sobico. Ko stalila v sobi, reče: — Povej mi, kaj želiš vedeti od mene. Jaz sem uboga starka, a tako glupa nisem, da bi ne vedela, sodeč po tvojih darovih, da želiš od mene večje usluge, nego te besede, ki sem ti jih povedala. Govori tedaj! Strezinja se je nekako obotavljal. Ali naj zaupa tej starki, ki jo je vid«! danes prvikrat? Čas je hitel. .. . Dobra starka -— reče naposled in jo prime za roko. -—- Uga¬ nila si. Jaz želim od tebe večje usluge, in ako mi jo storiš, dobiš še več, mnogo več, nego si moreš misliti. - Starki so se pohlevno zaiskrile oči. — Govori, gospod! Malo prej si mi govorila o Fatimi? — In ti bi rad? — reče plaho starka. ... — Jaz jo ljubim, ljubim bolj nego svoje oko. In sedaj veš vse. Starka zmaje z glavo. — Hm. Ti bi jo rad videl ? — Govoril bi rad z njo. Starka potegne roko preko čela, zmaje z glavo in reče: — To ni mogoče. — Nato pa doda: — Kedaj pa hočeš? — Takoj sedaj, takoj. — Ali si znorel? Sedaj pri belem.dnevu? Sedaj, ko se lahko vsak hip vrne gospodar.? -- Ne boj se tega! Še -malo prej sem videl, kako straži na veli¬ kem mostu. — To ni nič novega. Vem, da straži. Ali lahko ga vsak čas za - menjajo. Straže se menjavajo. Ako hočeš sestanek s Fatimo, se lahko zgodi v dveh, treh dneh. Tudi njo moram pripraviti. .. . Strezinja je prebledel. Starka ga prime za ramo in reče: — Ubogi mladec, žal mi je, a ne morem pomoči. Strezinja pa vpraša: v — Koliko zahtevaš? Zahtevaj od mene, kaj ti drago, ali Fatima mora postati moja. Moji trenutki so kratki. Za eno uro, najpozneje dv moram z važno nalogo iz Kordove. Kdo ve, kaj se med tem zgodi z menoj? Grem v pogubo, a želim, da še prej vidim, njo, ki je solnce mojih dni. ■ Starka, ko je slišala, kako jo nagradi, postane mehkejša. — Ali misliš, da bo Fatima hotela priti sem tako naglo, naen - krat. Saj ji še nisi odkril svoje ljubezni. — Pride, zakaj ona me pozna. — Dobro, dobro. Povem ji, da si tukaj, da ni gospodarja do¬ ma™ da ji imaš povedati važne reči, ki se tičejo njene matere, od katere so jo s silo ugrabili. Morda bo potem šla. ... — Poskusi. Starka je odšla iz sobe. Strezinji je utripalo srce v prsih. Sedel je na stol in podprl glavo. — Ali bo prišla? Ali je mogoče, da mu je tako blizu ono, kar se mu je zdelo prej šo nemogoče. Videl bom njen angelski stan, njene žive, prekrasne oči in slišal njen mili, zvoki glas. (Dalje prihodnjič.) St. 20, S. H. Zveze, v Eve- leth, Minn. -— To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Vajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Lenich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozicli, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. • • Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. POZOR: Rojakom -po Minnesoti in po drugih okrajih se naznanja, da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni, ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nosil višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOnčANšEK, zastopnik GARY LARO CO., Eveleth, Minn. FRANK TORKAR, zastopnik, G-ary, New Duluth, Minn. —: ali pa na :— GARY LAND CO. 6EN’L OFFICE, 202 PALLADIO BUILDING, DULUTH, MINN. Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GAEY, Minn. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. -— Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; And.ro Biviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box. 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andr o Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič. redar. Mali oglasnik. CONRAD & HARD KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 115 So. Genesse St., VTuakeg-an, 111. Tel. St. 732. Slovencem^in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo naSo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. J. A. PETROSHIUS .rSTK No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. pogrebnik in zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna ih za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. JOSIAH COLLINS KJE jJE Rad bi vedel 'kje je Lovrenc Pešelj, moj oče, doma iz Polenje Podgore, okraj Črnomelj, fara Stari trg. Imam mu nekaj zelo važnega poročati. Peter Pešelj, sin 469 — Mesaba Ave Duluth Minn. NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln St. na Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesito raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Imam tudi na prodaj zemljišča za farme. Franic Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. A. M. MURNIK 1 Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIjnE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBauIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER FRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. SHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi [ji M. F. SKALA, agent za * ■n ah Hi 1_i.« EWI : i_«_H= “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. hs Hi Hi Hi Hi Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Hi vrste, smodke in vse kar spada / gostilniško ovrt. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi jfmuarjai9 l4 RAZNOTEROSTI. Kako žive Albanci. Že stoletja žive Albanci na isti način, nikjer se ne drže starih navad in podedo¬ vanih običajev tako zelo, kakor v tem skritem, zdaj nič več pozab¬ ljenem ‘kotu. Evrope. Posebno rod binsko življenje poteka v istih ob¬ likah, kakor pred sto in sto leti. Hiše premožnih Albancev so veli¬ ke štirikotne hiše s sadovnjakom spredaj. Prostori so razsežni, ker oženjeni sinovi ne zapuščajo hiše očeta, ki je do konca svojega živ¬ ljenja priznan poglavar vse svoje rodbine. V pritličju so gospodar - ski prostori, kleti in hlevi, stano - vališča so v prvem nadstropju. Preproge krijejo tla, okoli sten so postavljeni nizki divani z baržn - nastinti blazinami, in nikjer ne manjka visokega starodavnega ognjišča. Skozi ozka zamrežena o- kna prihaja le malo svetlobe. Pri jedi sedi rodbina v krogu na zem - lji okoli bakrene sklede. Jedila najenostavnejša. Vsakdo je s so svojo žlico, ki jo ima na kolenih Pred jedjo si vzamejo zelo gosto¬ besedno žele dober tek ter izpijejo par kozarcev domačega lahkega žganja. Če so tuji gostje pri mizi (pravzaprav pri skledi, ker miz sploh nimajo,) ne sede žene z mo - žimi skupaj, marveč strežejo go - stom. Ponoči si vsi razlože po tleh žimnice in odeje. Roditelji in ne - poročeni otroci spe skupaj. Po - stelje in stoli so v tej deželi nezna¬ ni. Grozne so zdravstvene razme - re.Največja nesreča za deželo je jetika, ki je pravzaprav narodna bolezen albanska. Proti tej bolez¬ ni se sploh ničesar ne zgodi. V istih odejah in na istih žimnicah, na katerih so umrli eni, spe drugi. Cele rodbine izumirajo vsled jeti¬ ke. Če umre poslednji član kake rodbine, se podre ognjišče v glav¬ nem delu hiše, zazida eno okno ter posekajo drevesa na vrtu. Dekle - ta ne hodijo od doma. Pripravlja - jo si balo. Moža jim izbere oče. Vidi ga šele pri svatbi, pri kateri mora igrati nevesta vlogo obupa - ne. Kriči, prijema se sten, ko jo vlečejo na voz, v katerem so vpre- žend voli. In vso pot mora delati, ‘kakor 'bi hotela viti. V cerkvi šele na tretje vprašanje duhovnikovo odgovori počasi “da.” Ženin pla¬ ča tastu odškodnino sto in dvesto naših kron. Čudežno dete v Petrogradu. V Petrogradu je zdaj čudežen deček. Vsi, ki so ga videli, ga označuje - jo; kot naj čudovitejši pojav na glasbenem polju. Villi Ferrero, ki ne zna niti brati, niti pisati, diri¬ gira velik sinfonični orkester z ve¬ likim razumevanjem in popolno - stjo, kakršne dosedaj še niso vi - deli. Naj večji tlel občinstva, čez 3000 oseb, je prišlo na koncert ču¬ dežnega dečka, ki se je vršil v ve¬ likanski dvorani plemiškega do ma, iz veselja do senzacije. Povab¬ ljene glazbene kapacitete in tudi slavni orkester grofa Šeremotova so bili zelo nezaupljivi. Komaj pa je deček prijel za taktirko, so bili vsi poslušalci iznenadini. Dirigiral je mojster prav po božji milosti Dirigiral je Beethovvna, Orlega Berlioza in Wagnerja in dirigiral je vse brez not. Orkester Šererno - tova je igral z veliko preciznostjo in železnim ritmom. Velika dvora¬ na se je v hipu izpremenila v velik kaos, vse je hitelo k otroku, ga ob¬ jemalo ter poljubovalo in ga obsi palo z darili. V umetniški sobi pa je vzel čudežni dirigent malo lo - komotivo ter se igral z njo. Osem¬ letni Ferrero je sin italijanskih starišev glasbenikov, ki so živeli dolgo časa v Ameriki, kjer se je mali Villi tudi porodil. Po brzojavu je potoval. Iz Ca¬ rigrada poročajo: Groteskna epi¬ zoda se je pred kratkim odigrala v Štambulu. Hassan Baba, stari prodajalec sadja iz Male Azije, se je namenil vrniti se z izkupičkom enega leta zopet nazaj v domovi - no. Zato je iskal v galatskem pri - stanišču ladjo.Tam se je šešel s telegrafistom, znanim šaljivcem, ki mu je ponudil, da ga za majhno vsoto denarja hitro spravi v nje - govo domo vino in sicer “ po brzo - sedi mirno, da ne padeš v morje!” Hassanu je jelo srce utripati. Ves se je tresel ter jel prositi: “Pro¬ sim te, obrni; peljem se raje s par nikom!” Tedaj je telegrafist “obrnil.” Za hip je vstavil aparat in Hassan je bil zopet v mestu sul¬ tanov, v sobi telegrafista. Hitro je izpustil žice ter tekel na vso moč v pristanišče. Aled potjo pa je prisegal, da se nikdar več ne bo vo zil po brzojavu. Arzenik v patronah. V posled - njem času se je dogodilo na Fran¬ coskem več tajinstvenih zastrup - ljenj. Predvsem so to zastrupljen- ja v Laonu, Mouriesu, Marinu, Ro- ubaixu. Sumili so, da so temu vzrok pokvarjene sardine in dru - ge konserve. Natančna preiskava pa je dognala, da je stvar drugač¬ na To dejstvo pa so dognali sle¬ deče : Pred kratkim je neka pariš¬ ka rodbina jedila zajca s smetano. Zajca je pripravila kuharica, ki je že dolgo časa pri hiši. Po obe - du je bilo vsem članom rodbine slabo. Poklicali so kuharico ter jo vprašali, kako je zajca pripravila. Kuharica je trdila, da je pekla zaj¬ ca tako, kakor vedno. Ostanke so poslali v laboratorij, kjer jih je, profesor Bordas kemično preiskal. Vse osebe, ki so prišle -z zajcem v stik, so prišle v preiskavo. Us - pela preiskave pa je bil negativen. Profesor Bordas pa je zadevo toli¬ ko časa preiskaval in zasledoval da je prišel do pravega zaključka. Arzenik je prišel v zajca s šibrami, s katerimi je bil usmrčen. NEMŠKI OFICIRJI SPOD¬ RINEJO TURKE. Konštatinopel, 7. januarja. -— Vsled nasvetov nemških'častnikov ki so bili priklopljeni turški vladi, je poslala Turčija- v pokoj 280 vi¬ sokih turških častnikov. Med nji - mi je Iladis paša, glavar general¬ nega štaba. 15.142 PREDLOG PRED KONGRESOM. V/ashington. 6. januarja. — V poslanski zbornici zveznega kon gresa je vloženih 11,268 predlog med tem ko je v senatu predlo - Ženih 3,874 predlog. Tisoče predlog, ki prihajajo v kongres pri vsakem zasedanju, da posebnim odborom vendo več po sla, vendar mnogo teh predlog ne pride pred kongres, ker jih odbori vržejo v koš,. Kongres reši malokedaj več kot 500 predlog v enem zasedanju in treba bo mnogo posebnih zasedanj da bodo sedanje predloge rešene v par letih. Smesnice. Žena: V .časopisu sem danes brala, da je star samec umrl in vse svoje veliko premoženje zapustil ženski, ki ni hotela postati njego - va žena, dasi jo je trikrat zasnu- bil. Mož: No, vidiš — pa pravite ženske vedno, da so moški nehva - ležni ljudje. Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. ze Sadnik: Ali ste bili že kedaj aznovani? Otoženec: Še nikoli. Sodnik: A pri sodniji ste večkrat imeli kaj opraviti? Obtoženec: Tudi ne. Sodnik pa se mi ' zdite tako znani. Obtoženec: To pa že verjamem - jaz sem marker v nočni kavar¬ ni “Pri razposajeni devici. Prvi hišni posestnik: Sitno pa je, sitno. Kadar zvišam najemščino, imam v hiši pravo re¬ volucijo. .. Moški kolnejo... žen ske zmerjajo.... Drugi hišni posetnik: Pri meni gre pa vse mirno; veš, jaz pa svoje stranke tudi nežno pripra - vim na zvišanje. Zmerom jim po - šljem “Kartenšlagarico,” da jim tri tedne prej na kvarte proroku je, da se bodo najemščine zvi šale. Hči: Mama, jutri me pride ofi- eijal Sekirec snubiti. Mati: Ta človek mi je tako strašno zopern, da bi me skoro ve¬ selilo, da bi postala njegova tašča. — Ti pa tudi Ves dan pri vinu sediš. . . . — Kaj ne bi, ko pa imam ves dan take skrbi, da jih komaj vto - p im! THAW BO MOGOČE OPROŠČEN. Concord, N. H., 7. januarja. — Holman A. Drew, šerif Coos co - unty in policaj Clark B. Stevens, ki sta pazila na Thaw od meseca septembra, sta se izrekla', da Ilar - ry K. Thaw, morilec Stanfor Whitte-ja ni nevaren ljudstvu in, da bi se ga lahko spustilo na prosto pod jamščino. Šerif se je izrazil, da je bil ves čas mnogo s Thaw-jem v stiki in, da ni opazil, da bi bil nagnjen k vznemirjenju, srditosti ali ma - ščevalnosti. — Tvoja zaroka se je razdrla Lej, lej! Prej si pa vedno pripo vedoval, 'kako si srečen in kako vi¬ soko ceniš svojo nevesto. — Previsoko sem jo cenil, dra gee, previsoko! Mož.: Šeststo kron za te le uhane — ljuba duša, to je vendar preveč? Žena: Poskusi, morda odneha ju velir še za kakih pet kron ? # * *= Podčastnik: Salamenski rekrut — kako pa držiš puško — prav ka kor bi se je bal. Rekrut: Saj se je res bojim. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. American Exchange s=^Banlt VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3i 0 obresti od vlog. “***«< /V COPENHAGEN Y /$ DUHAM ZA NOSLANJE Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn- svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NASODNI VESTNIK. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik NAŠI ZASTOPNIKI. PREKI SOD VLADA ALBANSKO MESTO. Dunaj, 7. januarja. — Danes je bil proglašen preki sod v Avloni, albanskem mestu na Adrijanskem morju. Zakaj je bil proglašen preki sod ni naznanjeno. Mnenje je, da vsled tega ker skuša Izzet paša zasesti albanski prestol. Drugo mnenje je, da je proglašen preki sod vsled 'krvnega feodalizma med Essad pašo, ki je pravcati diktator v centralni Albaniji in Ismael Kemal Bejem, ki je glavar sosedne pro - vince. V Albaniji še vedno vre in razne tolpe so v večnem boju. Hišni gospodar.: Pri stanova - n ju je tudi prav čedna kopalna soba. Najemnik: No, jo bomo‘že za kaj porabili. javu.” Hassan je ponudbo z vese- — Ali res misliš, da te ljubi? — Gotovo! Ko sčm jo zasnubil, sem ji odkritosrčno povedal, da ni mam nič denarja. Pa mi je ljube - znivo rekla: Samo da imaš do - sti kredita, pa se bo že živelo. * * * Ponočni čuvaj : Če greste domov ne smete tako Razsajati. Razgrajač: Ali, gospod ponočni svetnik, saj še ne gremo domov. — Torej ti je tvoja žena vendar izročila hišni ključ. — Da, pa od tiste hiše, kjer sem predlanskim stanoval. ljem sprejel ter šel takoj s tele - grafistom. Ta je posadil Hassana k brzojavnemu aparatu, dal inu v roke dve žici ter mu ukazal, naj dobro zapre oči in naj jih pod no¬ benim pogojem ne odpre. Nato je začel aparat ropotati in — poto ¬ vanje se je začelo. “Zdaj smo že v zraku,” je razlagal telegrafist Hassanu, “zdaj smo nad morjem; 27 MORNARJEV UTONILO VSLED RAZDJANE LADJE. New Yorlc, 6. januarja, — Par¬ nik Gregory je rešil pet mornar¬ jev ponesrečenega:' panrka Okla - borna, tako da je sedaj 13 reše¬ nih in 27 vtopijenih. Teh pet rešenih je zapustilo par¬ nik s šest ini drugimi v malem čol¬ nu, malo pre iko se je p-,mik pre¬ klal čez pol. Ko so zagl-da’; par¬ nik Gregory se je vseh ednajst trudilo na vso moč, da bi dospeli do njega. Med potjo se je čoln dvakrat prevrnil; prvič so se vsi rešili, a drugič jih je šest vtonilo. Parnik Gregory je iskal s svojimi čolni pogrešane a ni jih bilo več. Žena: Jaz te pa res ne razu¬ mem.... že celo uro stoje trije Hrvatje s petdesetimi purani pred tvojim oknom.... Mož,: A purani godrnjajo...... jaz sem mislil, da se ti s kakimi prijateljicami pomenkuješ. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJSI MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eve leth. Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kocbevar. Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Eauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank itlanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENN S YL V ANI A: Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve¬ land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinvrood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna, Badley, O. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. ga MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi gg hočemo prodajati povsod. Če ras trgovec nima, ga vam pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri trgovcu. Sprejemamo poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu cikati. ogN (5* p°“ slta h’ S*? '■ .del«' ii e D«. , večjo ■flffOSl« mi ...okraj«- 1 P šlo v u nit. pre . štel iitfF vasem tudi >p zasi "Jji, N» otl 1)0 preb; i v ika Sakuf za WEYMAN-BRUT0N CO. 50 Union Square New York NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. it bivši dele L||ije za 1 1 sep. l, m morem n jjj, la ki se ne matije, !i j< ja naše organ | ista skupš sii sodba v t oseb radi, je, df it konvenčni r ,1E DE DE DE DE DE 'im i lo sli 14 pripozna i ' r je stavkol, PRILIKA i s tinijnn IDE DE DE DE DE DE I DE I ^teres pri 14]"®’ 'NU j/^iir SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM . DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! trka na vrata vsakega človeka enkrat. Mi vam predlagamo priliko, ki bo vam dala lep dobiček. Mi lastimo veliko posestvo v Ravvhide, Nevada in smo zgradili 460 čevljev globok saft, kjer smo našli bogoto žilo zlata. Družba obstoji iz samih rudarjev, ki so žrtvovali svoj denar da so prišli do žile zlata. Kar je sedaj potrebno je toliko denarja za mlin za rudo. Mi bi lahko dobili denar od bagatašev, a mi nečemo dati gospodarstvo bogatinom v roke. Zategadel hočemo prodati nekaj delnic nalim delničarjem. v j e : da pregledate rudnik, zato ker mi vemo, da se niste nikdar imeli boljše prilike c n Da M°v lm ° potrebni denar, prodajemo delnice po $1—za ,. j. ^5 § os P°d Lansing, predsednik družbe, bo obiskal ljudi po Range, in jim bo razložil priliko Se pte®i |S> %>;:• i H to r v " jem S Kb* * N V H _ % ' Ptik 1 ‘»Osti John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši-.drži, nego lovi. »r .V Hi V »0