SMUČINA
1945
75
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Vlasta Vidic prejela zlato priznanje OF
Na slavnostni seji republiške kon-ference SZDL je bilo v soboto, dne 26. 4. 1975, podeljenih 39 najvišjih priznanj OF.
Ob 34 obletnici ustanovitve OF, ki sovpada s 30 obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, je med drugim prejela redko priznanje tudi članica našega kolektiva VLASTA VIDIC, direktor kadrovsko splošnega sektorja.
To priznanje je prejela za aktivistično delo v času NOB med mladino in v OF ter v povojni socialistični graditvi.
K CK .susfc A	t t ii i \i ■ -
ZVE« iil.UrtVt;.« , IM.M>
;*■	,v	;>*	»v.*»
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
VLASTA VIDIC
Člani kolektiva smo ponosni nanjo in ji iskreno čestitamo, z željo, da še naprej tako plodno sodeluje pri razvijanju socialističnih odnosov in s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga pri razvoju vse naše samoupravne socialistične skupnosti.
Člani kolektiva
Ce upoštevamo samo moške uvrstitve za svetovni pokal, je vrstni red naslednji:
1. Fischer	604	7.-8. Atomic	42
2. Rosignol	" 590	9. Kastle	36
3. Spalding	440	10. Dynastar	33
4. ELAN	245	11. Volki	30
5. Blizzard	224	12. Head	12
6. Kneissl	201	13. K 2	1
.—8. Maxel-Attenhofer	42		
Elan bi bil lahko na dosti višjem mestu ob enakem številu tekmovalcev.
»ISK« (Internationale Sport-Korrespondenz)
je na podlagi uvrstitev na najpomembnejših skakalnih tekmah sestavila rang-listo skakalcev sezone 74/75.
1.	Schnabl (AUT)	36	točk
2.	GROSCHE (BRD)	16	točk
3,— 4.	Kodejška (CSF)	15	točk
3.— 4.	Steiner (SUI)	15	točk
5.	Innauer (AUT)	14	točk
6,— 7.	Piirstl (AUT)	13	točk
6.— 7. Federer (AUT)
8.	Bachler (AUT)
9.—10. ITAGAKI (JAP)
9,—10. Saetre (NOR)
11.—12. Wosipiwo (DDR)
11.—12. Wallner (AUT)
13. Aschenbach (DDR)
13 točk 9 točk 8 točk 8 točk 7 točk 7 točk 6 točk
Grosche in Itagaki tekmujeta z Elanovimi smučmi.
Koledar praznikov
od 15. 4.—15. 5.
27. APRIL: USTANOVITEV OF
1. MAJ:
PRAZNIK DELA
9. MAJ:
DAN ZMAGE
UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vlasta, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
LETNIK 14	ŠTEVILKA	6
15. MAJ 1975
Vrstni red smuči v svetovnem pokalu
Zenske + moški		tekmoval.	točke/tekmov.
Rossignol	1004	36	27,8
2- Fischer	626	17	36,8
3. Spalding	594	9	66,0
4- Atomic	442	8	55,3
5. Blizzard	417	7	59,6
6. Volki	360	5	72,0
Kastle	314	8	39,3
8. ELAN	245	1	245,0
9- Dynastar	238	8	29,7
10. Kneissl	220	6	36,7
11. Dynamic	172	2	86,0
12. Head	163	3	54,3
13. Maxel-Attenhofer	42	2	21,0
14. K 2	1	1	. 1,0
Tudi v evropskem pokalu najboljša tekmovalka z našimi smučmi
V	tekmovanju za evropski pokal je zmagala v skupni uvrstitvi in v veleslalomu Daša Kuzmanova, CSSR, ki tekmuje z Elanovimi smučmi. Zadnje tekmovanje — ženski veleslalom, ki bi moral biti v Mayrhofnu, so zaradi slabega vremena odpovedali in proglasili tedanji vrstni red za dokončen. S tem je Elan z Kuzmanovo dobil še dve pomembni zmagi.
Ženske — evropski pokal Skupna uvrstitev:
točk
1. KUZMANOVA D. (CSF) 120
2. Elmer (AUT)	117
3. Mathis M. (AUT)	115
4. Benvein (BRD)	100
5.-6. Mathis S. (AUT)	99
5.—6. Baure (AUT)	99
Smuk: (6 tekem)
1. Rudiger
2. Bracelli
3. Petautcshnig
4. Elzenbaumer
5. Solkner
Slalom (13 tekem)
1. Mathis M.
2. Bauer
3. Benvein
4. Sackl
5. Behr Mathis C.
Veleslalom (9 tekem)
1. KUZMANOVA
2. Elmer
3. Tisot
4. Couttet
5. Lorber
74
48
47
46
44
100
89
81
66
65
65
95
74
58
46
39
Daša Kuzmanova je tako nasledila nekdanje zmagovalke evropskega pokala Fabienne Serrat, Martinc Couttet in lansko zmagovalko Eleno Matous.
Stenmark in veliki cirkos v Val Gardeni
Boji za svetovni pokal so za nami. Čeprav še ni konec tekmovanj, je smučarska mrzlica prenehala, novinarji željni senzacij, bodo prestopili iz smučarskih čevljev v teniske ali kopačke ter namesto smučarskih asov vzeli pod lupo športnike drugih panog. Samo tisti najbolj zastrupljeni s smučarijo, bodo v različnih časopisih še podoživljali zaključne boje v smučarskih arenah ter ponovno ocenjevali posrečenost odnosno neposrečenost paralelnega slaloma v Val Gardeni.
Tudi naš prispevek ob robu vsega že napisanega in izrečenega, obravnava dogodke v Val Gardeni iz našega specifičnega zornega kota. V boju živcev je sposobnost maksimalne koncentracije v danem trenutku ter rutina premagala najboljšega slalomista sezone — Stenmark je bil hitrejši, za trenutek je izgubil kontrolo in že je zmaga pripadla drugemu. Tak je bil zaključek paralelnega slaloma v Val Gardeni — tak je bil finalni razplet borbe za kristalni pokal EVIAN. Mi smo stvari videli nekoliko drugače.
Boj za pokal se je začel že pred sezono, potekal naj bi med dvema velesilama Italijo in Avstrijo, ostali naj bi bili le nepomembni činitelji, ki bi lahko kdaj pa kdaj pripomogli k uspehu enih, odnosno neuspehu drugih. Strateški načrti so bili že zdavnaj narejeni, taktika se je krojila od tekme do tekme, odvisno od pogojev in nasprotnikov. Hitro se je izkazalo, da so strategi obeh velesil podcenjevali faktor presenečenja, tako tudi niso imeli jasnega koncepta za boj proti Stenmarku.
Po prvih tekmah sta že obe velesili upali, da jima bodo Stenmarkovi uspehi dobrodošli v boju z na-
sprotnikom, toda kmalu sta videli, da imajo v Stenmarku resnega nasprotnika, s katerim niso računali in kateri jim lahko zmeša štrene. Z vsemi sredstvi so šli v frontalni napad na mirnega Šveda, ki se za to dolgo časa ni zmenil, vendar se je pritisk v sezoni stopnjeval in s splošno utrujenostjo počasi a vstraj-no načenjal Stenmarkovo živčno stabilnost. Izjava »Stenmark sploh ni šampion in lahko zmaguje le zaradi napak šampionov« se iz prepotentnega avstrijskega tabora, ki je s podobnimi izjavami poskušal dvigniti moralo v svojem moštvu ter izgnati iz njega »Stenmarkov kompleks«; »Stenmark nima šans za svetovni pokal, njegova zvezda zahaja« je izjavil italijanski favorit pred japonsko-ameriško turnejo, ki je neslavno končal v Val Gardeni, obe sta samo del organizirane podtalne »ne fair« borbe z enim samim ciljem, da bi se načela Stenmarkova stabilnost. Organizirani pritisk na Stenmarka in pritisk brezobzirnih senzacije željni novinarjev, ki so za njim oprezali na vseh koncih in krajih, je dosegel v času pred paralelnim slalomom vrhunec. To je bil čas, ko bi se moral odpočiti od naporov ameriške turneje, ne pa, da je bil izpostavljen še dodatnim pritiskom, katerih posledica je bil spodrsljaj na tekmi. Vsekakor ga je tudi prilika, ki se mu je ponujala, da bi ovsojil pokal že letos, vznemirjala.
Paralelni slalom lahko smatramo kot neke vrste cirkus in zato ni nič čudno, če Stenmarku in večini tekmovalcev ne leži. Vse preveč je možnosti za manipulacije, ki s smučanjem nimajo nič skupnega, v kar smo se lahko prepričali tudi na zaključni tekmi. Vse preveč se spro-
ščajo najprimitevnejše navijaške strasti, ki slabo vplivajo na konccn-tracijo tekmovalcev. Vzdušje v Val Gardeni niso mogli organizatorji držati v normalnih mejah kljub pogostim opozorilom in celo grožnji, da bodo tekmovanje prekinili, če se gledalci ne bodo vedli športno. Žreb Stenmarku ni bil naklonjen, toda nad tem se ni pritoževal, ugotavljal je, da je to celo bolje, saj njemu leži vožnja na »polno«, ne pa taktiziranje, in res se je izkazalo, da se je moral trdo boriti z vsemi tekmovalci, v nasprotju z njegovim nasprotnikom, ki je relativno lahko prišel do finala.
Sreča Stenmarku ni bila naklonjena celo sezono, to trdi trener Ro-len, tudi v Val Gardeni ni šlo po sreči, težak žreb — težki nasprotniki, posebno Bachlcda, dva spodrsljaja in nesreča na koncu njegove fantastične sezone, v kateri so ga novinarji opravičeno krstili za »Sen-krechtstarter-ja«.
Vsi nasprotniki Stenmarka so šli v boj proti njemu izredno motivirani — izgubiti niso imeli nič lahko pa bi odvzeli »skalp« najuspešnejšemu slalomistu sezone — lahko bi postali glavni akterji v razpletu za pokal, kar so si vsi želeli. Plirgetzi se je močno trudil, toda zaman, ravno tako ni uspelo Neurcutherju, ki je celo sezono skušal premagati Šveda in le dokazati, da je sposoben za najvišje dosežke — ta želja ga je gnala, da je startal in vozil v izrednem tempu, vendar le nekaj vratič.
Bachleda, simpatičen Poljak, izreden borec, zelo dober v paralelnem slalomu, je povzročil s svojim nesrečnim odstopom v drugi vožnji, ko se mu je odpela smuča, burno negodovanje glcdalcev, ki so bili takoj pripravljeni sumiti, da je vmes nekaj nepoštenega, pri tem pa so v celoti spregledali — prosojne režijske trike Italijanov. Ce bi dejansko Bachleda želel Stenmarku pomagati, bi to naredil že v prvi vožnji. Po nesreči Bachleda ni bil potrt, bil je mnenja, da je tako prav, saj se bosta lahko zares najboljša spopadla v finalu. Bachleda se ni dosti menil z nešportno publiko, ampak se je še naprej boril za čim boljšo uvrstitev.
Po Stenmarkovi zmagi so Italijani dvakrat vložili protest, češ da v vožnji z Bachledo ni pravilno prevozil vratiča. Neštetokrat ponovljeni TV ponetek, niti izjava sodnika s proge niso zadostovale, Italijansko vodstvo je s pomočjo Avstrijcev zahtevalo diskvalifikacijo Stenmarka. Avstrijci so želeli izkoristiti še zadnjo priliko, da bi Klammerju pri-ribarili vsaj drugo mesto za svetovni pokal, toda vsled preveč očitnih dokazov niso uspeli Stenmarka disvalificirati, ampak so ga s takim ravnanjem močno prizadeli, kar ni moglo ostati brez vpliva na njegovo vožnjo v finalu.
Radiči, odličen slalomist, je s pol moči prišel v polfinale, kjer naj bi namesto Thonija opravil delo, vendar je Stenmark bil izreden, tako, da mu Radiči v obeh tekih ni model do »živega«.
Končno smo dočakali tudi veliki, težko pričakovani finale, katerega se je vodstvo Italijanov tako balo. če ne bi bili obremenjeni z vsem kar smo ta dan že doživeli, bi lahko rekli zares — veličastni finale, tako pa je to le bil finale z »grenkim priokusom«.
Thoni je zmagal, zasluženo, saj je v tem cirkusu obdržal mirnejše živce kot Ingemar. Stenmarka poraz ni potrl, čeprav je še dolgo po vožnji naslonjen na palico strmel v tla in premišljeval o napaki. Thoniju je takoj čestital in izjavil, da zmaga pač lahko samo eden. O svoji napaki pravi, da je posledica pretvegane vožnje — Stenmark je bil prepričan, da je rdeča steza, na kateri je vozil, hitrejša in da zato mora na njen
premagati Thonija, če želi uspeti v končnem seštevku, vendar je Thoni startal izredno, Stenmark pa je ma-
lo	zamudil in je zato moral celo progo loviti Thonija. Pred nesrečnimi vrati je Stenmark že imel vidno prednost, vendar tudi tak tempo, ki mu ni bil več kos. Zanimivo je, da so gledalci in novinarji sredi proge ocenjevali »plavo« progo kot hitrejšo, kar je bila trditev tudi tekmovalca Hinterseerja, ki je s tega mesta gledal tekme potem, ko se mu je odpela smučka, podobno kot pozneje Bachledi. Večina tekmovalcev, celo Avstrijci so bili na strani Stenmarka, predvsem zato, ker se je sam moral boriti proti organizirani velesili. Prolova je takoj po tekmi prihitela k njemu in ga prvo sama slikala, potem pa ga je objela in sta pozirala skupaj. Tudi Sera-tova mu je z dvema poljuboma na licu dala vse priznanje za uspeh. V izteku je bil deležen časti in novinarske pozornosti skoraj v isti meri kot zmagovalec. Tresch, ki se je izredno boril in nepričakovano visoko plasiral (bil je tretji), je stal popolnoma sam brez najmanjše pozornosti s strani občinstva ali novinarjev...
Mnogo vprašanj je bilo postavljenih v nemščini in v angleščini, mnoga so se ponavljala, toda Stenmark je potrpežljivo odgovarjal na vsa, da bi si zadevo le nekoliko olajšal, je odgovarjal v švedščini, Rolen pa je potem prevajal v nemščino.
Avstrijci so med drugim želeli vedeti kdaj bo pričel s treningom, Ingemar je odgovaril, da takoj ko pride domov, Američani so hoteli vedeti, kdaj bo začel s smukom, češ, da je reporterju ob neki priliki obljubil, da bo začel tudi s smukom. Ingemar je bil med navzočimi sproščen in ves čas vesel, Thoni pa je dajal vtis odsotnega človeka kot, da še vedno hrani koncentracijo za nekaj drugega. Od naporov celega dneva je bil Ingemar izredno utrujen in je proti koncu dneva najožjemu krogu prijateljev potožil, da je celi show malce prehuda zadeva in da bi novinarji le morali upoštevati njegovo mladost in naravno antipatijo do cirkusa.
Za zaključek bo še ostalo vprašanje, ali je najbolj pravično, da je za svetovni pokal zmagal Thoni ali ne, odprto. Ali bi bilo bolj prav, da bi zmagal dominator v dveh disciplinah SL in VSL (Ingemar), ali je bolj prav, da je zmagal smučar, ki sicer ni zmagal v nobeni disciplini, obvlada pa vse tri. Tak sistem tek-movanaj za SP kot je, je prinesel svojega zmagovalca in to letos ni Ingemar.
dipl. ing. Peter Petriček
Tdrnaby -Stenmarkov domači kraj
Da leži Ljubljana sredi Evrope, ugotoviš, če se z Brnika pelješ v različne države. Z reaktivnim letalom traja let od tričetrt ure do ure in pol do vseh glavnih mest. Izjema so London, Oslo, Moskva, Lizbona, Madrid in Stockholm.
Da, Stockholm je izhodiščna postaja za vse kraje na Švedskem, zlasti pa za severni del — Laponsko. 900 km poti skoraj natančno proti severu, 48 km pred norveško mejo leži Tarnaby. Danes je to slavni kraj, zibelka skoraj celotne švedske alpske reprezentance.
Prijazno naselje, stisnjeno na oba-
li	večjega od tisočih jezer Laponske pod hribom, velikim kot je dve tre-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Tdrnoby...
(Nadaljevanje z 2. strani)
tjini Petra v Begunjah pa še bolj položnim. Tu živi približno 700 prebivalcev, skoraj brez izjeme vnetih za alpsko smučanje. V mnogih ou teh hiš prebiva bivši ali sedanji švedski reprezentant, bolj ali manj znan tudi v celotnem smučarskem svetu.
Kdo od navdušencev ne pozna Mickelssona, Lindgrona, Grahna, Ringbrandta in končno Stenmarka?! Da, mlajšega Ringbrandta in Stenmarka že, toda kdo ve, da sta bila njuna očeta tudi reprezentanta.
O tem ve dosti povedati za Laponca nenavadno zgovorni 44-letni Inge-marjev oče. Pred petindvajsetimi leti so vsi tekali, skakali, le malo jih je bilo, ki bi radi znali voziti navzdol, prosto ali pa med vratci. Veliko zagnanost starejših so hoteli vcepili tudi otrokom, zlasti oče Stenmark svojima sinovoma. Stenmark starejši je bil vodič najprej sinu In-gemarju, kasneje pa še drugim in tako so se pričeli kazati talenti.
Prosto drsenje navzdol po neprestanem hribu za hišami je dalo otrokom veliko užitka, in ni jih bilo treba priganjati k temu početju. »Vozili« so se po mili volji, kolikor je seveda ostalo časa. V šolo v vasi je že bilo potrebno iti pa tudi očetu slediti po valoviti, neskončni, z nizkimi, kratkovejnimi iglastimi drevesi prepredeni pokrajini.
Gozdarjenje, lov in ribolov so glavna opravila, ampak na poseben način. Drevesa podirajo in jih spravijo na ledeno jezero. Ko led otopi, Postane jezero transportna pot.
Specialni svedri, s katerimi v sedmih sekundah prevrtate 30 cm debel led v 8 cm premera ter posebni ribiški pribor poteši ribiško strast (in tudi prazen želodec) sredi zime. To je postalo kar žensko opravilo. Sedeš na krzna severnega jelena, namakaš trnek pa ni vrag, da ne bi bilo dobrega zajtrka ali večerje (po naše).
Lov na smučeh za jeleni je opravilo za moške. Hoja — tek na smučeh, tudi po 50 km, so vsakdanja stvar.
Ko si s temi ljudmi skupaj, je dokaj nenadavdno. Redkobesednost, skoraj popolna molčečnost, neposrednost in iskrenost so njihove glavne lastnosti. Vsi in skoraj vedno so doma. Kdaj pa sploh delajo se vprašaš?
Koncem aprila je bil dan od treh Ponoči do desetih zvečer. Gozdarji so šli na delo po eni uri ponoči pa do sedmih, osmih zjutraj, nato se “Predira«. Zenske zjutraj ali proti večeru na ribolov, moški ne vsak dan, v jutranjih urah na lov in so • udi že ob desetih najkasneje doma
Sploh pa je na Švedskem delovni m s tem družinski dan drugačen kot Pri nas. Z razliko od marsikje pri nas, delajo, kadar delajo in veliko ter koristnega naredijo. To velja tudi za vse ostalo. Kar počnejo, so Pri tem res v celoti zraven, delo, razvedrilo, šport, zabava, študij, družinsko življenje.
Kot Stenmarkova, tako so tudi vse druge hiše lesene. Le izjemoma kje je pri kakšni hiši stena zidana, drugače so enostavne prebarvane lične hišice, v sedanjem času montažne. Do nedavna so jih izolirali z leseno moko, pomešano s peskom z obrežja, danes to počenjajo s stekleno volno in drugimi sodobnimi materiali. Hiša mora biti od začetka gradnje do vselitve končana najkasneje v dveh mesecih s slabim vremenom vred, ker je zima dolga °sem mesecev, kakšne štiri mesece Pa je prav malo svetlobe.
Za tolažbo je od konca junija do začetka avgusta vseh štirin-
dvajset ur dan. Koncem aprila je bilo kljub mili letošnji zimi (najnižja letošnja temperatura je znašala »samo« —35° C) še jezero popolnoma zamrznjeno in fimata debela snežna odeja. V enem mesecu bo iz tega nastalo preko pomladi poletje.
V	tem času morajo opraviti tisto malo poljedelstva, ki ga imajo. Zo-rati, posaditi (predvsem krompir), okopati, izgrebsti vse v slabih šestih tednih, ko je ves dan zares dan.
Tarnaby je danes kraj z visokim življenjskim standardom.
Pri Ringbrandtu doma imajo trgovino, Lindgran ima avtomehanično delavnico in izposojevalnico smuči (izključno Elanove smuči). Razen tega imajo 9-letno osnovno šolo, cerkev in moderni hotel. V njem velja, kot v skoraj vseh restavracijah na švedskem samopostrežna, kjer je delovna sila predraga. Oddelki švedske vojske, ki prihajajo v ta kraj na zimsko urjenje, stanujejo kar v hotelu, poleg ostalih gostov.
Jugoslovani smo tako visoko na severu zares redki gostje, vendar smo zaradi svojega zgodovinskega obeležja, naše družbenopolitične ureditve ter podjetnosti, kot na splošno na Švedskem, v čislih.
V Tiirnabyju še posebej radi vidijo predstavnike Elana, saj smo podprli celoten njihov naraščaj takrat, ko zanj ni nobeden bil pripravljen dati nobenega groša. Tako nas niso pozabili tudi ne na Švedski smučarski zvezi v Stockholmu, kjer se nam je posebej, skoraj z istimi besedami kot ji tukaj navajam zahvalil njen predsednik Carl Gustav Briandt. Ob tje priliki je tudi omenil, da je izredno vesel Stenmarkovega uspeha zaradi Švedske in tudi zaradi Elana, ker sc je s tem lahko sedaj vsaj deloma za dobro uslugo pred leti Švedska preko svojih tekmovalcev oddolžila Elanu za njegovo razumevanje.
V vasi so bili v naprej obveščeni in so nas pričakovali kot drage goste.
Pri njihovi redkobesednosti je bilo možno ugotoviti veselje in poča-ščenost vsake hiše, ki smo jo obiskali (predstavnik naših interesov na Švedskem Bengtsson, Bogataj, Vojsk).
Seveda, povsod je bila osrednja tema pogovora alpsko smučanje, smuči, kvaliteta tekmovalcev iz vasi ter naše nadaljnje sodelovanje.
V teh razgovorih pa ni manjkalo Stenmarkove šegavosti, saj nas je vzel kar za domače in smo skupaj obiskali vse ostale hiše, kamor smo šli v goste.
Tako je pogovor stekel tudi o Mickelssonovem gozdarjenju, o Ringbrandtovem trgovanju in Lind-gronovem servisiranju avtomobilov, saj je eden redkih mehanikov na celotnem področju, itd.
V	dolgem pogovoru pri Stenmarkovih, kjer je bila navzoča celotna družina — mati oče in oba sinova, pa smo prerešetali način Ingemarje-vega treninga, njegovo delo in bivanje doma, očetove prijeme pri njegovem treningu, možnosti, ki jih ima za trening v tem kraju, obisk pri nas v tovarni ipd.
Prišli smo tudi do skupnih pogledov na to ,česa naj bi se in česa se naj ne bi v letošnjem letu Ingemar Stenmark udeleževal z ozirom na tekmovalno sezono 75/76. Postal je namreč osrednja osebnost v športnem svetu, ne samo v vasi Tarnaby, temveč na Švedskem, pa tudi pošte iz celega sveta dnevno ni majhen kupček. Kaj ljudje vse želijo in kaj vse od Ingemarja pričakujejo, je prav neverjetno. Ne manjka pisem z dobrimi željami in željo po avtogramu, toda tudi tistih, ki ga vabijo na vse konce sveta, da bi bil navzoč ob vseh mogočih prilikah in podobno ni malo.
Postal je iskana osebnost s sorazmerno velikimi obveznostmi, na katere mora pretehtano odgovarjati in tako je preko noči iz fanta moral postati preudaren moški.
Težko je namreč negativno odgovoriti na vabilo, da naj bi bil član mednarodne strokove Žirje za športne filme kot edini aktivni športnik in težko je odreči svojo prisotnost pri kopici dobrodelnih prireditev po Švedskem in po celi Evropi. Celo že sedaj ima, za sredi svojega najbolj burnega koledarja treninga, vabilo za nastop v paralelnem slalomu na umetnem snegu v Švici za lačne otroke sveta. Kaj naj odgovori na vprašanje?
Njegovo življenje izgleda drugače kot si ga je njegova družina predstavljala, prav tako pa on sam, verjetno pa tudi, kot o tem misli večina tistih ljudi, ki nikdar ni živela v Krogu popularnih in iskanih ljudi, ki so vedno pod lečo in na očeh ljudem, pa če tudi so skriti v tako odmaknjenih krajih kot je Tarnaby.
Ingemarju se je videlo, da mu je utrujenost, ki jo je bilo opaziti v Gardeni, prešla in da se zaras dobro počuti pri svojih starših doma, saj je bil toliko sproščen in gostobeseden, da je bilo možno od njega slišali nekaj celih stavkov, ne pa samo »da« in »ne«, kot je sicer pri njem v navadi. Sem in tja pa mu je tudi naš razgovor zvabil sproščen nasmešek in takrat šele postane pravi simpatičen fant.
Izgleda, da ima vsak mlad fant, predno gre k vojakom, svoje športne idole. Temu primerno so tudi okrašene sobe takih fantov, če jo seveda imajo. Ingemar ima svojo, zanimivo sobo.
Ena stena je od letos naprej okrašena z vsemi letošnjimi startnimi številkami s tekmovanj za svetovni
pokal, kjer je vedno startal v prvi jakostni skupini (številke 1 do 15).
Smučar-ska Zveza Švedske je izdala veliki barvni poster, kjer je Ingemar v svoji značilni drži med vratci.
Druga stena je vsa okrašena z različnimi medaljami, z njegove kratke, a bleščeče kariere. Seveda so letošnje medalje s tekmovanj za svetovni pokal (dve zlati za posamezne discipline in srebrna za skupni seštevek) najbolj dragocene.
To kolekcijo dopolnjuje velika vitrina pokalov, najrazličnejših vrst s celega sveta. Od vseh dosedanjih priznanj pa so Ingemarju najljubši 2U cm bronasti kipci Jaka Racmana, ki jih je dobil za svoja prva mesta z otroških tekmovanj. Prvi kipec je dobil leta 1%5, torej z 9 leti.
No, takrat je za svoje prvo mesto tudi dobil kot nagrado Elanove smuči.
Modeli in tipi smuči so bili v tem času različni, toda znamka ELAN je ostala v hiši Stenmarkovih pa tudi v naslednji sezoni, ko bo olimpiada bo tako.
Ingemarjeva miselna povezava je vedno s pripravami za dobro smučanje.
Ne prav idealni teren za zahtevno tekmovanje mu sicer nudi dosti možnosti za smučanje. Pridno trenira s pravo molčečo zagrizenostjo in v tem se ni prav nič spremenil. Neštetotkrat prevozi progo za hišo, vendar tudi enkrat ne kar zato, da bi se peljal, temveč vedno, kar se mu dobro vidi, z določenim namenom.
Tak je tudi pri suhem treningu, kjer ga prav tako oče prav nič ne pardonira. Poleg vseh drugih znanih metod treninga tudi pridno vadi ravnotežje, kar na hišnem dvorišču, ko ima na eni strani vrv vpeto za kavel, ki je privit v hišno steno, drugo stran pa napne z avtomobilom, da vrv »zapoje«. To baje počenja že več let tako, da so tudi novinarji že sistem opazili ter o njem pisali, kar je prineslo nemalo začudenja. Vsekakor se Ingemar vztrajno in resno pripravlja kot veliki borec, na bodoče športne spopade in ga prav nič ni prizadela velika slava in obveznosti šampiona.
Smuča studiozno, načrtno in borbeno, vedno ko nastopi.
Tako je bilo v nedeljo pred našim prihodom prvenstvo Laponske v Tarnabyju, ki je skoraj državno prvenstvo Švedske, manjkal je samo Strand.
Zmagal je Ingemar, v slalomu kar s 8 sek. prednosti pred Ringbrand-tom, ki ga od naših presega edino Križaj.
Za privatno preizkušnjo sta se pomerila Stenmark in Ringbrandt tako, da je Ingemar vozil naše Svving Style smuči, Ringbrandt pa normalne lmpuls. Pa je Ingemar še vedno zmagal.
Tudi Ingemarjev brat Jane obeta mnogo, saj po očetovi oceni bolje vozi kot je Ingemar pri svojih 12 letih.
Izgleda, da bo v Tarnabyju zraslo tudi v prihodnosti še več dobrih tekmovalcev in da reprezentantov tudi ne bo zmanjkalo, pa ne samo med moškimi, tudi ženske že posegajo v sam švedski vrh.
Zato kaže Elanu, da z enim očesom pogleda tudi v žensko vrsto, ki bo v prihodnje sigurno tudi mednarodno kaj pridobila.
šestnajstletna Asa Rinde Falk, je izrazila Smučarski zvezi Švedske željo, da bi vozila Elanove smuči.
Ob našem obisku smo se pogovorili tudi z njo'in ko smo ji omenili morebitne možnosti, da bi jo dejansko opremljali, je bila res iskreno vesela kot takrat, ko se mlademu človeku izpolnijo ene največjih želja. Zanjo in še. za koga drugega, pomeni vožnja z Elanovimi
(Nadaljevanje na 4. strani)
Noši v Švici
Člani planinskega društva »TRIGLAV« v Švici so naši zdomci. So zelo aktivni, saj vsako leto poleg drugega priredijo tudi smučarsko prvenstvo, kamor vabijo tudi naše zdomce iz drugih evropskih držav.
Prav oni so bili glavni pobudniki in organizatorji mednarodnega veleslaloma za FIS točke v Unterlbergu, ki je bilo napovedano za 31. marec 1975. To so naši dobri prijatelji, s katerimi že dolga leta sodelujemo, zato smo v imenu Elana z veseljem sprejeli pokroviteljstvo te mednarodne prireditve, kot pomoč planinskemu društvu TRIGLAV.
Berthod Rene, Švica Zeman Bohumir, češkoslovaška Russi Bernhard, Švica Johansson Hasse, Švedska Ringbrant Thomas, švedska Wenzel Andreas, Liechtenstein Križaj Bojan, Jugoslavija Yamamoto Ikuo, Japonska Javnik Dušan, Jugoslavija Gorišek Dušan, Jugoslavija Burzykowski Kazimierz, Poljska Frommelt Paul, Liechtenstein in drugi.
Zares škoda, da je vreme pokvarilo to vrhunsko prireditev, saj so
(Ries
Organisiert vom Skici'ub Drusberg CH- Unteriberg/SZ
PATRONAT
EIAN
SKIFABRIK
2al pa je prireditev zaradi pomanjkanja snega odpadla, kljub odlaganju iz enega do drugega datuma. Namen je bil vsekakor dober. Sodelovanje med Elanom in Trigla-ovm kljub temu ostane, saj so se predstavniki obeh strani na snidenju, ki so ga imeli ob priliki športnega sejma »ZUSPA«, kjer je Elan razstavljal preko INTERSPORTA, zmenili za še tesnejše vezi v prihodnosti.
Za omenjeno tekmo, so bili angažirani v tehnični ekipi tudi Jugoslovani (sodnik na startu: Damjan Hladnik, vrhovni sodnik: Tone Vogrinc in drugi). Udeležba prijavljenih tekmovalcev bi bila na svetovnem nivoju, saj bi med njimi tekmovali smučarski asi, kot so:
Berchtold Hubert, Avstrija Stricker Ervvin, Italija Pietrogiovanna Tino, Italija Rieger Max, Nemčija Mattle Wemer, Švica Pargiitzi Engelhard, Švica Tresch Walter, Švica Besson Carlo, Italija Femandez-Ochoa Francisco, Španija
priprave terjale mnogo naporov in stroškov. Našim udeležencem, kot v tehnični ekipi in tekmovalcem, prijateljem Elana, pa je s tem bilo onemogočeno, da bi se izkazali.
Tornaby...
(Nadaljevanje s 3. strani/
smuči čast in pa približek k svojim vzornikom, Stenmarku, Ringbrand-tu in Bergmanu.
Ko smo vstopali v štirisedežnega visokokrilca, ki je startal kar z zamrznjenega jezera, smo si vtisnili še poslednje prijetne vtise iz daljnega Tamabyja, saj smo bili sigurni, da ima Elan tako daleč zveste in dobre prijatelje, s katerimi lahko računa na tesno sodelovanje tudi v prihodnjih letih in to ne samo na športnem področju, temveč tudi v toplih človeških vezeh, brez ozira na narodnost, jezik in razdalje, ki nas sicer ločijo.	D.	V.
Ostanki stare vratarnice ob upravnem poslopju
Ocena reda in čistoče
Rezultati nagradnega ocenjevanja splošnega stanja reda, čistoče in varnosti v OZD ELAN.
(I. NAGRADA — LAKIRNICA SMUČARSKEGA OBRATA)
Na podlagi razpisa sindikalne organizacije v podjetju, je posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali:
Pintar Alojz, Vidic Vlasta, Zajc
Bojan, Resman Andrej in Pangerc
Silvester, izvršila dne 3. 5. 1975 pregled stanja reda, čistoče in varnosti po obratih in oddelkih.
Akcija sindikata je soupadala z obširno dvomesečno akcijo, ki smo jo v OZD izvajali v cilju zagotovitve večjega reda in čistoče. 2e uvodoma lahko poudarimo, da je zaključna akcija v obliki nagradnega ocenjevanja tudi dosegla svoj namen.
Delo komisije o odločitvi, kako podeliti nagrade je bilo izredno težavno, predvsem iz razloga, ker so bili obrati, oddelki in delavnice skoraj v celoti izredno dobro urejeni in pospravljeni.
Na osnovi kriterijev:
1. Analiza stanja v zvezi z odpravo pomanjklijvosti, ki jih je ugotovila Inšpekcija dela.
2. Splošno higiensko stanje obrata, oddelka, delavnice.
3. Ureditev stanja reda, varnosti in čistoče na strojih, napravah in posameznih delovnih mestih.
4. Ureditev okolice obrata, oddelka, delavnice.
5. Okrasitev delavnice oz. oddelka.
Komisija se je odločila za sledeči vrstni red:
1. mesto: lakirnica smučarskega obrata — 145 točk, nagrada 400,—
2. mesto: strojna delavnica SO — 132 točk, nagrada 300,—
3. mesto: kovinski oddelek — 130 točk, nagrada 200,—
4. mesto: sedlarski oddelek — 128 točk, nagrada 100,—
5. mesto: robničenje SO — 126 točk
6. mesto: razrez lesa — 126 točk
7. mesto: prototipna delavnica IE
— 120 točk
8. mesto: metalna nadaljna SO — 120 točk
9. mesto: obrat čolnov — livnica
— 113 točk
10. mesto: telovadno orodje — 110 točk
itd.
Po zaključku ocenjevanja je bilo stališče komisije enotno, da je akcija povsem uspela in da gre zato zahvala ne samo nagrajencem, ampak vsem zaposlenim v obratih, oddelkih in delavnicah. Komisija izreka tudi posebno priznanje pomožnemu obratu, predvsem oddelku komunale, ki je z maksimalnimi napori poskrbel, da je akcija v zvezi s čiščenjem in pospravljanjem tako uspela.
Ti rezultati naj bodo vzpodbuda, da tudi v bodoče zagotovimo v naši OZD tak red in čistočo, kot je bil na dan ocenjevanja, s tem pa tudi damo prispevek večji varnosti in boljšim delovnim pogojem.
B. Z.
Stanovanjski krediti
Na podlagi 13. seje upravnega odbora podjetja ELAN z dne 28.4.1975 in določil Pravilnika o uporabi sredstev skupne porabe, razpisujemo
NATEČAJ
za nakup stanovanj grajenih za trg, za gradnjo in adaptacijo individualnim graditeljem, članom delovne skupnosti za leto 1975.
I.
Prosilec, član delovne skupnosti mora biti najmanj eno leto v delovnem razmerju in se mora obvezati, da bo tudi v prihodnje ostal v delovnem razmerju in da bo izpolnjeval pogodbene pogoje.
II.
Upravni odbor podjetja bo po izteku natečaja dajal sredstva za nakup stanovanj, gradnjo in adaptacijo individualnih hiš iz stanovanjskega sklada, ki so oročena pri LB — Podružnica Radovljica
III.
Posojilo se sme uporabiti za dograditev in adaptacijo individualnih hiš, ki se grade v gradbenih okoliših: Radovljica, Lesce, Brezje, Žirovnica, Begunje, Bled, Gorje, Ribno, Kropa in Kamna gorica.
IV.
Posojilo za nakup stanovanj se daje od 75 °/o od nakupne cene sta-(Nadaljevanje na 5. strani)
Gasilci smo imeli letno ocenjevanje društva
V	petek, dne 18. 4. 1975, smo imeli v našem podjetju letni pregled gasilskega društva. Opravljen je bil s strani Občinske gasilske zveze. Na-
vzemom vode s hidranta je bila izvedena zelo hitro in smo zato prejeli tudi večje število točk kot v preteklih letih.
Zelo aktivna ženska desetina gasilk
vzočih je bilo 38 članic in članov našega društva. Že na lanskoletnem Pregledu je bilo ocenjevanje zelo uspešno, letos pa je bil uspeh še boljši, saj je bila večja udeležba pa tudi vaja z motorno brizgalno z od-
Clanice se bodo v prihodnjem mesecu udeležile zleta članic — gasilk v Ormožu. Zlet in gasilska tekmovanja bodo v okviru praznovanja mednarodnega leta žensk, in jim ob tej priliki želimo čim več uspehov.
in odlična moška vrsta gasilcev
Sestav Izvršnega sveta skupščine SRS
predsednik: Andrej Marinc
podpredsednik: Roman Albreht
Rudi Čačinovič
Zvone Dragan
dr. Avguštin Lah
člani:
Mihael Butara, republiški sekretar Za ljudsko obrambo tir. Anton Fazarinc, predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo Pavel Gantar, republiški sekretar delo
Livij Jakomin, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Ivo Klemenčič, republiški sekretar Za industrijo Vlado Klemenčič,
Stefan Korošec, predsednik republiškega komiteja za tržišče in cene Marjan Lenarčič, predsednik republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Miran Mejak,
Boris Mlkoš, republiški sekretar za urbanizem
Ob 30. obletnici osvoboditve
PRIREDITVE IN PROSLAVE OB 30. LETNICI OSVOBODITVE
V OBČINI RADVLJICA
V LETU 1975
MAJ
16. — 25. maj
Proslava v okviru dneva mladosti
—	KVIZ TEKMOVANJE, na katerem bodo mladi občine Radovljica odgovarjali na vprašanja »30 LET SOCIALISTIČNE OSVOBODITVE« Program pripravi OK ZSMS April, maj Športna srečanja v raznih športnih disciplinah v okviru praznovanja meseca mladosti Program pripravi OK ZSMS
JUNIJ
15. — 25. junij
SREČANJE PEVSKIH ZBOROV v Zasipu v okviru praznovanja 50. letnice KPD Zasip
SREČANJE GODB NA PIHALA na Šobcu v okviru praznovanja 20. letnice godbe na pihala Lesce Organizator ZKPO 22. junij
ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV v Domžalah
JULIJ
4.	julij
OSREDNJA GORENSKA PROSLAVA V OKVIRU PRAZNOVANJA 30. LETNICE OSVOBODITVE v Begunjah
Imenovan je organizacijski odbor iz predstavnikov DPO občine in predstavnikov Begunj 20. julij
PARADA OB PRAZNOVANJU 90. LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA BLED 22. julij
PROSLAVA V DRAŽGOŠAH in polaganje temeljnega kamna za spomenik v Dražgošah
AVGUST
5.	avgust
LEOBCINSKI PRAZNIK SLOVENSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU NA KREDARICI Organizator SK Radovljica 30. LETNICA POŽIGA RADOVNE Program pripravijo DPO iz Gorij 80. LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA RADOVLJICA in otvoritev prenovljenega Roblekovega doma na Begunjščici 20. avgust OBČINSKA DELOVNA BRIGADA izgradnja ceste a Podjel je — organizator OK ZSMS Radovljica in KS Srednja vas
SEPTEMBER
9.	september KOMEMORACIJA OB SMRTI JOŽETA GREGORČIČA v Radovljici in na Vodiški planini
EIAN
NOVEMBER
1.	november
KOMEMORACIJA OB SPOMENIKIH PADLIH
Program pripravi obč. odbor ZZB NOV in OK ZSMS 29. november OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
DECEMBER 22. december
AKADEMIJA V POČASTITEV DNEVA JLA
Program pripravi OK ZSMS s predstavniki JLA iz Boh. Bele
Stanovanjski krediti
EvaNaglič, republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Marjan Oražen, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Osolnik, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Milan Osredkar, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost Milica Ozbič, republiški sekretar za finance Drago Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko Miloš Šulin,
Andrej Ujčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo Ela Ulrih, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Jože Zakonjšek, predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
(Nadaljcvanjc s 4. strani)
novanja skupaj s posojilom banke banke na osnovi oročenja sredstev podjetja.
Posojilo za individualno gradnjo in adaptacijo, s katero se pridobi povečana stanovanjska površina, se daje 67.000.— din iz sredstev podjetja in 80 % iz sredstev banke v znesku din 53.600.—.
Posojilo za adaptacijo pa ne more biti večje kot 30% predračunske vrednosti stanovanjske hiše.
V.
Stanovanjska zgradba, za katero se daje posojilo, mora biti dograjena do 50 % vrednosti z lastnimi sredstvi prosilca.
VI.
Rok odplačila posojila za nakup stanovanj iz sredstev podjetja je 25 let z 2 % obrestno mero.
Začetek odplačevanja se prične leto dni po plačilu stanovanja in odobritvi posojila za individualno gradnjo. Za del posojila banke na osnovi oročenje pa je rok odplačila določen po Pravilniku banke.
VII.
Prosilcem, ki so samski ali če je zakonski partner zaposlen v drugi delovni organizaciji, se posojilo za nakup in gradnjo stanovanja prizna 50 %.
VIII.
Pred odobritvijo posojila za nakup, gradnjo in adaptacijo bodo Odbori za medsebojna razmerja pri TOZD Inštitut, TOZD Športni rekviziti in DS skupnih služb pregledali objekte in ugotovili dejansko stanje in se pri dodelitvi posojila omejili na kriterije, ki so določeni s Pravilnikom.
IX.
Prošnjo je treba vložiti do vključno 23. maja 1975 v kadrovsko splošnem sektorju.
K prošnji je treba priložiti:
a) kupo-prodajno pogodbo (za nakup)
b) prepis gradbenega dovoljenja
c) zemljiško knjižni izpisek
d) podatki obrazložitev o zagaran-tiranih sredstvih, ki jih prosilec mora imeti ob nakupu stanovanja
e) objekt je treba primerno zavarovati, da nam bo zavarovalnica lahko predložila vinkulacijsko potrdilo.
X.
Za zavarovanje posojila je zastavna pravica v korist podjetja ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem.
XI.
O izidu natečaja boste obveščeni s sklepom upravnega odbora.
Direktor kad. spl. sektor.:
Vlasta Vidic
Ob 30. obletnici Elana
Iz prejšnje številke:
VPRAŠANJA:
1. Kdo je bil prvi predsednik delavskega sveta?
2. Kdo je bil prvi predsednik upravnega odbora?
3. Kdo je podaril Elanu svoje lesno obdelovalne stroje?
ODGOVORI:
1. Prvi predsednik delavskega sveta je bil Finžgar Ivan.
2. Prvi predsednik upravnega odbora je bil Stroj Niko.
3. Zadrugi Elan je podaril lesno predelovalne stroje Finžgar Rudi, starejši.
Prvo nagrado din 50.— je prejela Perko Anica, drugo din 30.— Dragan Nežka in tretjo din 20.— Lazar Tadej.
NOVA NAGRADNA VPRAŠANJA:
1. Kdo je bil lastnik stare zgradbe na Zgoši, v kateri je zadruga Elan pričela z delom?
2. Kaj se je delalo v teh prostorih pred tem, ko je Elan začel s poslovanjem?
3. Prvo večje delo zadružnikov Elan? (izvor še v Cerknem med okupacijo)
Štafeta mladosti v rokah mladih Elanovcev
Vsako leto ponese Rudi Finžgar iz Planice na grob Janezu Poldi venec _____
pred tekmovanjem za Poldov memorial
Tako kot mnogo drugih mladincev iz vse Jugoslavije smo tudi Elanov-ci ponesli štafetno palico s čestitkami tov. Titu za njegov rojstni dan.
Štafetno palico smo prejeli od mladincev tovarne Sukno, Zapuže
Odmev iz Kranjske gore
Rezultati z zadnjih smučarskih tekmovanj v letošnji sezoni.
Kljub vsemu je organizatorjem v Kranjski gori le uspelo izvesti FIS tekmovanje. 12. in 13. aprila so se na zelo dobro pripravljenih progah pomerili tekmovalci, ki proti koncu sezone skušajo še popraviti svoje FIS točke. V slalomu in veleslalomu je z veliko prednostjo zmagal olimpijski zmagovalec F. F. Ochoa. Bojan Križaj je v slalomu dosegel 6. mesto za Ochoo, Knievvasserjem, Stricker-jem, Morgenstemom in Heideggerjem.
Za 1. maj podeljeni srebrni znaki sindikata
Letošnji delavski praznik 1. maj smo proslavili hkrati s 30-letnico osvoboditve na tradicionalnem delavskem shodu prt Šobcu.
Ob tej priliki je Občinski sindikalni svet Radovljica podelil zaslužnim in prizadevnim osnovnim organizacijam in zaslužnim sindikalnim de-
Nasi dobri znanci
ter jo mimo Elana ponesli do Begunj in jo izročili pionirjem. Od tam naprej je štafeta nadaljevala pot proti Tržiču.
Vojko Vojvoda
Teden dni kasneje so Jugoslovani sodelovali še na FIS veleslalomu v Obertauernu. Bojan Križaj se je uvrstil na odlično 5. mesto in tako izboljšal točke tudi v veleslalomu.
Rezultati:
1. Brunner
2. Berchtold
3. Frommelt
4. Radiči
5. Križaj
V tej posebni novi rubriki, bi skušali v vsaki številki Naše smučine predstaviti življenje in aktivno delo naših dolgoletnih sodelavcev.
Za uvod smo zbrali Francija Cvenklja, ki ravno te dni praznuje svoj življenjski jubilej — 50-letnico.
Franci Cvenkelj je doma iz Peračice, svojega poklica se je izučil v Radovljici, v Elanu je od leta 1950 in se je specializiral kot strokovnjak za opremo in montažo telovadnic. Bil je vseskozi tudi odličen aktiven športnik.
»Kdaj ste se začeli kot amater — poleg rednega dela ukvarjati aktivno s športom?«
»2e leta 1947 pa do leta 1958.«
»Kako?«
»Od leta 1949—1956 sem bil član državne smučarske reprezentance v alpskih disciplinah.«
lavcem priznanja za dolgoletno delo.
Srebrni znak sindikata Slovenije in priznanje je prejela tudi naša OO sindikata, ter člani kolektiva: Finžgar Miha, Zupan Anica, Sitar Rok in Nataša Kelih.
V	imenu kolektiva hvala za izredno prizadevanje in iskrene čestitke.
»Vaši najpomembnejši uspehi?«
»21. mesto v slalomu na FIS-a tekmi v Garmisch-Partenkirchen, leta 1952. Naslednje leto 24. mesto v Kiitzbuchlu, 13. mesto v kombinaciji na Olimpiadi v Cortini A’Campezo, kot najboljši Jugoslovan, prvo mesto na Lesariadi v Bohinju in drugo.«
»Ste v tej svoji karieri imeli dosti telesnih poškodb?«
»Da, ne več kot 6-krat zlom noge. Dolžan sem zahvalo dr. Škrgetu in dr. Staretu in ostalemu osebju, da so mi sproti omogočili ozdravljenje in ponovno nastopanje na tekmah.«
»Kako aktivno sodelujete pri športu še danes?«
»Sem predsednik športnega društva TVD Partizan Begunje od leta 1962, neprekinjeno.«
»Ali ste prejeli kakšna pomembnejša odlikovanja za aktivno delo v športu?«
»Leta 1965, 1967 in 1969 priznanje občinske zveze za telesno kulturo Radovljice. Leta 1970 priznanje Zveze za telesno kulturo Slovenije — (ob 25-letnici). Isto leto priznanje Smučarske zveze Slovenije in priznanje zveze Partizana Slovenije. Leta 1973 Zlato plaketo Smučarske zveze Jugoslavije itd.«
»In kaj si želite ob svoji jubilejni obletnici?«
»Da bi še dolgo ostal zdrav in da bi še vedno lahko poleg svojih službenih dolžnosti sodeloval na športnem področju.«
»Hvala za intervju in iskrene čestitke k vašemu prazniku.«
Urednik
Franci Cvenkelj -petdesetletnik
1. maja — na praznik dela, je slavil Franci Cvenkelj pomemben jubilej — petdesetletnico.
Francija Cvenklja vsi dobro poznamo, pol svojega življenja je že zaposlen v Elanu kot strokovnjak za telovadnice.
Je vesten in marljiv delavec, športnik in dober tovariš.
Čestitamo!
Sodelavci
Sindikalno prvenstvo Elana 1974/75
V MOŠKI TEKMOVALNI SKUPINI JE NASTOPIL TUDI BOJAN KRIŽAJ
Zelenica, 26. 4. 1975 Osnovna organizacija sindikata je zaradi vremenskih razmer morala organizirati smučarsko prvenstvo svojih članov šele konec aprila na Zelenici. Običajno so vsakoletna prvenstva doma, v Krpinju, kjer nastopi nad 100 tekmovalcev, tekmam pa vedno prisostvuje vsaj še enkrat toliko gledalcev, tako, da so te prireditve res množične. Že nekajkrat Prej, pa tudi letos se je zaradi pomanjkanja snega moralo tekmovanje preložiti na tako pozen čas in oddaljen kraj.
Udeležba je bila kljub izredno slabemu vremenu dosti številna. Pihal je močan veter in zelo mraz je bilo. Blizu 50 udeležencev sc je pomerilo na plazu na izredno trdem snegu.
Rezultati:
Veleslalom
1. TEKMOVALNI RAZRED — ŽENSKE — nastopili sta 2 tekmovalki:
1. ORA2EM Milja
2. KOŠIR Tatjana
2. TEKMOVALNI RAZRED — MOŠKI — uvrstilo se je 15 tekmovalcev:
1. KRIŽAJ Bojan
2. BOHINC Janez
3. DEŽMAN Jože
4. KRIVIC Jože
5. MILATOVIC Ivan
6. PETERNELJ Janez
7. SVETINA Alojz
8. KOLMAN Franci
9. ARH Anton
10. PRETNAR Miha
11. BERAVS Niko
12. FERKOLJ Janko
13. PERKOVIČ Franc
14. GERCAR Mato
15. ZUPAN Drago
3. TURISTIČNI RAZRED — ŽENSKE — nastopile so 4 tekmovalke:
1. KELIH Nataša
2. POLAK Zofka
3. BREJC Nuša
4. OSTERMAN Ana
4. TURISTIČNI RAZRED — MO ŠKI DO 40 LET — nastopila sta 2 tekmovalca:
1. ŠLIBAR Avgust
2. BEŠTER Jože
5. TURISTIČNI RAZRED — MOŠKI OD 40 DO 50 LET — uvrstilo se je 7 tekmovalcev:
1. KRIŽAJ Zdravko
2. CVENKELJ Franc
3. GORJANC Alojz
4. MENCINGER Oto
5. GATEJ Štefan
6. MULEJ Stanko
7. KNAFELJ Slavko
6. VETERANI RAZRED NAD 50 LET — nastopila sta 2 tekmovalca:
1. PRISTAVEC Alojz
2. POTOČNIK Vinko
7. ZACETNICE — nastopile so 3 tekmovalke:
1. BULOVEC Tinca
2. PRISTOV Alenka
3. KRIVIC Alenka
Z velikim veseljem smo pozdravili elana našega kolektiva, Bojana Kritja, evropskega mladinskega prva-
Teki
Tudi naši tekaški sekciji je letos pomanjkanje snega prekrižalo račune in večina naših lepih načrtov je ostala neuresničena. Nameravali smo steptati lepe tekaške proge okoli Begunj, Hraš in Radovljice in nanje zvabiti čimveč Elanovcev. Sanjali smo celo o Elanovem maratonu. Čakali smo samo še sneg, a ga nismo dočakali. Naši načrti nam ostajajo nerabljeni za drugo leto.
A sindikalno prvenstvo Elana v smuških tekih smo vendarle izvedli. Kristalno jasne sobote, 1. marca, smo se zbrali na Pokljuki, na Javor-niški planini. Proga nas je čakala že pripravljena, tudi sneg in vreme sta bila po naročilu. Bilo nas je vsega 14 udeležencev ter tričlanska sodniška ekipa. Predstavnik sindikata Pavel in šofer kombija Slavko sta si na prigovarjanje vseh izposodila opremo in hrabro nastopila tudi kot tekmovalca, čeprav sta tedaj prvič stopila na smuči.
Po tekmi smo zavili v gostišče Pri Mari, kjer imajo znamenite domače klobase. Tam so predstavnik sindi-
kata in sodniki podelili pokale, sledil je narezek s pivom in martinčka-nje na toplem sončku sredi pokljuških smrek. Nikomur se ni zdel dan izgubljen, pa čeprav niso bili vsi zadovoljni s svojo uvrstitvijo.
Bojan Križaj je tudi Elanov prvak v veleslalomu za leto 1974/75
ka, tudi kot prvaka ELANA. Blizu 5 sekund naskoka na tako kratki progi dokazuje njegovo kvaliteto. Vsi udeleženci smo ga občudovali. Ob podelitvi odlikovanj, pa smo se mu zahvalili tudi, ker je ponesel ime ELANA v svet, kar je za podjetje velikega pomena in najboljša reklama.
Tudi drugi tekmovalci so sc športno in srčno borili za častna mesta.
Kljub vsemu, pa lahko ocenimo to prireditev kot uspešno, čeprav upamo, da bo naslednja lahko na domačem terenu in z mnogo večjo udeležbo.
S. K.
Že zdaj te vabimo, dragi Elano-vec, da se prihodnjo sezono tudi ti pridružiš tekačem!
Rezultati:
Moški — tekmovalni razred (6 km)
1. Peterman Franci
2. Peterman Janko
3. Hanžič Janez
4. Hrovat Janez
5. Pangerc Vester
6. Vrečko Maks
ženske (3 km)
1. Horvat Marička
2. Brejc Nuši
3. Osterman Ana
Moški — turistični razred (3 km';
1. Urh Jože
2. Bertoncelj Tine
3. Stare Slavko
4. Zajc Bojan
5. Triplat Pavel
kadri - kadri
Lastnosti delavca v ELAN-u so pridobili v mesecu aprilu naslednji delavci:
1. Mahmutovič Husein, NK delavec v pomožnem obratu
2. Anderle Leopold, NK delavec v obratu smuči
3. Beznik Darinka, NK delavka v obratu smuči
4. Telalovič Sabira, NK delavka v pomožnem obratu
5. Šmitran Mara, NK delavka v pripravi lesa
6. Gašič Dejan, SS-gimnazija, v prodajnem sektorju
7. Dukanovič Milka, NK delavka v pomožnem obratu
8. Kolman Franc, KV natakar, v obratu čolnov
9. Demšar Drago, NK delavec v pripravi lesa
10. Potočnik Drago, NK delavec v obratu smuči
11. Bobar Sreto, NK delavec v obratu čolnov
12. Zupan Anton, NK delavec v obratu čolnov
Lastnost delavca so v mesecu aprilu zgubili naslednji delavci:
1. Reichard Olga, NK delavka v pomožnem obratu, sporazumno
2. Reichard Vilma, NK delavka v pripravi lesa, samovoljno
3. Durič Dorde, NK delavec v pomožnem obratu, v poskusnem roku
4. Alibegič Arif, NK delavec v obratu čolnov, samovoljno
5. Sviben Branka, KV trgovka v predstavništvu Zagreb, samovoljno
6. Gorzetti Anica, PK delavka v obratu smuči, sporazumno
7. Kosmač Vinko, KV mizar, v lesnem oddelku, sporazumno
9. Medvešček Vid, PK delavec, odhod v JLA
10. Bogatinova Cveta, NK delavka v obratu smuči, sporazumno
11. Praprotnik Branko, KV natakar, v obratu smuči, odhod v JLA
12. Pohar Milan, dipl. ing., v TB, odhod v JLA
13. Kozej Vinc6t, NK delavec v obratu smuči, samovoljno
14. Stevanovič Dragomir, KV mizar, v poskusnem roku
Remontni delavci nam pošiljajo pozdrave iz izleta
Prvenstvo Elana za I. tromes. 1975
šah
SV.	vttrnEic	A	i	b	i	•	4	f	s	f	/o	JI ! /2		/i	u	/s	/	*	
	tESH4M K		o	A	O	4	A	o	4								k		S?
t	vzečKo	A		*	A	A	A	'/*	4								6%	7.	95
s		0	0	' '	A	o	A	A	A								k	SL7	
4	r.	A	o	o	Va	o	A	o	A								3	w.	AS
S	ICttL*	o	o	A	4		A	A	A								S	Ti.	
i.	tei»4 */ 4.	o	o	o	o	o	V//	o	o								O	fSi	O
f	Af.	A	%	O	4	0	A	v//	A	1					i		♦tfi sr.		
l	psrethAnv.	o	o	O	o	o	A	°	V// M	1—							A	V«.	
Pri Elanu se bo rezultat Stenmarkove neprimerljive kariere pokazal šele naslednjo sezono, takrat bodo prodajali »smuči Ingemarja Stenmarka« po vsem svetu, takrat bo propagandni oddelek podjetja delal s polno paro.
Ves svet se sprašuje: »Je fant vsaj dovolj pameten, da kaj zasluži pri tem?«
»Zasluži!?« se jezi Ingemar. »Saj sem amater!«
Seveda. V načrtu ima namreč olimpijado leta 1976.
Članek navaja še neuradne Thoni-jeve zaslužke: letos je dobil od tovarn svoje opreme že okrog
400.000 SKr (ca. 1,600.000,— N din):
— Spalding — Persenico (smuči)
160.000 Kron;
— Lange (čevlji) 130.000 Kron;
— Look — Nevada (vezi) 80.000 Kron;
— Kerma (palice) 10.000 Kron;
— Cobe (očala) 10.000 Kron.
Novice
Zahvali
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam ob smrti naše drage mame
Tako vozi Daša Kuzmanova CSSR — z našimi smučmi
HT — ŠPORT, Stockholm, 26. 3.
Ob povratku iz Val Gardene je med prvimi čestital Stenmarku predstavnik RYONA, firme, ki je Elanov zastopnik na Švedskem. Podarili so mu dirkalno kolo.
ŠPORT — EXPRESSEN, 22.3.1975
HSker sumi, da so Fischerjevi strokovnjaki nameravali Klammerju olajšati zmago v smuku (v Val Gardeni), zato je iz previdnosti sam pripravil smuči. Tako kot Klammer tudi HAker vozi na Fischerjevih smučeh (za okrog 300.00 SKr letno). Za Fischerja bi bila Klammerjeva zmaga velikega pomena, za zmago v svetovnem pokalu bi dala podjetja milijone, zato so si hoteli pomagati tudi z »mazanjem« Hekerjevih smuči...
Nevesport, 12/1975
Elan zmaguje! Ce pa ne zmaga, je drugi. Elan, ki je bil doslej znan le po svojih turističnih smučeh, se je s Stenmarkom povzpel na Olimp velikih znamk smuči. S tem so se mu odprla vrata na elitni trg. Ce pustimo ob strani reklamo — ki je dandanes tako važna — Elan v resnici že od nekdaj konstruira smuči odličnih lastnosti in po naprednih postopkih. Prvi je n. pr. uporabil ogljikova vlakna za smuči. Letos pred-stavlaj nov tekmovalni model MC Mark Equipe s sredico iz profiliranega aluminija.
ALOJZIJE CEPIN
stali ob strani in nam pomagali, darovali vence ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo Osnovni organizaciji sindikata ELAN za izkazano pozornost nekdanji članici njihovega kolektiva.
Sinovi in hčere: Jožko, Zvonko, Oto, Marica, Nada in Anica z družinami
Družina Potočnik iz Mošenj se zahvaljuje sindikatu Elan za pozornost in finančno pomoč ob 14. obletnici tragične smrti moža in očeta Antona Potočnika.
Zena in otroci
ŠPORT — EXPRESSEN,
Stockholm, 24. 3. 1975
Ni še jasno, kako bo Stenmark odslužil vojaški rok. Rolen upa, da bo Ingemar lahko šel v športno četo v južni Švedski med poletnimi meseci. Najbolje bi seveda bilo, če bi lahko odslužil rok v etapah.
Stig Synnergren, predsednik smučarske zveze, je visok vojaški funkcionar ...
Uspel skok letošnjega državnega prvaka Bogdana Norčiča
Fotokronika