Aktualno Ptuj • Stavba na Vičavi 1 v roke podjetju Intera O Stran 2 s? o— • t • s : o tajerski Turizem Podravje • Podeželska idila za pretežno tranzitne goste O Stran 8 Ptuj, torek, 30. julija 2019 Letnik LXXII • št. 58 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Kmetijstvo Ptuj • Bolcarjevi -kmetija leta 2019 v mestni občini O Stran 7 Podravje Podlehnik • Ob ribniku Dežno postajališče za avtodome in večnamenski center O Stran 9 Kronika Središče ob Dravi • Razraščena drevesa ob cestah ogrožajo varnost v prometu O Stran 24 Kultura Ptuj • Vrhunci 11. festivala Arsana O Stran 12 v Šport Nogomet • Aluminij v Celju boljši, a ne dovolj učinkovit O Stran 15 Kidričevo • Od zaprtja kopališča mineva 20 let Kopališče nekoč - in nikoli več ... Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, kije lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo, prav nasprotno. Stran. 3. * ^ i i ^Mm Foto: Črtomir Goznik in Martin Ozmec Protest v Leskovcu • »Vozimo po levi, tvegamo življenje in plačilo kazni« o Stran 2 MO Ptuj praznuje • Izboljšati bo treba cestno in komunalno infrastrukturo o Strani 4 do 6 \ iL p >> AKCIJA ZA NOVE NAROCN ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob%k!enitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa ŠtajerskiTEDNIK 70 let 30 Štajerski Aktualno torek • 23. julija 2019 Leskovec • Državna cesta prometno preobremenjena »Vozimo po levi, tvegamo V • 1 • • • 1 V#1 1 • življenje in plačilo kazni« Na vrhuncu poletne turistične sezone se haloške prometnice dušijo v prometu. Kot smo že poročali, je med najbolj obremenjenimi cesta od Tržca oziroma Lancove vasi do mejnega prehoda Zgornji Leskovec. Foto: Črtomir Goznik »Žal je ministrici Bratuškovi bolj kot varnost ljudi pomembno kadrovanje. V tem trenutku se ukvarja z vprašanji, kdo bo vodil DARS in DRSI, pozablja pa na osnovno poslanstvo - da je na funkciji zato, da dela in poskrbi za državljane,« razmišlja župan občine Videm Brako Marinič. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Anton Vindiš Janko Baniček Jadranka Krajnc Dušan Pernek Ker turisti, ki potujejo na jug, iščejo časovno in ekonomsko najugodnejšo pot, jih navigacijski sistemi usmerjajo na manjše mejne prehode. Ker pa ti niso bili predvideni za tako gost promet, posledično nastajajo večkilometrske kolone. Zato so domačini, zlasti ob koncih tednov, ohromljeni. Zaradi neznosnih razmer so oblikovali civilno iniciativo in se minulo soboto zbrali na mirnem protestu: prečkali so prehod za pešce in zaustavljali promet. Turisti »kampirajo« in veseljačijo kar na cesti Anton Vindiš iz Male Varnice živi tik ob cesti, ki je čez poletje zaba-sana s prometom. »Pred tednom dni nisem mogel priti do svojega doma. Najbolj pereče je ob koncih tednov, pa tudi ob delavnikih je prometa veliko. Država je do razumevanja naših težav gluha. Če ne bo šlo z dialogom, bomo uporabili druge oblike protesta,« je poudaril Vindiš. Tudi Janko Baniček, sicer občinski svetnik, stanuje v Mali Varnici ob cesti proti mejnemu prehodu. Nad dogajanjem je ogorčen: »Konci tedna so katastrofa, groza. V ponedeljek in torek, ko se turisti vračajo, je kolona v nasprotni smeri proti notranjosti države. Najhuje je bilo predzadnji julijski konec tedna. Zastoji so se pričeli ustvarjati s petka na soboto okoli enih ponoči; stoječa kolona, vsi potniki zunaj avtomobilov, sedeli so na tleh ali postopali naokrog, otroci so joka- li, kričali, njihovi psi so se prosto sprehajali naokrog in lajali, v avtomobilih so na glas vrteli glasbo. Celo noč so se dogajale takšne scene ... Po naših dvoriščih se turisti gibljejo, kot da so njihova, za seboj puščajo plenice in druge odpadke. In to je trajalo celo noč - do desetih dopoldan naslednjega dne. Naj DARS razmisli o odprtju mejnega prehoda za brezcestninski sistem in o tem, da bi vinjeta namesto sedem veljala 10 ali 14 dni. Ali res moramo mi vse to prenašati na račun države? V Podlehniku so uredili vso vzporedno cestno infrastrukturo, kaj pa pri nas? Mi smo sedaj dobili ves ta promet, infrastrukturo imamo katastrofalno, ljudje ne morejo do svojih domov, kmetje s traktorji in priključki do svojih zemljišč. Vozimo se po levi, tvegamo življenje in plačilo kazni, saj kršimo prometno zakonodajo. A drugače ne gre . Če pa drugače ne moreš domov. To je nenormalno. Kraj takšnega prometa ne prenese!« Država (zaenkrat) brez posluha Jadranka Krajnc iz Zg. Leskovca je poudarila, da so prebivalci Haloz pozabljeni od države. »Z občine pošiljajo dopise v Ljubljano in ni učinka. Odločili smo se za protest, da nas bodo v parlamentu vsaj opazili. Ko se promet zgosti, se je nemogoče vključevati na cesto, vse stoji in smo nemobilni. Tudi kmetje, ki imajo poleti veliko dela, ne more- jo na cesto, turisti za seboj puščajo odpadke ... « Tudi predsednik Krajevne skupnosti Leskovec Dušan Pernek meni, da Leskovčani plačujejo davek zaradi mejnega prehoda Gruškovje, kjer ni možen prestop državne meje brez vinjete. »Pričakujemo, da nam bo država prisluhnila in uredila cesto, pa tudi da bo spremenila politiko na področju vinjet. Predrage so, zato se številni izogibajo plačilu cestnin. Turisti iz tujih držav se vozijo po haloških bregeh, iščejo razno-razne obvoze.« Mojca Zemljarič V Gruškovju uvesti brezcestninsko cono »Junija sem ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek postavila poslansko vprašanje, kakšni ukrepi so predvideni za cesto na tem območju. Že takrat smo predvidevali, da se bo zgodilo točno to, kar se danes dogaja - nepregledni zastoji vozil. Velika napaka je, da v Gruškovju mejnega prehoda ni moč prečkati brez vinjete, prizadevala si bom, da se to odpravi. Na državni cesti Tržec-Zgornji Leskovec pa je treba urediti pločnike injavno razsvetljavo. Razumemo, daje turistična sezona in da tujci potujejo skozi našo državo, a za domače ljudi je pa vendar tudi treba poskrbeti! Prizadevala si bom, da se bodo v državnem proračunu 2020 za to cesto zagotovila sredstva,« je poudarila poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko. Videmski župan Branko Marinič razmišlja, da bi država od 35 milijonov evrov, ki jih je pri gradnji podravske avtoceste privarčevala, lahko kakšen evro namenila za ta del Haloz: »Že z 1,5 milijona evrov bi lahko ogromno postorili. Zgradili bi okoli dva kilometra pločnikov, javno razsvetljavo, počivališče z vso potrebno infrastrukturo in še kaj. Na mejnem prehodu Gruškovje bi bilo treba uvesti brezcestninsko cono. A odgovor ministrice Bratuškove na poslansko vprašanje se je glasil, da država tega ne bo izvedla, saj DARS potrebuje denar za odplačilo kreditov. Vse to na račun naših ljudi! Vztrajali bomo tako dolgo, dokler nam država ne zagotovi najnujnejših ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti. Zahtevamo samo to, kar nam pripada po ustavni kategoriji.« Ptuj • Podpisana prodajna pogodba za objekt stare vojašnice Stavba na Vičavi 1 v roke podjetju Intera Informacija o tem, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prodaja objekt na Vičavi 1 na Ptuju, je dvignila veliko prahu. Po prvem neuspešnem poskusu prodaje so objavili nov poziv za oddajo ponudb, na katerega se je prijavilo eno izmed uspešnih ptujskih podjetij. ; .V I : '/t S^VÎ^Ï Stavba na Vičavi 1 je dobila nove lastnike. 28. junija se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup objekta na Vičavi 1 na Ptuju, vloge so odpirali 4. julija. 636 m2 velik objekt, ki stoji na 1919 m2, je država kot njegova lastnica skušala najprej prodati po izhodiščni ceni za 243.000 evrov. Interesa takrat ni bilo, zato so razpis junija letos ponovili. 207.000 evrov je znašala nova izhodiščna cena, ki jo je določilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve; to od leta 2014 naprej upravlja omenjeno stavbo. Po objavi informacije o prodaji smo tudi v naše uredništvo prejeli kar nekaj vprašanj o podrobnostih razpisa zainteresiranih podjetnikov, ki so se zanimali za nakup. Očitno marsikdo sploh ni vedel, da ima država interes to stavbo prodati. Mestna občina Ptuj se je predkupni pravici odrekla Čas za prijavo se je iztekel konec junija, ponudbe pa so odprli prvi teden julija in ugotovili, da je v roku prispela ena. „Mestno občino Ptuj, kot predkupnega upravičenca, smo pozvali, da se v roku 30 dni izjasni o predkupni pravici. Šele po tem bo sklenjena kupoprodajna pogodba," so pojasnili na pristojnem ministrstvu. Ponudba, ki so jo prejeli, znaša 212.000 evrov, s kom bo sklenjena pogodba, pa na ministrstvu niso želeli odgovoriti, dokler postopek ni končan. Načeloma zapletov pri sklenitvi pogodbe ni bilo niti pričakovati, saj je ptujska županja Nuška Gajšek takoj povedala, da občina predkupne pravice ne bo uveljavljala. Za obnovo stavbe nimajo ne načrta ne sredstev, pa čeprav je jasno, da bi dodatne prostore za marsikatero dejavnost še kako potrebovali. „Tega si enostavno ne moremo privoščiti," je povedala Gajškova. Stavba, ki se je prodala, je na odlični lokaciji, a potrebna temeljite obnove, s tem pa tudi dodatnega finančnega vložka. Čeprav ima vse priključke, je že več let prazna in nevzdrževana. Kot zdaj kaže, pa se ji obetajo boljši časi. Dobila bo novo podobo in vsebino, območje bivše vojašnice pa bo še lepše urejeno. Večina stavb tam je bila v zadnjih letih obnovljena, v njih delujejo Glasbena šola Karola Pahorja, Zgodovinski arhiv Ptuj, Šolski center Ptuj, Revivis, Visoka šola Ptuj in Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Intera je več let iskala primerne prostore v mestu, kjer želi ostati Čeprav uradno z ministrstva niso odgovorili, nam je Peter Ladič, direktor podjetja Intera, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo, potrdil, da so ponudbo oddali prav oni, v petek pa so prejeli tudi uradno podpisano kupoprodajno pogodbo. Zdaj vodstvo Intere čaka le še urejanje administrativnih zadev (plačilo davka, notarska dokumentacija in vpis v zemljiško knjigo). Ladič se zaveda, da bo to velik projekt, saj je stanje stavbe precej slabo. „Pretehtala je odlična lokacija, pa tudi velikost objekta. Želeli smo ostati v mestu, več let smo iskali primerne prostore. Alternativa je bila izselitev podjetja s Ptuja, tega pa nismo želeli. Računamo, da nam bo uspelo in da se bomo v približno treh letih selili na novo lokacijo," je pojasnil Ladič. Dženana Kmetec I Foto: CG Foto: CG torek • 23. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 Kidričevo • Od zaprtja kopališča mineva 20 let Kopališče nekoč - in nikoli več... Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, kije lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. 0 tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo. „Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti," so povedali v Ta-lumu in dodali: „V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo." Tako je živelo kidričevsko kopališče točno pred 20 leti, leta 1999. Kopališče u Kidričevem leta 1969. Takrat najbolj priljubljena lokacija usek kopanja željnih Spodnjepodrauceu Načrti o hotelu padli v vodo Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem - za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala (rastlinjaki ter njive in travniki ob njih). Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individulni lastniki. Gradili bodo, če jih "spomeničarji" ne bodo ovirali „Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kultur-novarstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturnovarstve-na stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni pričelo graditi. Na temo kulturnovarstve-ne zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja enostavno potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale," je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Zapuščeno kopališče danes. V Talumu, ki je lastnik bazena, kopališke dejavnosti nimajo namena obujati. Strinjajo se, da bi bilo območje primerno za poslovno in stanovanjsko gradnjo ter športno infrastrukturo. Podravje • Popis škode zaradi neurja Na delu občinske komisije Republiška uprava za zaščito in reševanje je na podlagi preliminarnih ocen škode zaradi julijskih neurij ocenila, da škoda presega 0,3 promile vrednosti državnega proračuna. Tako so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o pričetku ocenjevanja škode. Popis in ocene so osnova za morebitno izplačilo državne pomoči. Med občinami, v katerih bodo popisovali in ocenjevali škodo, je tudi nekaj spodnjepodravskih: Dornava, Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Ptuj, Videm in Zavrč. Občinske komisije bodo škodo popisovale in vnašale v spletno aplikacijo Ajda do 23. avgusta. Regijske komisije bodo kontrolne oglede na terenu opravljale do 30. avgusta. Popisi se bodo izvajali za škodo, nastalo na zemljiščih, objektih oziroma infrastrukturi (zasebni in javni). Prav tako bodo popisovali škodo na vodotokih, v gozdovih, na objektih kulturne dediščine, v gospodarstvu in na državnih cestah. Popise za ta področja bodo izvedle državne institucije: direkciji za vode in infrastrukturo, zavoda za gozdove in varstvo kulturne dediščine ter ministrstvo za gospodarstvo. MZ Foto: Črtomir Goznik Škodo zaradi julijskih neurij bodo popisovali v desetih občinah Spodnjega Podravja. Praznujm ponosno. S ponosnim pogledom vsakomur znane vedute mesta Ptuja se pod zastavami z znamenitim napisom Vivat Poetovio MCML, v čast obeležitve 1950-obletnice prve pisne omembe našega mesta, zapeljemo čez Ptujski most v resnično zakladnico tisočletij. To zakladnico odpirajo številni festivali in dogodki, ki se prav te dni odvijajo na Ptuju. Od kulinarike, umetnosti, kulture, glasbe pa vse do športa in rekreacije. A pravi čar Ptuju dajemo ljudje, ki tukaj živimo in ustvarjamo. Zato je 5. avgust praznik vseh nas. V spomin tisočletnim zgodbam in z optimističnim pogledom v prihodnost častitljivo obletnico počastimo skupaj, na številnih dogodkih, ki jih ustvarjamo. Socialni demokrati Ptuj SD Naročnik; SD, Levstikova ul. 15,1000 Ljubljana Foto: OM Foto: Arhiv 4 Štajerski MO Ptuj praznuje torek • 30. julija 2019 Ptuj • Pogovor z županjo Nuško Gajšek ob prazniku mestne občine Izboljšati bo treba cestno in komunalno „Želim, da Ptujčani postanemo bolj odprti drug do drugega, razumevajoči do drugačnih idej, da bi sprejemali argumente, se da bo življenje na Ptuju in v okolici lepše," se glasi županjino sporočilo ob bližajočem se prazniku Mestne občine (MO) Ptuj. MO Ptuj svoj praznik vsako leto proslavi prvi konec tedna v avgustu. Tokratno praznovanje bo še posebej svečano, saj mesto Ptuj živi v znamenju 1950. obletnice prve omembe v pisnih virih. Temu jubileju bo namenjena osrednja petkova proslava, ki bo ob 20.30 na dvorišču minoritskega samostana. Letošnja posebnost praznovanja je, da županja ne bo podelila občinskih odlikovanj. „Letos je slavljenec mesto Ptuj. O tem, da v jubilejnem letu ne podelimo občinskih odlikovanj, smo s predstavniki svetniških skupin v mestnem svetu dosegli široko soglasje. Strinjali smo se, da morata biti tokrat v ospredju mesto in njegov jubilej. Na petkovi slovesnosti bom imela govor, nato sledi prireditev, posvečena jubileju mesta," je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek. Praznik občine je priložnost za pregled dela v minulem obdobju in kovanje načrtov za v prihodnje. Županja se strinja, da izzivov, s katerimi se bo treba spoprijeti, ni malo. Eno izmed področij, ki bo zahtevalo takojšnje ukrepanje, je komunalna infrastruktura. Ceste so konkretno načete, vodovod Zgodovina in turizem Ptuj je zgodovinsko mesto z bogato kulturno dediščino in pisanim kulturnim utripom. Ima naravne danosti, ki jih je prav tako treba negovati. „Za razvoj turizma so odprte vse možnosti. Verjamem v to, da se prodajajo zgodbe. Začeti je treba pri majhnih stvareh, korak za korakom. Morda smo preskromni in preveč samokritični. Imamo lepo zgodovinsko mesto, znamo in zmoremo veliko. Veselilo bi me tudi, da bi se več srečevali v mestnem jedru. Nakupovalna središča na obrobju mesta so nas razvadila, da se pripeljemo do vrat. Številni v njih preživljajo svoj prosti čas. Sama sem se zavestno odločila, da hodim na kavo v mesto. Želim, da bi nas bilo več in da bi mestno jedro živelo tudi v popoldanskih urah. Navade ljudi se spreminjajo in verjamem, da bomo ponovno začeli zahajati nazaj v mesto." zastarel, kanalizacije marsikje ni, ponekod je dotrajana. Evropska sredstva za kanalizacijo „Zavedam se, da je potreb na terenu ogromno. Ko sem prevzela mandat, sem si s sodelavci ogledala stanje cest, in ko sem pomislila, v kakšnem stanju so občinske finance, me je pošteno zaskrbelo. Pode- želske občine v okolici Ptuja imajo ceste veliko bolj urejene. Sedaj smo popisali stanje cest na terenu, enako bomo naredili za vodovod in kanalizacijo. Tako bomo prišli do jasne slike, kje bo treba ukrepati. Na podlagi popisov bomo oblikovali prioritetno listo. Potrebe po urejanju cestne infrastrukture so po celotni občini. Obnovo cest bomo izvajali v sklopu koncesije. Za gradnjo kanalizacije v Kicarju Spoštovani občanke in občani! Letošnja obeležitev zgodovine našega mesta bo edinstvena, sajpraznujemo 1950 let prve omembe v pisnih virih. Vljudno vabljeni v petek, 2. avgusta 2019, ob 20.30 na dvorišče minoritskega samostana, kjer bo v počastitev občinskega praznika in častitljive obletnice mesta potekala osrednja proslava. V času praznika se bodo odvijale tudi številne prireditve, zato lepo vabljeni, da praznujemo skupaj. Vse dobro! Nuška Gajšek županja Mestne občine Ptuj Foto: Črtomir Goznik Mesto Ptuj letos praznuje 1950. obletnico prve omembe v pisnih virih. in na Turniščah se nam obeta 6,5 milijona evrov evropskih sredstev. Do konca leta moramo pripraviti vlogo z gradbenim dovoljenjem, načeloma so nam ta sredstva obljubljena. Vrednost celotnega projekta je 12 milijonov evrov, vanj bi vključili tudi vodovod, javno razsvetljavo in pločnike, ceste se pa tako ali tako po gradnji kanalizacije preplastijo na novo. Želim, da se obnove infrastrukture, ki res ni v dobrem stanju, lotimo sistematično, zato popis in oblikovanje prioritetne liste zahtevata nekoliko več časa," je razložila županja Gaj-škova, ki se zaveda tudi nujnosti obnove vodovodnega sistema. „Na primeru tržnice se je pokazalo, v kako slabem stanju je vodovod v starem mestnem jedru. Cevi so bile čisto preperele. Računam, da bodo evropska sredstva celostnih teritorialnih naložb (CTN) občinam na voljo še v naslednjem Foto: Črtomir Goznik Na vprašanje, kaj ji je na Ptuju najbolj všeč, je županja Nuška Gajšek odgovorila, da mesto kot celota. Moti pa jo, da so Ptujčani največji kritiki samih sebe. „Zakaj si ne priznamo, da smo sposobni, imamo dobre ljudi, dobre ideje, znamo poskrbeti za dobro izvedbo. Ne priznavamo si veljave, ki si jo zaslužimo. Vsi drugi znajo o nas povedati toliko dobrega in nam za marsikaj čestitajo, sami pa vse vidimo v najslabši luči." finančnem obdobju in bi lahko nadaljevali obnovo mestnih ulic in trgov, s tem pa v starem mestnem jedru reševali težave z vodovodom in kanalizacijo. Kar se tiče regijskega projekta obnove vodovoda, pa vemo, da je ocenjen na okoli 50 milijonov evrov. Zato je tako draga tudi projektna dokumentacija, stala bi nas okoli milijon evrov. Za črpanje evropskih sredstev za gradnjo regijskega vodovoda sicer nimamo nobenega zagotovila, da bodo na voljo, a če ne bomo imeli dokumentacije, potem sploh nimamo na kaj računati. Dokumentacija je pogoj, da se lahko prijavimo. Obnove vodovoda se bomo morali lotiti čim prej, rešitev bo treba oblikovati v naslednjih petih letih. Kje in kaj delati, bi morali vedeti že danes. Zamenjava števcev je prvi korak, s katerim bomo na sistemu lahko učinkoviteje spremljali okvare in izgube." GRADBIRO d.o.o. Klepova ul. 12, Ptuj Tel: 02 - 748 14 03, fax: 02 - 748 14 04 www.gradbiro.si,Gradbiro@siol.net PROJEKTIRANJE * Načrti za DGD, PZI, PID 4 Načrti hiš, poslovnih objektov * Tipski projekti, legalizacije 4 Nadzor del, koordinatorstvo * Varnostni načrti NEPREMIČNINE 4 Posredovanje nepremičnin * Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI, KVALITETNIMI IN STROKOVNIMI STORITVAMI Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! ASFALTI PTUJ COLAS HRVATSKA GROUP VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ, TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 www.asfalti-ptuj.si, info@asfalti-ptuj.si center °2/78 00420 iumna Osojni kova cesta 12, Ptuj T/sem* irv O$COMM*U teh naši**; cen^enlt^v Sfoanfyun, ceStUzwvQ' a3 p>icvzm%¡(, fVleStvie o&čine Ttu^. Notranja vrata, okna in vhodna vrata, senčila, police, talne obloge Osojnikova c. 12, Ptuj, S: 78 00 424 servisno-vulkanizerska delavnica PE Ptuj, Osojnikova c. 12, 78 00 420 PE Zamušani, Zamušani 2, S: 71 92 272 (ffirrcv MIH t ni vul lUltJ zabava za vse generacije Zamušani 2, Gorišnica torek • 30. julija 2019 MO Ptuj praznuje Štajerski 5 infrastrukturo znali pogovarjati in iskati skupne rešitve za to, A_a Če bodo občinam v novem finančnem obdobju EU na voljo nepovratna sredstva CTN, bi jih na Ptuju vlagali v urejanje starega mestnega jedra: Slovenski trg, Cvetkov trg, tretjo fazo obnove dominikanskega samostana ... Obnovili bodo staro steklarsko ter ulico in trg ob njej MO Ptuj je s sredstvi CTN (evropska sredstva, namenjena mestnim občinam) v tej finančni perspektivi obnovila staro mestno pokopališče ob Volkmerjevi cesti, ta čas se s tem denarjem obnavlja središče mesta: tržnica, Slomškova in Miklošičeva ulica. Ker bo nekaj denarja še na voljo, so se na MO Ptuj odločili, da ga bodo vložili v obnovo stare steklarske delavnice, Ulice Tomaža Šalamuna in Vrazovega trga. „V prejšnjem mandatu je obveljala usmeritev, da bi s tem denarjem obnovili Zelenikovo in Lackovo ulico. Po premisleku sem se odločila, da bomo urejanje teh dveh ulic lažje financirali kako drugače, medtem ko je stara steklarska delavnica kompleksnejši in finančno zahtevnejši projekt, ki ga brez evropskega denarja nismo sposobni izpeljati. Ne govorimo o megalomanskem projektu, objekt bomo obnovili v obstoječih gabaritih." O stanovanjih in gospodarstvu Županja Gajškova se zaveda, da bodo potrebni koraki tudi na po- Županja o obvoznici „Obvoznicaje 25 let stara zgodba in še vedno smo na začetku poti, čeprav jo krvavo potrebujemo že najmanj deset let. Trenutno poteka študija izvedljivosti variant. To naj bi trajalo dve leti. Potem sledijo umestitev v državne prostorske akte, javni razpis, izbira izvajalca in izvedba. Po najbolj optimističnem scenariju, če gredo vsi postopki gladko skozi, bi do ceste lahko prišli v šestih ali sedmih letih," napoveduje Nuška Gajšek, županja MO Ptuj. o gradnji 40 neprofitnih in 20 oskrbovanih stanovanj. Dlje od pogovorov še nismo, zato tudi o terminih gradnje ne bi želela ugibati. V mestu se gradijo stanovanja za trg, po katerih je veliko povpraševanje. V Rabelčji vasi je z OPPN za stanovanjsko gradnjo opredeljeno zelo veliko območje, nekaj individualnih gradenj, kjer so zrasle prijetne stanovanjske soseske z mladimi družinami, je tudi v Novi vasi, Žab-jaku in Grajeni." Trenutno gospodarsko situacijo na Ptuju županja ocenjuje kot stabilno. „Imamo vrsto podjetij, ki poslujejo dobro ali odlično, živahen je tudi trg dela. Razpon zahtevnosti delovnih mest je širok: od lažjih del v proizvodnji do zahtevnejših del z višjo dodano vrednostjo in višjo strokovno usposobljenostjo kadra. V okolju je veliko podjetij, ki delajo dobro, seveda pa bi si želeli še kakšno zraven. Ne bi bilo slabo, če bi uspeli na Ptuj pripeljati izpostavo katere od državnih institucij. Ne delamo si utvar, da se to lahko zgodi čez noč, a če ne poskusiš, ne veš." Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik dročju stanovanjske politike. Poudarja, da ne gre samo za težavo Ptuja, ampak da je v celoti odpovedala stanovanjska politika na nacionalni ravni. „Situacija se nekoliko popravlja, a je še daleč od realnih potreb. Z Nepremičninskim skladom RS in ZPIZ-a se pogovarjamo Ob Dravi ponotmo plaža? Še en speči potencial je Ptujskojezero. „Trebaje vedeti, da ne gre za klasično jezero, temveč reko z umetno tvorbo (jezerom), ki pač ima nekatere omejitve. Pripravlja se medobčinski lokacijski načrt, idejno zasnovo bi kmalu lahko predstavili širši javnosti. Ideje so v večini usklajene s soglasodajalci. Imam občutek, da smo na dobri poti in da bo medobčinski lokacijski načrt temelj, na osnovi katerega bomo potem fazno in sistematično urejali območje." Na obrežju reke Drave veduto mesta že leta in leta kvari stara usnjarna - Koteks. „To je zelo trd oreh. Idej, kako ga obnoviti in kakšno vsebino umestiti vanj, je več. Sama sem najbolj naklonjena ideji o velnes centru z restavracijo in mestno plažo, kije na tem mestu nekoč že bila. Stavba bi lahko služila kot hotel. Koteks je s kulturnovarstvenega vidika zaščiten, njegova obnova bo v vsakem primeru terjala znatna finančna sredstva. Razmišljamo, da bi v projekt pritegnili zasebnega investitorja. Občino v prihodnjih letih čakajo nujno potrebna vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo. V finančnem stanju, kot smo ga nasledili, bi o obnovi Koteksa lahko pričeli resno razmišljati šele čez 15 let. Nam je v interesu, da bi se nepremičnina uredila čim prej, odprti smo za vse možnosti, tudi za zasebna vlaganja." Poleg Koteksa je v starem mestnem jedru še en impozan-ten objekt, ki čaka na obnovo in vsebino - poslopje nekdanje osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami dr. Ljudevita Pivka v Raičevi ulici. Mestni svet je že pred časom sprejel sklep, da se objekt proda, a dosedanji poskusi prodaje so bili neuspešni. Nekaj časa se je govorilo o ideji, da bi v objektu uredili prostore glasbene šole. „ Tudi za ta objekt namembnost še ni dorečena, možnosti je več," je dejala županja. Zakladnica na Panorami Načrte o odkrivanju in predstavitvi rimske zgodovine, ki se skriva na griču Panorama, je v minulem mandatu zastavila ekipa župana Mirana Senčarja. Županja Gajškova idejo o arheološkem prebujanju Panorame upošteva. Pojasnila je, daje bila občina uspešna na razpisu in je pridobila sredstva za arheološke raziskave. Preučevalo se bo šest glavnih točk, med drugim ostanki nekdanjega rimskega svetišča. „Na dolgi rok bi bilo na Panorami smiselno urediti predstavitev odkritih ostalin iz rimskega obdobja. Pri tem bomo sledili zahtevam stroke," je povedala županja in dodala, da pa bi bilo kratkoročno več kot smiselno na Panorami namestiti otroška igrala. Pod gradom bi postavili montažni gostinski objekt s sanitarijami, urejajo se tudi poti na grad. „Čez noč seveda ne gre nič, arheološke raziskave terjajo čas. Ko bomo videli, s čim razpolagamo, se bomo fazno odločali za predstavitev najdb in življenja na Panorami v rimskih časih. Pozdravljam projekt opere in kina na Panorami, gre za vsebine, s katerimi opozarjamo na pomembnost tega prostora in ga poskušamo javnosti tudi približati." Foto: Črtomir Goznik LIST, DR. ŠTEFANA ČE LANA Letošnje praznovanje občinskega praznika je še posebej slavnostno, saj naše mesto praznuje 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja kot mesta. Ob tem je razveseljivo, da smo vse svetniške skupine podprle kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025, kjer bomo domovini in svetu lahko predstavili, kako pomembnih je bilo 1950 let obstoja tega multikulturnega mesta. Modeli in vzorci sodelovanja različnih narodov v našem mestu so namreč svetilnik, ki bi mu ob trenutnem vzponu raznih nacionalizmovv Evropi morali slediti vsi evropski narodi. Občinski praznikje hkrati priložnost za razmislek o naši skupni sreči, ki paje ni moč doseči brez medsebojnega razumevanja in soodgovornosti. Spoštovane občanke in občani, v imenu naše liste in osebnem imenu vam izrekam iskrene čestitke ob občinskem prazniku in hkrati želim čim več zadovoljstva in sreče ob naših skupnih uspehih. Doc. dr. Štefan Čelan Foto: CG 6 Štajerski MO Ptuj praznuje torek • 30. julija 2019 Glej zeleno^®^ delaj modro! NAČRTOVANJE, ^ IZVAJANJ EIN VZDRŽEVANJE VODNIH OBJEKTOV, KOMUNALNE HIDROTEHNIKE TER OBJEKTOV VARSTVA OKOUA. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.o.o. . Iskrene čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA Tel: 771-9511, e-mail: pss.ptuj@siol.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! Zaposleni v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj s strokovnimi službami v kmetijski svetovalni službi, kontrolni in selekcijski službi v živinoreji, osemenjevalnem centru, v laboratorijih in službi za vodenje knjigovodstva na kmetiji ter člani območne enote Ptuj KGZS si želimo dobrega sodelovanja za skupni napredek kmetijstva in podeželja. Vsem občankam in občanom mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj: Franjo Rozman, predsednik Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. Štajerski TEDNIK (^adioPTUI www.tednik.si www.radio-ptuj.si torek • 30. julija 2019 MO Ptuj praznuje Štajerski 7 Ptuj • Kmetija Simonič - priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine Hiša preteklosti za novo življenje Letošnjega priznanja oz. posebne nagrade ob prazniku MO Ptuj za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine so se razveselili Simoničevi iz Krčevine pri Ptuju 67. Foto: Črtomir Goznik Jože in Elizabeta Simonič pred arhitekturnim biserom v Krčevini 66 pri Ptuju. Ob hiši se ustavijo tudi številni pohodniki od blizu in daleč. Butana hiška, stara naj bi bila najmanj 150 let, če ne celo več, je bila dom gospe Rožmarin, za katero se ve, da se je preživljala z izdelavo rož iz krep papirja. Njen sin naj bi med prvo svetovno vojno izginil. Ko je onemogla in ni mogla več skrbeti zase, jo je občina dala v hiralnico, kot so nekoč poimenovali dom starostnikov. Tudi drugih sorodnikov ni imela, njena hiša pa je prišla v občinsko last. Okrog leta 1938 naj bi jo od občine odkupil oče Jožeta Simoniča, Ignac Simonič. V njej se je rodilo vseh šest Simoničevih otrok. Preživljali so se le z očetovo plačo, saj je bil edini v službi. Hiša je imela tri sobe, kuhinjo in manjši predprostor. V tretji sobi si je Ignac Simonič uredil mizarsko delavnico, da je po službi še kaj lahko zaslužil za preživljanje številne družine. Mizarska delavnica je še danes takšna, kot jo je zapustil ob svoji smrti pred 26 leti. Hiško je podedovala mlajša hči Jožeta in Elizabete, Lidija. Po IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA ARNEČIČ DRAGICA s.p. moške, ženske in otroške bombažne nogavice Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Delovni čas: - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure Potrčeva 11, Ptuj. Telefon: 02 771 0337 E-mail: antolic.marko@sial.net Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in se še naprej pripročamo s svojimi storitvami. katastrofalni toči leta 2008 je počasi pričela propadati. Simoničevi so se odločili, da jo bodo obnovili in vsaj delno zaščitili. Dobila je novo ostrešje, žlebove, fasado in okna. Tako okna kot vrata so narejena po meri, saj niti eno okno ni bilo enakih mer. Simoničeva pravita, da sta imela srečo, da sta dobila mizarja, ki se je lotil tega izziva, saj kot je povedal, je bil prvi takšni primer v njegovi dolgoletni dejavnosti. V obnovo so Simoničevi vložili okrog 12.000 evrov. Še najmanj enkrat toliko pa bi morali vložiti, da bi uredili njeno notranjost, da bi nekoč v prihodnosti postala njun dom, ker jima je zelo všeč. Upata, da bodo njune želje uresničile, če jima bo le služilo zdravje. Posebna nagrada MO Ptuj za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine Simoničevim izjemno veliko pomeni. Hiška v panonskem stilu, ki jo občudujejo mnogi, tudi številni po-hodniki od blizu in daleč, je z obnovo dobila novo priložnost in prihodnost, da bo lahko še generacijam pripovedovala zgodbo preteklosti, nekih drugih časov, hkrati pa je tudi izziv drugim, da ohranijo dediščino, ki jim je bila dana v upravljanje. Jože Simonič je skupaj z ženo Elizabeto oz. celo družino ponosen, da so hiško, v kateri se je rodil, uspeli ohraniti. MG Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. Ptuj • Bolcarjevi - kmetija leta 2019 v MO Ptuj Za kvalitetno zelenjavo se trudijo 365 dni v letu Kmetovanje ima Branko Bolcar v genih, že od nekaj je bil kmet. Pred skoraj 15 leti pa seje usmeril v pridelavo vseh vrst zelenjave. Pridelujejo jo na 6,4 ha obdelovalne zemlje, od tega je 30 arov pokritih površin. Od sajenja semena do končnega produkta, vse je njihovo delo. Foto: Črtomir Goznik Branko Bolcar: „Naša kmetija je izključno zelenjadarska, s pridelavo zelenjave se ukvarjamo že skoraj 15 let." Na kmetiji delajo Branko, hči Veronika in sin Franci, ki je postal mladi prevzemnik, ter žena Brigi-ta, ki ima edina tudi redno službo. Od pridelave in prodaje zelenjave živi cela družina. Če si priden, se da preživeti, poudarjajo. Delajo 365 dni v letu. Narava pridelave je taka, da počitka tako rekoč ni, to je način življenja, pravi Branko Bolcar, ki je že poskrbel, da ima kmetija novega nosilca dejavnosti, še vedno pa je prvi pri pridelavi in prodaji. Na kmetiji Bolcar živijo že tri generacije, tretjo predstavlja vnuk Liam. Bolcarjevi pridelujejo solato, zelje, paradižnik, papriko, fižol, čebulo, korenje, peteršilj, mladi in pozni krompir (ki po novi zakonodaji ne spadata med zelenjavo, ampak med poljščine), radič, en-divijo, kumare, lubenice, blitvo, cvetačo, glavnati ohrovt in še drugo sezonsko zelenjavo ter jagode. Svoj pridelovalni izbor sproti prilagajajo povpraševanju. Tako na leto posejejo okrog 100.000 sadik solate (sejejo jo vsakih deset dni), okrog 60.000 sadik zelja, 1000 sadik paradižnika, 3000 sadik paprike, fižol raste na okrog 30 arih ipd. Skupaj v enem letu pridelajo 40 ton solate, 120 ton zelja, blizu 8 ton paradižnika - vse zelenjave je čez 200 ton. Te številke letos ne bodo dosegli, saj jim je nedavna toča uničila pridelek. Upajo samo, da bo jesen lepa in da bodo pridelek dale tudi sadike, ki so vzklile v teh dneh. Vrata v javne zavode po novi zakonodaji bolj odprta Kmetija Bolcar z zelenjavo oskrbuje večino ptujskih in okoliških gostiln, pa tudi javne zavode. Veseli jih, da njihovo zelenjavo jedo otroci ptujskih vrtcev in šol, z njo se oskrbujejo tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Po novi zakonodaji so jim poti v javne zavode veliko bolj odprte. Upajo, da bodo v prihodnje s svojo kvalitetno zelenjavo, katere pridelava poteka pod budnim nadzorom specialistke za zelenjadar-stvo Miše Pušenjak, oskrbovali še druge javne zavode, pa tudi druge potrošnike, ki se zavedajo, da ravno kratek čas od njive do mize zagotavlja kakovost in svežino. V pridelavi skorajda ne uporabljajo škropiv, četudi niso deklarirano ekološka kmetija. Še vedno veliko dela opravijo ročno. Med njihovimi kupci je vse več mladih družin, ki se zavedajo pomena uživanja kakovostno pridelane zelenjave za zdravo rast otrok in za zdravje nasploh. Preostale tržne presežke prodajajo v Maribor, podjetju Ge-aprodukt, ki prav tako oskrbujejo javne zavode z domačo zelenjavo. Kupci Bolcarjevo zelenjavo lahko kupijo tudi na dveh stalnih lokacijah na Ptuju: v njihovi prodajalni nasproti nakupovalnega centra Qlandia ob Ormoški cesti (pri gostilni Lužnik) in na stojnici pri rdečem bloku; stojnica je trenutno zaprta, ponovno jo bodo odprli septembra. Če bi vse prodali grosistom, ne bi imeli za kruh, ker veliki sistemi zelenjavo odkupujejo po zelo nizkih cenah. Sicer pa problemov s prodajo nimajo. Od njive do odjemalcev v dveh urah Zelenjavo sproti pobirajo oz. režejo, od njive do odjemalcev jo pripeljejo v dveh urah. Tako pri pridelavi kot prodaji zelenjave mora biti red; če mora biti zelenjava dostavljena ob 6. uri, je ne moreš dostaviti pol ure ali celo uro kasneje, ne glede na vreme, dež ali sneg. Tudi zato jim kupci tako zaupajo. „Vsako jutro se delo pri nas prične ob peti uri, do šestih vozimo zelenjavo v javne zavode, do 9. oz. 9.30 ure v gostilne, ob 10. uri pa odpiramo tržnico. Potem pa se začnejo že priprave na naslednji dan, delo v nasadih in rastlinjakih," Bolcarjevi predstavijo svoj delovni dan. Naziva kmetija leta 2019 v MO Ptuj so zelo veseli, četudi so nekaj časa celo razmišljali o tem, da bi se mu odrekli, ker jim je letošnja katastrofalna toča vzela vso zelenjavo, ki jo pridelujejo zunaj, vse so morali sejati na novo. „Pomeni nam priznanje za minulo delo in priložnost, da nas ljudje še bolj spoznajo," povesta Branko in Brigita Bolcar. Njihova največja želja pa je, da bi v bodoče uspeli zagotoviti toliko pokritih površin, da bi z osnovno zelenjavo (solata, zelje, radič, kislo zelje) svoje ponudnike oskrbovali celo leto, da potrošniki januarja po trgovinah ne bi iskali paradižnika in paprike. Ves razvoj pri Bolcarjevih gradijo na lastnih denarnih virih, kreditov nimajo. „Edino, kar potrebujemo, so rastlinjaki. Upamo, da bodo obljube o nepovratnih sredstvih za te namene držale," še pove Branko Bolcar. MG UZANCA d.0.0. UZANCA D.O.O. ORMOŠKA CESTA 81 b, PTUJ Tel.: 02/749 20 30 PRODAJA ORIGINA1NIH REZERVNIH AVTODELOV BOSCH za vsa osebna in tovorna vozila f§ BOSCH Tehnika za življenje Našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku Mestne občine Ptuj in se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Priporočamo se tudi v bodoče. 8 Štajerski Turizem in podjetništvo torek • 30. julija 2019 Podravje • Kakšno sezono napoveduje letošnja zasedenost sob na turističnih kmetijah Podeželska idila za pretežno tranzitne goste Naši sogovorniki so v povprečju zmerno zadovoljni z obiskom gostov. Ti na turistični kmetiji večinoma ostanejo dan ali dva, da si odpočijejo, ogledajo okolico, se rekreirajo, nato pa odpravijo ciljni destinaciji naproti. Preživeti nekaj dni na podeželju, proč od množic in vsakdanjega hitenja, je lahko odlična izbira za kratek ali daljši oddih. Počitnice na turistični kmetiji so seveda drugačne od tistih na morju, v hribih ali zdraviliščih, so pa edinstvene zaradi stika z naravo, tradicionalno kulinariko in običaji domačinov, predvsem pa zaradi miru, ki ga ponuja zeleno podeželje. Turizem na kmetijah je dopolnilna dejavnost oziroma dodana vrednost, s katero kmetovalci običajno nadgrajujejo osnovno dejavnost pridelave in predelave hrane. Zanimalo nas je, kako so čez poletje zasedene turistične kmetije na našem območju. Pungračič: Večinoma se oglasijo turisti, ki gredo » I* v • na morje ali se vračajo Na vinogradniško-turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu v občini Zavrč tik ob meji s Hrvaško svoje goste, za katere imajo na voljo pet sob z devetimi ležišči, razvajajo z domačo haloško hrano in izbranimi vini iz lastnih vinogradov, v idiličnem okolju pa si lahko privoščijo pohod, igranje nogometa, gredo na lov, jahajo, kolesarijo ali pa zgolj uživajo v miru in opazovanju domačih živali. Robert Pungračič pravi, da so z zasedenostjo svojih nastanitvenih Pri Pungračičeuih goste razvajajo z domačo haloško hrano in izbranimi vini iz lastnih vinogradov. Foto: Arhiv Korpič Na turistični kmetiji Korpič ponujajo ribolov v domačem ribniku kapacitet zadovoljni. »Večinoma so to ljudje, ki potujejo na morje ali se z njega vračajo in se za dan, dva ali tri ustavijo še pri nas, da malo raziščejo okolico. Imamo pa tudi goste, ki pridejo k nam na oddih, ki uživajo v pokušnjah vina, obiščejo našo in okoliške kleti. Prerad • Avtobusno postajališče po domače Ogrodje iz kolov, čez pa folija V občini Dornava se od začetka leta ukvarjajo z vprašanjem ureditve avtobusnih postajališč. V Preradu in Bratislavcih so namreč brez njih, saj so bile tarče vandalizma. Tudi v nekaterih drugih krajih dornavske občine postajališča manjkajo ali pa so že dotrajana, zato se župan Janko Merc nagiba k celoviti rešitvi. Ker se občina srečuje z neugodno finančno situacijo, jih bodo urejali postopoma, predvidoma dve na leto. Postavili bi klasične tipske steklene utice s kovinskim ogrodjem, podobne, kot so na Ptuju in v drugih sosednjih občinah. Strošek postavitve dveh avtobusnih postajališč naj bi znašal okoli 8.000 evrov, postavili bi ju oktobra, lokacije pa še niso izbrali. Kot smo poročali, je bilo postajališče v Preradu minulo zimo tarča vandalizma - najprej so ga požgali, nato polomili. Delavci občinskega režijskega obrata so po teh dveh dogodkih utico razdrli, ostal je samo betonski plato. Na njem je potem nekdo, verjetno kakšen domačin, postavil začasno avtobusno postajališče z lesenim ogrodjem in streho iz folije. Župan Merc je povedal, da je „objekt" videl in da pri tem ostaja brez besed. „Gre za nagajanje. Ali je naključje, da je bilo po- stajališče najprej požgano, nato poškodovano? Na koncu smo ga mi razdrli, nekaj dni za tem je nekdo postavil to, kar zdaj stoji ... Najprej sem bil proti temu, da bi novo avtobusno postajališče namestili na tej isti lokaciji zaradi minulega vandalizma. Razmišljal sem, da bi bilo zunaj gozda. Sedaj se bolj nagibam k odločitvi, da bi bilo kar na tej isti lokaciji. Verjetno bomo letos postavili postajališči v Preradu in Bratislavcih," je pojasnil župan. MZ ■■■■ V' • • •••i,».; Avtobusno postajališče v izvedbi domačega mojstra JÜ Kar nekaj je povratnikov oziroma sorodnikov in prijateljev tistih, ki so že bili pri nas. Reklama gre pač od ust do ust.« Pungračič pravi, da se je zasedenost sob povečala, odkar so na spletni strani booking. com. »Je pa kar veliko dela z gosti, zahteva celega človeka, poleti bi potrebovali dodatno pomoč, saj druge dejavnosti, od katerih sicer živimo, trpijo.« Toplak: Vsako leto je slabše ... Slabši obisk kot prejšnja leta beležijo na turistični kmetiji Pri Topla-kovih v Juršincih. »Zdi se mi, da je vsako leto slabše, ne vem, kako to. Včasih so prihajali Angleži, Francozi, Italijani, zdaj imamo občasno kakšne skupine, predvsem pa tranzitne goste, večinoma Poljake, ki se pri nas ustavijo, da prespi-jo in nadaljujejo pot na morje ali z njega. Drugi pridejo k nam največ zaradi kolesarjenja in pohodništva ter obiskov bližnjih term, tako ptujskih kot bioterm v Mali Nedelji,« pripoveduje Simon Toplak. Za goste imajo pripravljenih deset sob z dvajsetimi ležišči in hišico za pet oseb, poleg tega pa na kmetiji ali v bližnji okolici ponujajo igrala za otroke, izposojo koles, ribolov, zdravilne točke, nogometno igri- šče, jahanje, lov in številne poti za sprehode in izlete. Korpič: Zmanjšano oglaševanje - manj gostov Zanimivo je, da je bila letošnja sezona na turistični kmetiji Korpič v Dravcih (občina Videm) s tremi sobami in šestimi ležišči boljša spomladi, kot je zdaj poleti. Zvonko Korpič to dejstvo pripisuje zmanjšanemu oglaševanju svoje ponudbe. »Z ženo sva zdaj že v letih, ko ne zmoreva več vsega, zato sva se zavestno odrekla tranzitnim gostom, ki bi jih bilo na našem koncu gotovo veliko, saj živimo v bližini dveh obremenjenih mejnih prehodov s Hrvaško. Imamo pa nekaj domačih in tujih gostov, ki pridejo za dva, tri dni, predvsem ob vikendih, in raziskujejo okolico, kolesarijo, si privoščijo domačo hrano in vino, pa tudi ribolov v reki Dravi ali v našem domačem ribniku. Na kmetiji je na ogled tudi etnološka zbirka Od zrna do kruha.« Hlebec: Letos smo zadovoljni Na turistični kmetiji Hlebec na Kogu pri Ormožu, kjer lahko v sedmih sobah prenočijo 17 gostov, so Foto: Arhiv Pungračič z letošnjim obiskom zelo zadovoljni. Milan Hlebec je povedal, da je pri njih živahno vse leto, med gosti, ki se jim maksimalno posvetijo, pa je največ tujcev. »Pridejo za en dan ali za ves teden, povsem različno, prav tako bi težko pavšalno rekel, kaj počnejo pri nas. Ponudba je namreč velika, ljudje zelo različni in tako eni zgolj počivajo, drugi jedo in pijejo vina iz naših vinogradov, tretji se rekreirajo, lahko se kopajo v Dravi, jahajo, kolesarijo ali opazujejo ptice.« Ozmec: Avgust bo slabši Zadovoljni so z zasedenostjo sob v letošnjem juniju in juliju tudi na turistični kmetiji Ozmec oziroma Šebekovi domačiji v Senešcih pri Veliki Nedelji, čeprav Mitja Oz-mec pravi, da bi lahko bilo zmeraj tudi boljše. »Avgust bo gotovo slabši, tako je vsako leto. Na voljo imamo osem sob in dva apartmaja, naši gostje so praviloma naključni, tu se ustavijo za dan ali dva, se sprehodijo med našimi damjaki in ovcami, pokušajo vina iz naše kleti, si ogledajo zbirko starega orodja, raziščejo okolico, jo preko-lesarijo ali si zgolj odpočijejo, nato pa odidejo naprej.« Senka Dreu Foto: Arhiv Ozmec Uamjaki in ovce na turistični kmetiji Ozmec torek • 30. julija 2019 Podravje Štajerski 9 Podlehnik • Svetniki pregledali proračun za naslednje leto Postajališče za avtodome in večnamenski center Čeprav povprečnina, ki jo dobivajo občine iz državnega proračuna, za naslednje leto še ni znana, je vodstvo podlehniške občine že pripravilo osnutek proračuna za leto 2020 in svetniki so ga pregledali na zadnji seji občinskega sveta. Kot je uvodoma poudaril župan Sebastian Toplak, posebno velikih naložb ne načrtujejo: »V proračun pa smo umestili modernizacijo ceste Stanošina-Pestike-Sedla-šek v višini približno 90.000 evrov, gradnjo kolesarskih stez, za kar smo rezervirali 61.500 evrov, ter gradnjo širokopasovnega omrežja za 51.000 evrov.« Poleg tega nameravajo obnoviti tradicionalno haloško hišo; na postavki za obnovo so zaenkrat predvideli 41.000 evrov. Lotili pa se bodo tudi urejanja športno-tu-rističnega območja ob ribniku Dežno: »Na tem območju nameravamo urediti počivališče za avtodo- Podražitvi vode DA, podražitvi vrtca NE Svetniki so na seji kljub nekaterim pomislekom soglasno potrdili predlagano 20-odstotno povišanje cene vode. Zataknilo pa se je pri potrjevanju višjih cen v vrtcu. Teh svetniki niso želeli potrditi kar tako, ampak mora vodstvo tamkajšnje OŠ in vrtca pripraviti nov, cenovno racionalnejši predlog, da bo podražitev (ki se ji sicer ne bodo mogli izogniti), čim manjša. Novi predlog cen bo občinski svet obravnaval predvidoma septembra. So pa na tokratni seji svetniki potrdili povečanje števila oddelkov v vrtcu s treh na tri in pol oddelke. Ob ribniku Dežno nameravajo prihodnje leto urediti počivališče za avtodome ter razširiti in posodobiti športno-rekreacijske površine. me, za kar smo predvideli zaenkrat 25.000 evrov, prav tako bomo rekonstruirali obstoječi objekt ob igrišču v neposredni bližini ribnika, čemur namenjamo zaenkrat 22.000 evrov. S projektom želimo obstoječi športni objekt, v katerem so slačilnice, sanitarije, sejna soba in skladišče, ustrezno nadgraditi ter razširiti tako, da bo namenjen različnim ciljnim skupinam, ne le športnikom. Tako bi nastal neke vrste medgenarcijski center druže- Foto: UM FGPA Tako so si stanovanjsko sosesko v središču Podlehnika zamislili študenti fakultete za gradbeništvo in arhitekturo. nja,« je pojasnil Toplak. V osnutku proračuna je našla prostor še komunalna ureditev nezazidanih stavbnih zemljišč v središču občine za okvirno 40.000 evrov, vendar je župan ob tem opozoril, da bo dejanska komunalna ureditev omenjenega območja vezana za sprejetje občinskega prostorskega načrta, kar pa je bolj kot ne v rokah državnih institucij, ne pa občine. V središču občine gradnja medgeneracijskega centra in stanovanj Komunalno naj bi se - če bo vse po sreči - urejalo še nepozidano območje med avtocesto, policijsko postajo ter ravninski del severno in vzhodno od policijske stavbe. »Zemljišča so trenutno še vedno deloma v lasti zasebnikov, približno en hektar pa ga je občina pred leti že odkupila oz. pridobila. Na tem območju se predvideva gradnja medgeneracijskega centra in večstanovanjskih objektov. V robnem delu bo možno zgraditi tudi nekaj individualnih stanovanjskih objektov, ob obstoječi lokalni cesti pa želimo zasnovati še osrednji trg. Upamo, da bomo lahko že v jesenskih mesecih pripravili osnutek prostorskih aktov za javno razgrnitev,« je sklenil župan. Veliko bo odvisno od razpisov... Sicer pa bodo v Podlehniku posodabljali tudi pokopališče, kjer nameravajo zgraditi žarne grobove in polja za posip pepela, za kar so rezervirali 18.000 evrov, še 16.000 evrov pa bodo porabili za ureditev t. i. urbanega parka pri OŠ Podlehnik (gre za otroško igrišče z igrali). »Zavedati pa se moramo, da se lahko višina sredstev, ki jih namenjamo za posamične projekte, tudi spremeni, saj bomo denar za večino poskušali pridobiti iz državnih in evropskih virov,« je poudaril Toplak. sm Promocijsko sporočilo Mi prisegamo na Lunos! ■ ■ ■ HM MM Najboljši prezračevalni sistem ^^ I I ^^ za novogradnje in sanacije Pa vi, se še kar bojujete z vlago | v stanovanju? PREZRAČEVANJE je ključnega pomena, če se želimo dobro počutiti v svojem domu. Žal redno odpiranje oken ne odpravi vedno vlage in plesni, ki se začne nabirati v notranjih prostorih. Jo pa zato zagotovo decentralni prezračevalni sistem Lunos. PE Ljubljana Vstopamo v najnapornejši čas za ljudi, ki se srečujejo z alergijami. Tudi zanje je lahko decentralni prezračevalni sistem Lunos prava (od)rešitev. Da deluje, vedno znova poročajo zadovoljni uporabniki. Zelo pomemben del prezračevalnega sistema Lunos so filtri za cvetni prah, s katerimi lahko alergiki v svojem domu zadihajo s polnimi pljuči in se brez posledic naužijejo svežega zunanjega zraka. Filtri zadržijo 90 % prašnih mikrodelcev, kot so cvetni prah, fini zunanji prah, smog in cigaretni dim. A niso samo alergiki tisti, ki bi si lahko občutno izboljšali kakovost življenja z decentralnim prezračevalnim sistemom. Ste zamenjali okna ali izboljšali fasado? Potem nujo potrebujete prezračevalni sistem tudi vi! LUNOS TRAJNO ODPRAVI ODVEČNO VLAGO IN PLESEN! Le stalna in ustrezna menjava zraka lahko reši težave z odvečno vlago in plesnijo doma. Seveda jih lahko poskusite najprej odpraviti z najcenejšimi rešitvami in izdelki, a boste kmalu ugotovili, da delujejo zelo kratkoročno ali sploh ne. »Samo svež zrak lahko vase vsrka vse nečistoče, mikroorganizme in odvečno vlago, ki nastane v bivalnih prostorih. Ko je zrak zasičen, ga je treba odvesti in poskrbeti, da pride v naš dom svež. Ta ciklus mora teči nepretrgano, podobno kot dihanje pri človeku,« je poudaril Milan Kuster, univ. dipl. inž. gradb., direktor podjetja Lunos. Pro- Lunos menjy-cffinrní ces stalnega dovajanja svežega zraka v prostor lahko omogoči zgolj dober prezračevalni sistem. Takšen, ki deluje neslišno, brez občutka prepiha in z odlično zvočno izolacijo zunanjega hrupa. Takšen sistem je Lunos. Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si Lunas Filter za cvetni prah je testiral inštitut SLG Pruf-undZertifizierungsGmbH in dokazal 90-odstotno učinkovitost filtracije H cvetnega prahu, cigaretnega dima in finega prahu. H www.lunos.si IZKUŠNJE UPORABNIKOV Učinkovit doma in v poslovnih prostorih Poleg stanovanj in hiš se lahko prezračevalni sistem Lunos uporablja tudi v javnih objektih in poslovnih prostorih. Je odličen pomočnik za izboljšanje kakovosti zraka v šolah, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. To med drugimi potrjuje zdravnik dr. Nusret Čoba, ki si je dal prezračevalni sistem Lunos že pred časom namestiti v svojo ordinacijo. O svoji izbiri je povedal: »V svoji ordinaciji želim pacientom ponuditi le najboljše, zato sem se odločil tudi za vgradnjo prezračevalnega sistema Lunos. Sprva sem mislil, da zaradi specifičnosti objekta ne bo mogoča, a so svetovalci v podjetju Lunos kljub temu našli rešitev. Ekipa je svoje delo izvedla profesionalno. Delovni proces ni bil moten, saj so se prilagodili našemu urniku. Po vgradnji smo lahko delo nemoteno nadaljevali. Sistem deluje odlično in tudi s strokovnostjo sem zelo zadovoljen.« Barbara Miholič, Murska Sobota: »Odvečna vlaga v našem domu je izpuhtela!« »Z možem sva pred leti kupila hišo v Murski Soboti. Šele ko sva se vselila, sva opazila posledice slabega zraka in vlage, ki se je nabirala v notranjih prostorih, da je bilo ponekod od nje vse črno. Dokler se s takšno težavo v svojem domu ne srečaš sam, sploh ne veš, kako težko jo je odpraviti. Ko sva že skoraj obupala nad tem, da bi se nama sploh uspelo ešiti vlage v hiši, sva izvedela za prezra-valni sistem Lunos. Odločila sva se zanj najino presenečenje je plesen kmalu ji sistema izginila, presežek vlage pa iza z možem v hiši prezračevalni sistem nobenih težav z vlago in plesnijo več, v iko bolj svež, prej pa je bil težak od vla-stem resnično deluje! Nisem si mislila, vo z vlago kdaj odpravili, a Lunosu je to "•«fes* foaska cesta 65 Www.lunos.si A Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 30. julija 2019 Ormož • Članice Društva kmečkih žena ne mirujejo »Le tisto dekle kaj velja, ki iz domače preje obleko ima« Članice ormoškega Društva kmečkih žena so aktivne vse leto. Potem ko so se aprila predstavile v televizijski oddaji Dobro jutro, Slovenija, jih je bilo mesec dni kasneje videti v Domžalah na tržnici, kmalu zatem pa so navdušile še Zadrčane. V teh dneh so že v polnih pripravah na tradicionalno prireditev, dvanajsto po vrsti, ki bo ta četrtek, 1. avgusta, v Cerovcu pri »teti Marti« (Marti Gregorec), kjer bodo predstavile pridelavo in predelavo lanu - od semena do tkanine. »Udeleženci bodo lahko pomagali pri puljenju lana in si ogledali, kako so nekoč trli lan in kako so predice predle nit. Stari pregovor pravi: Le tisto dekle kaj velja, ki iz domače preje obleko ima. Jasno pa je, da nobeno delo na kmetijah ne mine brez skrbne kmečke južine - malice in ne brez skrbne kmečke gospodinje. Zato bodo članice skuhale značilno prleško kislo župo v prleškem piskru in izvedle še delavnico izdelave prleške gibanice,« je napovedala Hinka Hržič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti iz ormoške Kmetijske svetovalne službe. Omenjena prireditev pa je le ena v nizu tistih, ki so jih pridne članice DKŽ izvedle v zadnjih nekaj mesecih. Maja so se namreč predstavljale v Domžalah na tržnici. S svojimi pridelki, izdelki in prleško kulina-riko je sodelovalo 10 kmetij. Stojnice so se kar šibile pod prleško tunko, zaseko, mesnimi izdelki, bučnim oljem, medom, gibanicami, prleško kislo juho, vinom, pa tudi pod unikatnimi ročnimi deli. Celotno prireditev je s kulturnim programom popestrila skupina učencev iz OŠ Ormož Gudalo z domačimi instrumenti in harmoniko. Za prleške pesmi so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora upokojencev iz Velike Nedelje, Denis Janžek pa je obiskovalce zabaval z diatonično harmoniko. Tudi vinska kraljica Nives Plemenič je imela Foto: arhiv DKZ Na predstaviti u Zadru je bilo veselo; domačini so s Članicami DKŽ zapeli in celo zaplesali. svojo stojnico z vinom in obiskovalcem predstavila svoje izkušnje iz vinorodne Prlekije. V Zadru navdušili obiskovalce s kulinariko, pesmijo in plesom V začetku junija pa so se dekleta in žene odpravile še na tridnevni obisk Zadra; sodelovale so namreč na mednarodnem dnevu kulturne raznolikosti. »Na to prireditev nas je povabila Darja Justup, predsednica društva Lipa iz Zadra. Ker smo bili edini predstavniki Slovenije, smo na stojnici predstavili značilno slovensko in prleško kulinari-ko: od slovenske potice in 'prleške povitice', potratne potice, pogač, sadnega kruha in različnega peciva do obloženih kruhkov, narejenih iz domačega kruha iz krušne peči, obloženega s prleško zaseko, pr-leško tunko, salam, ptujskega luka, domačega naravnega jabolčnega soka ... Na posebni stojnici je Romana Ozmec predstavila še izdelke Oljarne Središče ob Dravi: bučno olje z različnimi namazi in bučnice z različnimi dodatki. Vsi obiskoval- ci so lahko vse te dobrote pokusili brezplačno. Posebno vzdušje smo naredili s kulturnim programom -z značilno slovensko glasbo in plesom. Članice društva so bile oblečene v prleško narodno nošo, igrali pa smo na domača glasbila,« je še pojasnila Hržičeva in dodala, da je bilo vzdušje v Zadru odlično. Sicer pa brez pridnih članic DKŽ ne gre niti na ormoškem martino-vanju. Razstava kulinarike in ocenjevanje potic je že tradicionalno ena najbolj obiskanih prireditev v sklopu vinskega praznika. SM Foto: arhiv DKZ Stojnice Članic društva DKŽ so se kar šibile pod dobrotami: prleško tiinko, zaseko, mesnimi izdelki, bučnim oljem, medom, gibanicami... I Gostje oddaje Dobro jutro, Slovenija Društvo kmečkih žena Ormož (DKŽ), ki ga vodi Milena Rajh, je bilo ustanovljeno leta 1995, vanj pa je včlanjenih 272 kmečkih gospodinj. Pred kratkim so bile članice DKŽ gostje oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija. S svojimi izdelki so se predstavile posamezne kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji in so prejele certifikat destinacija Jeruzalem. Predstavile so tudi jedi, ki so na mizi ob žegnu: domačo šunko, klobase, pisanke (pobarvane v čebulnih olupkih in okrašene), domači kruh iz krušne peči in hren. Podravje • Ministrstvo uvedlo avtomatizacijo Bodo odločbe o štipendijah in vrtcih pravočasne? Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je pripravilo več ukrepov, da bi bilo reševanje vlog za letne pravice čim hitrejše. Avgusta bodo morali namreč CSD-ji odločati o štipendijah, otroških dodatkih in subvencijah vrtca (gre za 113.000 vlog oz. 180.000 pravic).Na ministrstvu so se zato intenzivno lotili avtomatizacije postopkov. Zdaj se samodejno pripravljajo vloge za podaljšanje pravic, avtomatsko se določa krog povezanih oseb, prav tako se avtomatsko določajo tudi dohodki in premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja povezanih oseb. Dodatno so po besedah ministrice Ksenije Klampfer pospešili postopek priznavanja državne štipendije z možnostjo izdaje dopolnilnih odločb glede dodatkov. Center za socialno delo bo namreč izdal odločbo tudi, če še ne bo imel vseh podatkov za odločitev o dodatkih za uspeh in za bivanje. Tako bodo dijaki in študentje najprej do- bil osnovno štipendijo. Ko pa bodo centri imeli tudi druge podatke, bodo izdali dopolnilno odločbo in dodatki bodo izplačani za nazaj. Vendar pa bo dopolnilna odločba izdana le na zahtevo dijaka oziroma študenta. Sta Dornava • Soseska novih hiš Gradili bi že letos Podjetje Krnjak-Dom iz Maribora namerava v Dornavi, v bližini cerkve, zgraditi stanovanjsko sosesko z desetimi enodružinskimi hišami, kijih bodo prodali na trgu. Foto: MZ Na tej lokaciji naj bi zraslo deset novih hiš. Gradili bodo klasične dvokapnice, velike med 130 in 145 m2. Velikost parcel bo okoli 600 m2. Z obstoječe ceste bodo speljali tri nove kratke ulice. Zemljišča je treba še komunalno opremiti: napeljati elektriko, vodovod, kanalizacijo, telekomunikacije, zgraditi cesto in javno razsvetljavo. Idejni projekti za stanovanjsko sosesko so pripravljeni, pridobljeni so tudi projektni pogoji soglasodajalcev. Investitor želi do jeseni imeti v rokah gradbeno dovoljenje, gradnjo pa bi pričel letos. Po njegovih besedah ne bodo gradili vseh deset hiš naenkrat, temveč po fazah, v prvi naj bi zrasli dve. Podjetje Krnjak-Dom je za trg (prodajo) doslej zgradilo že okoli 40 hiš. MZ Ptuj • Avgusta že desetič Dnevi poezije in vina Letos z 20 pesniki z vsega sveta Med 20. in 24. avgustom bodo Ptuj in 18 drugih krajev zavzeli Dnevi poezije in vina, ki jih Ptuj gosti že deset let. Letošnje, 23. edicije festivala se bo udeležilo 20 uveljavljenih pesnic in pesnikov z vsega sveta, častna gosta bosta srbska pesnica Radmila Lazič in kitajski pesnik Bei Dao. Letošnja država v fokusu je Nemčija. Prva pesniška branja bodo pripravili že v nedeljo, 18. avgusta, v Peta-njcih in dan pozneje še v Ljutomeru, kjer bodo udeleženci pesniško-pre-vajalske delavnice v Jeruzalemu svoje prevode prvič predstavili javnosti. Predfestivalsko ogrevanje predstavljajo tudi Večeri pred Dnevi, ki bodo v torek, 20. avgusta, potekali v šestih krajih po Sloveniji - v Ljubljani, Krškem, Radovljici, Selcah, pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah in v Zgornji Kungoti. T.i. festivalska napoved bo na ljubljanski Špici z večernim dogodkom in poezijo na ladjici po Ljubljanici potekala prvič. Festival bo v sredo, 21. avgusta, z branjem Odprtega pisma Evropi odprl njegov avtor Ilija Trojanow, večkrat nagrajeni bolgarsko-nemški romanopisec, esejist in prevajalec. Bogat festivalski program s 60 dogodki po Sloveniji in zamejstvu, ki zajema pesniška branja, pesniške dvoboje, brezplačne delavnice za najmlajše, dogodke za starejše, koncerte, karnevalsko promenado, umetniške instalacije in razstave ter izbrana vina, se letos med drugim širi v Žičko kartuzijo. Letos bodo festivalsko dogajanje s pesniškimi branji prvič obogatili tudi mladi avtorji. Prvič pa bodo obiskovalcem poezijo ponudili že zjutraj - ob zajtrku s svetovnimi pesniškimi zvezdami. Kot so zapisali organizatorji, »vrhunska mednarodna poezija, ki magično zaživi šele v intimnih prostorih starih vrtov in trgov, kjer je prostor prepojen z verzi in zgodbami, vsako leto na festival privabi skoraj 10.00 obiskovalcev iz Slovenije in tujine«. Večina dogodkov poteka v slovenskem in angleškem jeziku. Edini plačljiv dogodek bo dobrodelni pesniški dvoboj, izkupiček bodo namenili za potrebe studia za mlade ustvarjalce. Od leta 2014 so Dnevi poezije in vina del evropske pesniške platforme Versopolis, ki na mednarodnem nivoju skrbi za promocijo poezije. sta Foto: CG torek • 30. julija 2019 Podravje Štajerski 11 Ptuj • Še o povešenem drogu pri Super mestu V JS Ptuj priznavajo, da so ga tokrat polomili Čeprav smo o nagnjenem in kasneje podrtem drogu v kro-žišču pri Mercatorjevem trgovskem centru Super mesto že poročali, tej temi vseeno namenjamo še nekaj besed in prostora. Foto: Črtomir Goznik Več kot sto kilogramov težek drog se je teden dni poškodovan sklanjal proti cesti, nato ga je sila vetra dokončno zlomila in je padel. Na srečo brez žrtev. Oglasili so se namreč iz Javnih služb (JS) Ptuj, kjer so odgovorni za vzdrževanje ptujske javne razsvetljave. Priznavajo, da bi bilo pravilno, da bi povešen drog odstranili čimprej. Na to, da se bo nevihta z močnim vetrom tako hitro ponovila, niso računali. „Najprej se opravičujemo za nekoliko poznejši odgovor, saj zaradi preobremenjenosti sodelavcev, ki že dva tedna odstranjujejo posledice po neurju, pred tem nismo uspeli natančno preveriti vseh relevantnih okoliščin, da bi vam podali čim pravilnejši in objektiven odgovor. Povešen drog smo zaznali že v času prvega neurja in ga imeli namen odstraniti ravno naslednje jutro po tem, ko ga je novo neurje podrlo. Novega tako močnega neurja in tako kmalu po prvem dejansko nismo pričakovali. V prihodnje bomo pri postavljanju prioritet odstranitve posledic neurij pozornejši," so sporočili iz JS Ptuj. Mojca Zemljarič Slovenija, Ptuj • Vzdrževanje vodotokov VGP Drava Ptuj s tremi koncesijami Direkcija RS za vode (DRSV) je junija z izvajalci, ki so jih izbrali na javnem razpisu, podpisala sedemletne koncesijske pogodbe za vzdrževanje vodotokov. Ptujsko podjetje VGP Drava je uspelo pridobiti tri koncesije: za območje Drave, območje jadranskih rek z morjem ter za celotno območje Slovenije za čiščenje in sanacijo v primeru onesnaženja vodotoka. „Podpis pogodb za VGP Drava pomeni kontinuiteto in potrditev strokovnosti ter pravilne usmerjenosti podjetja na področju urejanja in varstva voda," je pridobljene koncesije za naš časopis na kratko pokomentiral direktor VGP Drava Ptuj Borut Roškar. DRSV je junija letos koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda sklenila za osem območij: Drave, Mure, Savinje, zgornje Save, srednje Save, spodnje Save, Soče in jadranskih rek ter za območje celotne države za čiščenje in sanacijo onesnaženih vodotokov. „Ocenjena vrednost na letnem nivoju za vsa območju skupaj je okoli osem milijonov evrov. Točna vrednost se določa na podlagi sprejetega državnega proračuna za tekoče leto," so pojasnili na DRSV ter o nalogah, ki so jih v skladu s koncesijskimi pogodbami dolžni izvajati koncesionarji, dodali: „Poleg strokovnih nalog, ki se izvajajo na osnovi letnega programa, je zelo pomembno vzdrževanje vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč. Ker sredstev ni dovolj, da bi lahko rešili vse probleme na vodotokih, le-te rešujemo po prioritetah. Zagotovo je v tem primeru na prvem mestu urejanje vodotokov, kjer so ogroženi stanovanjski objekti in infrastruktura." Mojca Zemljarič Foto: ČG Za osem koncesijskih območij bo država okvirno letno namenila osem milijonov evrov. Dornava • Varuh človekovih pravic na nenapovedanem obisku v Zavodu Zavod dela dobro, a lahko (pre)hitro postane geto Varuh človekovih pravic Peter Svetina s sodelavci se je v sredo popoldne kar naenkrat pojavil v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Šlo je za prvi nenapovedani obisk, v okviru katerega je preveril razmere za bivanje in življenje uporabnikov ter delo zaposlenih. »Delo z uporabniki poteka na visokem strokovnem in tudi človeškem nivoju,« je ob koncu obiska ocenil Svetina. Hkrati je opozoril, da so zmogljivosti zavoda povsem zapolnjene. Na čakalni listi 70 ljudi, tudi otrok Za sprejem novih uporabnikov v Zavodu Dornava so namreč dolge čakalne dobe, trenutno imajo na čakalni listi že okoli 70 ljudi, med katerimi so tudi otroci. Obenem je s popolnitvijo vseh razpoložljivih mest »koncentracija te populacije na enem mestu pretirana« in že »meji na getoizacijo«. Zato je Svetina znova pozval vlado ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »da končno uresničita zgodbo deinstitucionalizacije, o kateri veliko govorimo. Tukaj so dani vsi pogoji. Dornava je tudi primer dobre prakse s svojimi stanovanjskimi skupinami, da je to mogoče,« je še www.tednik.si Stajerskitednik. Stajerskitednik dodal. Omenjeni zavod ima na matični lokaciji v Dornavi 10 od skupno 17 enot. Ostale so še na Ptuju, v Mariboru in Ormožu. Potrebnih bo več različnih stanovanjskih skupin »Tukaj je okoli 180 oseb, skupno pa jih imamo v obravnavi 445,« je pojasnila direktorica Ida Jurgec, ki se prav tako zavzema za večjo razpršitev programov. »Nekaj korakov smo sami že naredili v tej smeri in pokazali so se za izredno dobre,« je dejala. Od leta 1999, ko je bila ustanovljena prva stanovanjska skupina v stanovanjskem bloku v Dornavi, izvajajo program življenja v integriranih stanovanjih. Kot so izpostavili, je za osebe s posebnimi potrebami takšen način bivanja potrditev njihove odraslosti, podelitev avtonomije in zaupanja, ki omogoča boljšo oceno kakovosti lastnega življenja. Hkrati to pomeni večjo lastno odgovornost pri odločanju o sebi in stopanju v komunikacijo z okoljem pri zadovoljevanju osebnih potreb. »Življenje v integriranih stanovanjih je model, ki v zavodu pomeni Foto: M24 Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob obisku Zavoda Dornava znova pozval vlado ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »da končno uresničita zgodbo deinstitucionalizacije, o kateri veliko govorimo«. razvojni cilj za preprečevanje in-stitucionalizacije odraslih oseb s posebnimi potrebami ter izvajanje postopnega izseljevanja naših uporabnikov iz institucije,« so poudarili v zavodu. Svetina je ob obisku opozoril tudi na dejstvo, da so v takšnih zavodih nameščene osebe z različni- mi težavami. »Za vse vrste populacij, ki smo jih danes videli, je dobro poskrbljeno, saj se trudijo po svojih najboljših močeh. Je pa dejstvo, da prihaja do mešanja populacij, a to ni stvar zavoda, ampak stvar odlo-čevalcev oziroma tistih, ki še niso uredili razmer,« je dejal. Nenapovedani obiski po zavodih bodo še sledili Gre za prvi nenajavljeni obisk na terenu v mandatu varuha Svetine, te pa bo po napovedih nadaljeval tudi v prihodnje. Kot je dejal, želi s takšnimi obiski preverjati dejansko stanje, »da ni občutka, da se dela dobro le takrat, ko je napovedan obisk. Z obiski želimo opozoriti institucije, ki jih obiščemo, na morebitne sume kršenja človekovih pravic, po drugi strani pa jih tudi okrepiti in podpreti pri njihovem delu,« je povedal. Zavod Dornava z različnimi programi izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenim varstvom, nego in rehabilitacijo, psihološko in socialno obravnavo ter drugimi social-novarstvenimi procesi skrbi za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Sm, sta Majšperk • Kljub času dopustov naložbe tečejo Kmalu odprtje novega doma krajanov v Narapljah in na Ptujski Gori V Majšperku je te dni odprtih kar nekaj gradbišč; gre za ceste, poslovno cono in energetsko prenovo doma krajanov na Ptujski Gori. Kot je povedala županja Darinka Fakin, so dela na cestah že skoraj pri koncu: »Štirje odseki cest so že dokončani , na ostalih potekajo zaključna dela. Skupno smo letos za prenove cest iz proračuna namenili 255.000 evrov.« V prvem delu so obnavljali dva cestna odseka v skupni dolžini 800 metrov: del javne poti Skrblje-Jelo-vice in odsek lokalne cesta Dokle-ce-Janški Vrh. Vrednost del tega sklopa, ki ga je prevzelo podjetje GMW iz Radencev, je okoli 90.000 evrov. V drugem sklopu je šest cestnih odsekov, skupaj dolgih 1,4 kilometra. Modernizacijo teh cestnih odsekov je s pogodbo v višini 162.000 evrov prevzelo Cestno podjetje Ptuj. Proti koncu teče tudi energetska prenova doma krajanov na Ptujski Gori. »V teh dneh se izvajajo dela na prenovi strehe in nova fasada,« je povedala Fakinova. Kritična na stavbi je bila predvsem streha, ki je puščala in je voda zatekala v notranjost, v tri stanovanja, ki so pod ostrešjem. Vsa dela izvaja celjsko podjetje Spot gradnje po pogodbi s ceno 160.000 evrov in tudi ta denar je zagotovila občina iz letošnjega proračuna (deloma tudi z denarjem, ki ga prejme od države po 23. členu ZFO). Dom bi moral biti prenovljen do konca avgusta. Avgusta pa županja Fakinova napoveduje še slovesno otvoritev prenovljenega doma krajanov v Na-rapljah, kjer so dela pravzaprav že končana. Živahno je tudi na območju poslovne oz. industrijske cone, kjer domači izbrani izvajalec Jožef Žol-ger, s. p., (Avtoprevozništvo, gradbene storitve Žolger) gradi ceste znotraj poslovne cone, postavlja javno razsvetljavo ob cesti, vodovodno in telekomunikacijso mrežo do parcel, pa tudi betonsko ograjo. Vrednost pogodbe, ki jo je z občino podpisal Žolger, je 400.000 evrov, večino potrebnega denarja (85 %) pa si je občina zagotovila na razpisu RRP. sm 12 Štajerski Kultura torek • 30. julija 2019 Ptuj • Iztekel seje 11. glasbeni festival Arsana Ptuj - najlepša kulisa za svetovno glasbeno eksplozijo Koncert Queen Real Tribute Band, glasba legendarnih Queenov, ki je zazvenela predzadnji festivalski dan, je bil tako rekoč že finale letošnjega glasbenega festivala Arsana. Občinstvo vseh generacij je znalo vse pesmi, energija je bila podobna kot takrat, ko so Queeni še nastopali; zadovoljen bi bil tudi Freddy Mercury. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Denise Dantas, priznana brazilska pevka in igralka, je na Mitrovem vrtu občinstvo očarala z ritmi sambe, prepletenimi z etno melosom. Ob velikem številu obiskovalcev, ki so spremljali letošnji festival s 60 dogodki, je umetniški vodja Mla-den Delin zagotovo med najbolj zadovoljnimi. Z velikimi napori mu je z ekipo izjemnih ljudi uspelo izpeljati že 11. mednarodni glasbeni festival Arsana. „Priprave na 12. festival moramo pričeti takoj. Že na začetku moramo vedeti, ali smo z dosedanjim delom že dovolj prepričali mestno oblast, da se amaterizma pri njegovi organizaciji več ne moremo iti. Za občinstvo se nam ni bati, Ptuj ima najboljše občinstvo, to priznavajo tudi umetniki. Letos je nastopilo več kot 400 glasbenikov, ki jim je v izjemno čast, da lahko nastopajo na festivalu Arsana, na izjemnih prizoriščih Ptuja, ki je kot celota ena sama čudovita festivalska kulisa. Organizatorji smo počaščeni, da se festival zanimajo tudi v drugih občinah," je povedal Delin. Pri pripravi nove izdaje festivala ima v mislih velikane slovenske glasbe in tudi Balkana, morda v novih povezavah, kot nadgradnjo dosedanjih nastopov, nekaj takega, česar se še ni zgodilo. Pravo evfo-rijo bi prinesel npr. skupni nastop Vlada Kreslina in Radeta Šerbed-žije. Velika želja organizatorjev je tudi, da bi na Ptuj pripeljali glasbenega genija Bobbyja McFerrina, ki ga sicer večina vokalno pozna po pesmi Don't Worry Be Happy. MG Na odru mladih na Slovenskem trgu so se predstavili udeleženci poletnega glasbenega kampa, instrumentalisti in vokalisti, nov rod ptujskih glasbenikov. Priljubljena slovenska zasedba Tabu praznuje letos 20-letnico delovanja. Na festivala Arsana so nastopili z najnovejšim projektom Izštekani. Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana: "Festival je prehitel nas kot organizatorje, prehitel je Ptuj. Mi smo samo magnet, da ljudje pridejo, ko pa pridejo, jih je treba gostiti. Ptuj mora imeti vrata odprta. Koncert traja uro in pol, ostalih pet, šest ur pa ljudje preživijo v mestu. Počasi se tako oblikuje festivalski turizem, na katerega pa Ptuj ta trenutek še ni pripravljen. Z obiskom so ljudje pokazali, da mesto potrebujejo takšna in podobna dogajanja." Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Foto: Črtomir Goznik Queen Real Tribute Band so s koncertom vseh koncertov na dvorišču minoritskega samostana pritegnili največ obiskovalcev na 11. festivalu Arsana. Ptujčani so še enkrat pokazali, da so pravi rokerji. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zagrebški komorni orkester je na koncertu v slavnostni dvorani ptujskega gradu navdušil z mladimi solisti. V okviru cikla Klasični mojstri so v slavnostni dvorani, ki ponuja izjemen prostor in zvok, letos nastopili glasbeni umetniki s celega sveta. Koncert Boštjana Gombača in All stars orchestra (Lojze Krajnčan, Petra Vidmar, Robert Jukič in Kristijan Krajn-čan) je združil skladbe, ki so avtorsko delo dirigenta in skladatelja Lojzeta Krajnčana ter Boštjana Gombača, ki je znan po tem, da vsak predmet, ki ga dobi v roke, spremeni v glasbeni inštrument, iz katerega izvabi čudežne zvoke. Nogomet Pri Dravi v Dekanih premalo učinkoviti Stran 14 Nogomet Strelci na uvodu v sezono zelo razpoloženi Stran 14 Motokros Tim Gajser drugi na Češkem Stran 15 Strelstvo Odlično streljanje Ormožanov s pištolami Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 3. krog tednik íPoiluíajtz naí na íuitounún íjilztu! RADIOPTUJ »ut aptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Aluminij boljši, a ne dovolj učinkovit Celje - Aluminij 0:0 (0:0) CELJE: Jurhar, Stojinovic, Zaletel, Travner, Vidmajer, Pungaršek (od 70. Benedičič), Pišek, Lotrič, Novak (od 67. R. Štraus), D. Štraus, Božic (od 78. Kerin), Trener: Dušan Kosic. ALUMINIJ: Janžekovič, Amu-zie, Martinovic, Kontek, Horvat, Krajnc, Leko, Petrovič, Vrbanec, Štor (od 90. Flakus Bosilj), Matjašič (od 80. Jakšic), Trener: Slobodan Grubor. Na stadionu Z'dežele je bil Aluminij absolutno boljši tekmec od Celja in si je vso tekmo ustvaril bistveno več priložnosti. Na koncu je na semaforju ostal zapisan rezultat 0:0 in gostje iz Kidričevega so domov odnesli »zgolj« točko. Glede na prikazano bi si zaslužili vse tri, saj so domačine nadigrali, glavni junak v vrstah Celja za remi pa je bil njihov vratar Metod Jurhar, saj je nanizal lepo število izjemnih obramb. Že start obračuna bi lahko prinesel vodstvo Aluminija, saj je po napaki Žana Zaletela napadalec Luka Štor sam prišel pred vratarja Metoda Jurharja, a je ta njegov strel s skrajnimi močmi in dobro reakcijo zaustavil. Ta priložnost je zastavila nadaljnji potek obračuna, ki je bil v uvodu precej dinamičen, medtem ko se je nato v nadaljevanju polčasa igra vedno bolj umirjala. Celjani so bili za odtenek več pri žogi, Aluminij pa je kontroliral situacijo na igrišču in le redko dovolil, da bi domačini razvili kakšno nevarno napadalno akcijo. Tako so v prvem delu streljali resneje trikrat, ko so poizkušali Tadej Vidmajer, Jakob Novak in Mitja Lotrič, a pri teh strelih vratar gostov Luka Janžekovič ni imel pravega dela. Na drugi strani razen izredne priložnosti Štora tudi Aluminij v prvem polčasu ni imel resnejših priložnosti, omeniti velja le strel celotno srečanje zelo aktivnega Matica Vrbanca. V drugem polčasu so Kidričani zagospodarili na igrišču in nanizali lepo število zaključnih strelov. Ce- ljani so sicer bili občasno nevarni, vendar je obrambna linija Aluminija pravočasno zaustavila vse njihove nalete. Na drugi strani je najprej nevarno s kakšnih tridesetih metrov poskusil branilec Ilija Martino-vic, a je njegovo pravo »bombo« vratar Metod Jurhar s skrajnimi napori zbil prek vrat. Jurhar je dobro zaprl kot v 60. minuti, ko je s strani nevarno streljal Luka Štor, nato pa se je izkazal še po prostem strelu Lukasa Maria Horvata. Zadnjo veliko priložnost za Aluminij je po dolgi akciji imel še Nikola Leko, a je njegov strel s kakšnih sedmih metrov celjska obramba v zadnjem trenutku blokirala in žoga je zletela mimo vrat. Enako se je zgodilo tudi v sodniškem podaljšku, ko so domačini bili najbližje zadetku. Po kotu Mitje Lotriča je v sredini kazenskega prostora najvišje skočil Dušan Stojinovic, a je njegov strel z glavo za malenkost zgrešil cilj. Aluminij ni izkoristil priložnosti Igralci Aluminija so imeli v Celju lepo priložnost, da v novem prvenstvu vpišejo še tretjo letošnjo prvenstveno zmago. Bili so boljši nasprotnik, kar kažejo vsi pomembnejši statistični kazalci, pripravili so si tudi bistveno več zrelih priložnosti kot domačini. A zmanjkala je pika na i - zadetek. V nekaterih situacijah so bili tokrat igralci v beli športni opremi blizu zadetka, a z ofenzivnim delom trener Slobodan Grubor ne more biti popolnoma zadovoljen. Bolj je lahko zadovoljen z defenzivnim delom igre, saj zadnja vrsta Celjanom ni dovolila pravih zaključnih strelov. Tekma se je zaključila z 0:0 in po njej je centralni branilec kidričevske ekipe Ilija Martinovic dejal: »To, da nismo dobili zadetka, je zelo pomembno v prvi vrsti za ekipo in tudi za nas, obrambe igralce. Zelo dober je občutek, ko tvoja ekipa ne dobi zadetka, saj jaz vsak dobljen zadetek doživim kot Štajerski 1 rE DN IK www.tednik.si dtalstajerskitednik Stajerskitednik Kidričani s točko iz Celja Foto: Jurij Kodrun / M24.si klofuto. Že od malih nog so me namreč učili, da moram narediti vse, da nasprotniku onemogočim doseči zadetek. Na tej tekmi nam je kot ekipi, ki deluje zelo homogeno, uspelo zaustaviti Celjane in tako s skupnim delom nismo prejeli zadetka.« Nogomet • 1. SNL Po točki brez dobljenega in danega zadetka bodo priložnost za nov pozitiven rezultat igralci Aluminija iskali v soboto, ko se bodo ob 18. uri pred svojim gledalci pomerili z Rudarjem iz Velenja. Ilija Martinovic (NK Aluminij): »Tekmo smo kljub peklenski vro- čini odigrali zares zelo intenzivno in na dobrem igralskem nivoju. Kar se tiče igre, v prvem polčasu nismo ravno blesteli. Trudili smo se nasprotnika držati čim dlje od svojega gola in to nam je uspevalo. V drugem polčasu smo vzpostavili svoj sistem igre, popolnoma smo Maribor ni unovčil igralca več Pozornost tretjega kroga Prve lige Telekom Slovenije je bila v celoti usmerjena na nedeljski dvoboj med Mariborom in Olim-pijo. Prvi letošnji večni derbi v Ljudskem vrtu ni prinesel zmagovalca in ni prinesel zadetkov, je pa prinesel pravo borbo in željo na obeh straneh. Derbi je nekaj več za igralce in tudi navijače, ki so s tribun dajali tekmi poseben ton. Nekajkrat tudi neprimernega, a tega smo na takšnih obračunih že navajeni. Na zelenici Ljudskega vrta smo spremljali tekmo z majhnim številom zares izrazitih priložnosti in prelomnim trenutkom že v 15. minuti, ko je sodnik Matej Jug zaradi grobega starta upravičeno izključil ljubljanskega igralca Vita-lijsa Maksimenka. To je spremenilo potek tekme, ki jo je Olimpija bolje začela, pa je Luka Menolo za goste zapravil najlepšo priložnost. Na drugi strani tudi Maribor ni prišel do izrazitih priložnosti in v prvem polčasu je bil še najnevarnejši strel z razdalje Andreja Kotnika. V nadaljevanju je Maribor vedno bolj pritiskal Olimpijo, ta pa se je krčevito branila z igralcem manj. Kljub temu so bili Ljubljančani tu in tam tudi nevarni. Izpostaviti velja oster strel Maria Jurčevica iz prostega strela. Maribor je pritiskal in si ustvaril nekaj polpriložnosti ter zaključnih strelov. Še najbližje zadetku so bili po strelu Blaža Vrhovca, ko je odlično posredoval Olimpijin vratar Nejc Vidmar in žogo odbil, a jo je v zunanji del mreže poslal mladi napadalec državnih prvakov Nardin Mulahusejnovic. Tako je ostalo pri začetnem izidu 0:0, saj Mariboru pred kakšnimi sedem tisoč gledalci ni uspelo unovčiti igralca več. Glede na prikazano je remi realen rezultat na derbiju, ki je prinesel skorajda vse, kar lahko ponudi nogomet, manjkala je le tista najlepša stvar - zadetki. Prva zmaga za Bravo Novinec v prvi ligi Bravo je vpisal prvo prvenstveno zmago, potem ko je v športnem parku Šiška z 1:0 ugnal lanskoletne tekmece v drugi ligi Tabor iz Sežane. Ljubljančani so bili boljši tekmec od nasprotnikov in so zasluženo prišli do zmage, potem ko je po lepi podaji Jake Ihbeisheha z desne strani z glavo zadel Ibrahim Mensah. Bolj pestro kot v Ljubljani je bilo na sobotni tekmi v Kranju, kjer so domačini z dvema zadetkoma Matjaža Majc-na že vodili z 2:0, a se je Rudar prebudil in izenačil rezultat. Po dveh izključitvah Velenjčanov so domačini prišli do zmage z evrogolom Davida Tijanica. V Celju kakšnih 300 gledalcev na tekmi med Celjem in Aluminijem ni videlo zadetkov, je pa videlo absolutno boljšo igro in predstavo ekipe iz Kidričevega. Je pa ta konec tedna bila odigrana tekma manj, saj se Domžalčani pripravljajo na povratno tekmo prevzeli kontrolo nad dogajanjem na igrišču, imeli smo lepe priložnosti, a je imel njihov vratar Metod Jurhar zares svoj dan. Po mojem mnenju smo bili blizu zmage, a tudi točka ni slab rezultat, saj smo jo osvojili na težkem gostovanju.« David Breznik evropske lige, tako da bodo tekmo z Muro igrali v kasnejšem terminu, 12. septembra. REZULTATI 3. KROGA: Maribor - Olimpija 0:0 (0:0); Celje - Aluminij 0:0 (0:0); Bravo - Tabor Sežana (1:0); strelec: 1:0 Mensah (61.); Triglav Kranj - Rudar Velenje 3:2 (2:1); strelci: 1:0 Majcen (22.), 2:0 Majcen (40./ii-m), 2:1 Črnčič (45.), 2:2 Tučic (55.), 3:2 Tijanic (78.); Domžale - Mura: tekma bo odigrana 12. septembra. 1 OLIMPIJA 3 2 1 0 6:2 7 2. ALUMINIJ 3 2 1 0 4:1 7 3. TRIGLAV KRANJ 3 2 0 1 6:5 6 4. MURA 2 110 6:5 4 5. BRAVO 3 10 2 1:2 3 6. TABOR SEŽANA 3 10 2 1:3 3 7. RUDAR VELENJE 3 0 2 1 5:6 2 8. CELJE 3 0 2 1 2:3 2 9. MARIBOR 3 0 2 1 2:3 2 10. DOMŽALE 2 0 11 4:6 1 David Breznik 14 Štajerski Šport torek • 30. julija 2019 Nogomet • 2. SNL Pri Dravi premalo učinkoviti Jadran Dekani - Drava Dakinda Ptuj 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Stepančič (40.), 2:0 Stepančič (63.), 2:1 Haljeta (73.), 3:1 Verunica (80.) Drava Dakinda Ptuj: Hrastnik, Mate, Bajrami, Novak, Marcius, Rešek, Haljeta, Grajfoner, Vajda (od 61. Kene), Melvan, Nelson (od 73. Brest), Trener: Muamer Vugdalic. Nogometaši Drave so v novo sezono zakorakali s porazom na tekmi z Jadranom. V športnem parku Dekani so bili Ptujčani neprepoznavni. Sicer so pokazali pravi odnos, vendar kar nekaj igralcev več kot očitno ni imelo svojega igralnega dneva. To se je kazalo skozi preveč napak v sredini igrišča in prav iz teh napak so domačini dosegli prelahke tri zadetke za visoko zmago. Uvodni krog nove drugoligaške sezone 2019/20 so zaznamovali strelci, ki so bili zelo učinkoviti, saj so na osmih tekmah dali kar devetindvajset zadetkov. Največ, šest, so jih gledalci videli v Krškem, najmanj, enega, pa v Rogaški. Prvi zadetek v novi sezoni je dosegel Dare Vršič v dresu Kopra, v tem krogu pa se je strelsko najbolj izkazal še en legendarni slovenski igralec, Etien Velikonja (Gorica), saj se je kar trikrat vpisal med strelce - dva zadetka je dal iz enajstmetrovke. Drugače pa so bili v prvem krogu doseženi bolj ali manj pričakovani rezultati. Tako sta favorita za vrh, Gorica in Nafta 1905, visoko zmagala, presenetil pa je Jadran Dekani z visoko zmago nad Dravo. V derbiju kroga v Novem mestu so gledalci videli remi med Krko in Koprom. Obe ekipi ciljata v tej sezoni na vrh druge lige, podobne cilje pa na tiho izpostavljajo tudi pri Fu-žinarju, ki je tokrat ugnal stalnico v drugoligaški konkurenci, ekipo Roltek Dob. Ob omenjenih klubih bodo v tej sezoni v borbi za mes- Ptujski igralci v Dekanih niso razvili hitre in kombinatorne igre, ki bi jim prinesla priložnosti za zadetek, ampak so jih domačini s svojo igro dobro zaustavili. Trener Jadrana Erik Kržišnik je taktično dobro zaustavil igro Drave, medtem ko so njegovi nogometaši izkoristili ponujene priložnosti. Te so jim pripravili kar gostje sami, saj so izgubljali žogo v območju, kjer je to absolutno 'prepovedano', in zaradi tega so bili kaznovani. Prva kazen je prišla v 40. minuti, ko je po podaji Matea Verunice zadel Luka Stepančič - 1:0. Ista igralca sta bila akterja tudi pri drugem zadetku, ko se je kapetan Stepančič v 63. minuti še drugič vpisal med strelce - 2:0. Po zaostanku se je Drava še bolj odprla in krenila v napad. To se jim je obrestovalo, saj so izvedli bliskovit protinapad in po podaji s strani se je dobro znašel napadalec Nermin Haljeta - 2:1. Zadetek je dal zagon gostom, saj so popolnoma prevzeli iniciativo ta pri vrhu prav gotovo še Krško, Kalcer Radomlje in rahlo razočaranje prvega kroga Drava, ki bo imela v drugem krogu tekmovanja sila zahteven popravni izpit proti Krki. REZULTATI 1. KROGA: Krka - Koper 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Vršič (7.), 0:2 Šolaja (49.), 1:2 Kim (57.), 2:2 Pavič (72.); Krško - Kalcer Radomlje 3:3 (1:3); strelci: 1:0 Čirjak (8.), 1:1 Varga (17.), 1:2 Primc (20.), 1:3 Ja-kovljevic (31.), 2:3 Čirjak (56.), 3:3 Srpak (68.); Fužinar Vzajemci - Roltek Dob 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Medved (24.), 2:0 Medved (41.), 2:1 Račic (79.); Jadran Dekani - Drava Dakinda Ptuj 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Stepančič (40.), 2:0 Stepančič (63.), 2:1 Haljeta (73.), 3:1 Verunica (80.); Gorica - Beltinci Klima Tratnjek 4:1 (0:1); strelci: 0:1 Mauko (26.), 1:1 Volarič (49.), 2:1 Velikonja (70./11-m), 3:1 Velikonja (78./11-m), 4:1 Velikonja (90.); Nafta 1903 - Brežice Terme Čatež 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Ploj (37.), na igrišču in vse stavili na napad. Plod takšne igre je bila nova napaka na sredini igrišča in po odvzeti žogi Luke Stepančiča ter natančni podaji v napad je s samostojnim prodorom zadel Mateo Verunica - 3:1. Ta zadetek je bil še ena kazen za izgubljeno žogo, ki se jih je v igri Drave tokrat za boljši rezultat pojavilo absolutno preveč. Ob tem se je videlo, da ima trener Muamer Vugdalic na novo sestavljeno ekipo, ki še ni prav uigrana, a njen čas še prav gotovo prihaja. Tako kot hitro prihajajo nove tekme in čas za nova dokazovanja. Po porazu v Dekanih čaka Ptu-jčane dobra analiza te tekme in priprava na novo, saj se bodo v soboto ob 17. uri na mestnem stadionu prvič v novi sezoni doma predstavili svojim navijačem na tekmi proti Krki. Muamer Vugdalic (trener NK Drava Dakinda Ptuj): »Zmaga Jadrana je popolnoma zaslužena. Mi smo imeli preveč nerazpolože-nih igralcev in naredili smo nekaj 2:0 Oštrek (50.), 3:0 Vinko (80.), 3:1 Feric (95.); Rogaška - Vitanest Bilje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Doplihar (75.); Brda - Koroška Dravograd 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Jogan (65.), 1:1 Kogelnik (74.). 1. GORICA 2. JADRAN DEKANI 3. NAFTA 1903 4. FUŽINAR VZAJEMCI 5. VITANEST BILJE 6. KALCER RADOMLJE 7. KRŠKO 8. KOPER 9. KRKA 10. BRDA 11. KOROŠKA DRAV. 12. ROLTEK DOB 13. ROGAŠKA 14. BREŽICE T. ČATEŽ 15. DRAVA DAKINDA 16. BELTINCI KLIMA T. David Breznik Ptujski teniški igralec Blaž Rola v zadnjih tednih kaže iz turnirja v turnir boljše, predvsem pa uspešnejše predstave. Tokrat je igral na ATP challengerju v Tampere-ju z nagradnim skladom 46.600 evrov. Rola je bila na Finskem peti nosilec in je bil prost v uvodnem krogu, medtem ko se je v drugem pomeril z Bolgarom Dimitrom Kuzmanovim. Član Teniškega kluba Terme Ptuj je dobil prvi niz s 6:2 in je vodil z 2:1, nakar je Bolgar predal dvoboj. Sledil je četrtfinal-ni obračun proti Gastau Eliasu. Portugalec, 345. igralec lestvice ATP, ni bil kos razigranemu Ptu-jčanu in ta je zmagal s 6:1 in 6:4. Do zmage je prišel po odličnem serviranju, prav tako je bil boljši od Portugalca v vseh statističnih parametrih. Po dveh gladkih zmagah je v polfinalu prišel pravi izziv za našega odličnega teniškega igralca, saj se je pomeril z Mika-elom Ymerjem. Šlo je za izreden dvoboj, ki ga je dobil Šved s 7:6, 5:7 in 5:7. Mladi Ymer je po treh urah in trinajstih minutah osvojil tudi dve točki več na obračunu, v katerem je bilo razmerje 131:129. Gledalci so videli zares odličen in napet dvoboj, ki ga je odločila dvanajsta igra tretjega niza, v kateri je Rola najprej pri 30:30 naredil dvojno napako, nato pa je zgrešil bekhend udarec, kar je pomenilo zmago za nadarjenega švedskega igralca. Kljub porazu v polfinalu je Blaž Rola ponovno dokazal, da je v odlični formi in dobri rezultati so mu na novi lestvici prinesli ponovno lep pomik naprej, saj je trenutno 144. igralec na svetu. Lahu zmaga med dvojicami v Avstriji Avstrijski Wels je gostil profesionalni teniški turnir M15 z nagradnim skladom 15.000 dolarjev, na katerem je med posamezniki in dvojicami igral Sven Lah. Član Teniškega kluba Terme Ptuj je zelo pozitivno presenetil v igri dvojic, v kateri je prišel do konca in do turnirske zmage v paru z Azizom Kijametovičem. Slovensko-bosanska naveza je v uvodnem krogu s 6:3 in 6:3 ugnala dvojico Tomas Liska (Slv)/ Vitali Shcherba (Ukr). Brez večjih težav sta slavila tudi v četrtfina-lu, saj sta z rezultatom 6:3 in 6:4 ugnala par Arklon Huertas Del Pino (Per)/Conner Huertas Del Pino (Per). Polfinalni dvoboj sta zaradi predaje nasprotnikov dobila brez boja, medtem ko sta v finalu še enkrat gladko zmagala, saj sta bila s 6:2 in 6:3 boljša od para Toby Martin (VB)/Anatoliy Petrenko (Ukr). Gre za zelo lep uspeh mladega ptujskega igralca tenisa, ki je vpisal med dvojicami turnirsko zmago. Malo slabše je Svenu šlo med posamezniki. Potem ko je v prvem krogu kvalifikacij za glavni turnir s 6:1 in 6:3 odpravil Avstrijca Neila Oberleitnerja, je v drugem krogu izpadel proti prvemu nosilcu kvalifikacij, Romunu Vladislavu Melnicu, z izidom 0:6 in 6:7. Potočnikova odlična na Poljskem Poljsko mesto Bytom blizu Ka-tovic je gostilo ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, na katerem je velik pečat pustila Nina Potočnik. Ptujska teniška igralka je bila osma nosilka in je prišla vse do velikega finala, kar je zelo lep uspeh. V uvodnem krogu je gladko opravila s 6:2 in 6:0 s Čehinjo Ivano Sebestovo. Tudi v drugem krogu je prišla do gladke zmage, saj je bila s 6:4 in 6:0 boljša še od ene Čehinje, Anne Siskove. V četrt-finalu je prepričljivo zmagala proti stari znanki iz mladinske konkurence Dalmi Galfi; Madžarko, prvo nosilko turnirja, je ugnala s 6:2 in 6:1. Sledil je dolg polfinalni dvoboj, ki se je raztegnil na dva dni in v katerem je Ptujčanka izločila domačinko Katarzyno Piter. Poljakinja je dobila uvodni niz s 7:5, nato pa je naša mlada igralka naredila preobrat in je drugi niz dobila s 6:4, v tretjem pa je popolnoma domini-rala, saj ga je dobila s 6:1. V finalu turnirja je naletela še na eno domačinko, Majo Chwalinsko. Druga nosilka je bila pretrd oreh za Nino Potočnik in Poljakinja je turnirsko zmago slavila s 6:3 in 6:4. Ob sijajnem nastopu med posameznicami se je Potočnikova izkazala tudi v igri dvojic, kjer je v paru z Romunko Cristino Ene najprej dobila dva dvoboja, v polfinalu pa sta izgubili s 6:2 in 7:5 proti prvima nosilkama turnirja, paru Dalma Galfi (Mad) / Katarzyna Piter (Pol). David Breznik Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola v zadnjih tednih kaže iz turnirja v turnir boljše predstave. napak, tako da smo bili po izgub- tudi takšne malo slabše tekme, iz napake za boljši rezultat odpra-ljenih žogah takoj kaznovani z katerih pa se moramo kaj naučiti viti.« zadetki. V nogometu se dogajajo in na naslednjih tekmah takšne David Breznik Za Dravo je zadel Nermin Haljeta. Nogomet • 2. SNL Strelci na uvodu v sezono zelo razpoloženi Tenis • Mednarodni turnirji Uspešni Rola, Lah in Potočnikova Foto: Črtomir Goznik 0 0 4:1 3 0 0 3:1 3 0 0 3:1 3 0 0 2:1 3 0 0 1:0 3 0 1 0 3:3 0 1 0 3:3 0 1 0 2:2 0 1 0 2:2 0 1 0 1:1 0 1 0 1:1 0 0 1 1:2 0 0 0 1 0:1 0 0 0 1 1:3 0 0 0 1 1:3 0 0 0 1 1:4 0 torek • 6. avgusta 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Motokros • VN Češke j Tim Gajser drugi na Češkem Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva v češkem Loketu osvojil drugo mesto, premoč je moral priznati le Francozu Romainu Febvreju. To pomeni, da je po sedmih zaporednih zmagah v SP tokrat prvič ostal brez nje, a je še vedno trdno v vodstvu elitnega razreda MXGP. V prvi vožnji je Gajser osvojil drugo mesto. Premagal ga je le Febvre, tretji je bil Švicar Jeremy Seewer. Gajser, ki je bil v soboto v kvalifikacijah tretji, je tudi večino prve vožnje prevozil na tretjem mestu, a je nekaj minut pred koncem prišel mimo Seewerja in dobil novih 22 točk za SP. V drugi vožnji je bil scenarij podoben, Gajser je bil po startu tretji, a je kmalu prehitel Seewerja. Pred Letošnje poletje bo za rokometne mlajše selekcije minilo v znamenju petih velikih tekmovanj. Na evropska (mladinke, kadetinje, mlajši kadeti) ali svetovna prvenstva (mladinci, kadeti) je uvrščenih vseh pet slovenskih reprezentanc, kar je dokaz, zakaj je rokomet najuspešnejši kolektivni šport v naši državi. »Reprezentance mladink (Madžarska), mlajših kadetov (Azer-bajdžan) in mladincev (Španija) so že končale nastope. Mladinke so v Gyoru osvojile 15. mesto, mlajši kadeti so v Bakuju tekmovanje končali na 6. mestu, mla- njim pa je bil Febvre, kar je pomenilo, da se je najboljšemu slovenskemu dirkaču izmuznila skupna zmaga na dirki. Francoz je tako prekinil kar sedem dirk dolgo serijo Gajserjevih zmag, ki je trajala od portugalske Aguede do Sema-ranga v Indoneziji pred 14 dnevi. Skupno je Febvre slavil s polnim izkupičkom 50 točk, Gajser je bil s 44 drugi, Seewer pa s 40 tretji. skratka malenkosti. Če potegnemo črto, smo z vsemi tremi uvrstitvami lahko zadovoljni, tudi z mladinkami, ki so bile na EP predzadnje, a je to dokaj realen pokazatelj položaja slovenskega ženskega rokometa v Evropi in svetu,« je o svežih rezultatih mlajših selekcij povedal koordinator mlajših selekcij pri Rokometni zvezi Slovenije Jure Natek, nekoč odličen igralec Prul, Celja, Gorenja, Chamberyja, Magdeburga in slovenske reprezentance. V nedeljo se je končalo SP v Španiji za mladince do 21 let. Slovenija je na devetih tekmah dosegla sedem zmag in klonila na tekmah proti Portugalski (četrt-finale) in Danski (tekma za peto mesto). Oceno prvenstva je podal trener Jeruzalema in mladinske reprezentance Saša Prapotnik: A ne glede na razplet dirke na Češkem Tim Gajser ostaja prepričljivo prvi v skupnem seštevku. Zdaj ima že 582 točk, Seewer na drugem mestu pa 405. Tretji je četrtouvrščeni z dirke na Češkem, Francoz Gautier Paulin (379). Sezona se bo nadaljevala že naslednji teden z dirko v belgijskem Lommelu. STA, DB kvaliteten in izkušen nasprotnik vedel kaznovati. Sreča je lani na EP v Sloveniji proti Portugalcem bila na naši strani, letos na strani nasprotnika. Takšen je šport. Portugalci so letos vrnili milo za drago tako Nemcem kot nam. Mi smo jih lani izločili v polfinalu, Nemci so jih ugnali na tekmi za tretje mesto. Menim pa, da je tekma med Slovenijo in Portugalsko bila ena boljših in kvalitetnejših tega svetovnega prvenstva. Zadnji dan tekmovanja ste se lahko prepričali, da je kvaliteta tekem povsem padla. Kako ne bi, ko pa so reprezentance v trinajstih dneh morale odigrati kar devet tekem. Še sreča, da na prvenstvu ni bilo hujših poškodb igralcev. Svetovna rokometna organizacija IHF bi morala zaščititi mlade igralce in jim omogočiti pravilno rege- Gruziji, leta 2016 EP na Hrvaškem, leta 2017 SP v Gruziji, leta 2018 so bili evropski podprvaki v Celju in tokrat znova svetovni prvaki. V izločilnih bojih so igrali iz tekme v tekmo bolje in zasluženo zmagali. Čestital bi tudi svetovnemu podprvaku Hrvaški, ki smo jo v pripravljalnem obdobju dvakrat premagali in se želeli z njo srečati v polfinalu, a se ni izšlo po naših željah. Hrvaška je po prikazanem več kot zasluženo druga. Presenetil me je bronasti Egipt, ki ima fizično zelo močno in visoko ekipo, ob tem pa igra hiter in sodoben rokomet, podoben evropskemu,« je še nekaj zanimivosti podal trener Prapotnik. To je bilo peto in obenem zadnje veliko tekmovanje slovenske generacije 1998 in mlajši. Ta ekipa je ob obilni pomoči tudi ormoških rokometašev (Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Miha Kavčič, Gašper Horvat, Tinček Hebar) zabeležila nekaj vrhunskih uvrstitev. V Gruziji so leta 2015 na Eyofu imeli na kolenih Francijo, a se jim je zmaga izmuznila po lastnih napakah v zadnjih desetih minutah tekme. Leta 2018 so na domačih tleh postali evropski prvaki. Zagotovo je vrhunski rezultat tudi šesto mesto na tem svetovnem prvenstvu v Španiji. Največ vprašanj pa trener Prapotnik dobiva, ali bo kdo izmed fantov te generacije lahko uspešen tudi v članskem reprezentančnem rokometu »Menim, da ima ta ekipa kar nekaj igralcev za člansko reprezentanco. Ne bi želel govoriti o imenih, ker je to nehvaležno, toda bodite brez skrbi, da bomo za te fante v prihodnosti še slišali. Ob tej priložnosti se jim še enkrat zahvaljujem za odlično sodelovanje in jim voščim obilo sreče na športni poti v prihodnosti,« je še zaključil Prapotnik. Napredek Gašperja Horvata, bolezen zaustavila Kavčiča Zaradi poškodb na prvenstvo v Španijo niso odpotovali trije Or-možani: kapetan Tilen Kosi, Dominik Ozmec in Tinček Hebar. Tako sta barve izbrane vrste v Galiciji branila Ormožana na začasnem delu v Ribnici (Horvat) in Velenju (Kavčič). Horvat je za razliko od minulih velikih tekmovanj tokrat odigral zagotovo svoje najboljše prvenstvo. Ne smemo pozabiti, da je pred sabo na poziciji levega zunanjega imel drugega strelca prvenstva Gregorja Ocvirka. 195 cm visoki Horvat je odlično izkoristil svoje minute in na devetih tekmah dosegel 24 zadetkov, pretežno z razdalje devetih ali desetih metrov. Osmoljenec prvenstva je zagotovo krožni napadalec Miha Kavčič, ki se je celotno prvenstvo bojeval z boleznijo (driska) in prebil skoraj več časa v bolnišnici kot na igrišču. Odličen krožni napadalec je na prvenstvu dosegel 9 zadetkov, ob tem je po svojih najboljših močeh opravil nalogo v obrambi, a enostavno telo ni zdržalo do konca prvenstva in Kavčič je izpustil zadnji dve tekmi proti Tuniziji in Danski. Oba omenjena igralca sta gotovo z dobrim delom na treningih lahko v prihodnosti kandidata za člansko reprezentanco. Uroš Krstič Rokomet • SP Španija 2019, mladinci do 21 let Dirka za SP v Loketu (Češka), rezultati: 1., 2. dirka GP 1. Roman Febvre FrancijaYamaha 25 25 50 2. Tim Gajser SlovenijaHonda 22 22 44 3. Jeremy Seewer ŠvicaYamaha 20 20 40 Vrstni red v SP: 1. Tim Gajser SlovenijaHonda 582 2. Jeremy Seewer ŠvicaYamaha 405 3. Gautier Paulin FrancijaYamaha 379 Tim Gajser je odlično vozil na Češkem. Šesto mesto na svetu 1 /I V /«T Foto: arhiv RZS Gašper Horvat v akciji. dinci, ki so bili naš glavni paradni konj za visoko uvrstitev, pa so v Vigu končali na 6. mestu. S kančkom več športne sreče bi se obe moški ekipi lahko borili za medalje, a v obeh primerih so o visoki uvrstitvi odločali gol ali dva ter kakšna napaka ali dve preveč, »Zadovoljen in ponosen sem na rezultat, ki smo ga dosegli v Španiji. To je nova lepa uvrstitev za slovenski rokomet. Seveda je nekaj grenkobe zaradi poraza proti Portugalski v četrtfinalu, bili smo prekratki za gol oz. dva. Preveč napak smo naredili in zgrešili preveč odprtih strelov, kar je zelo neracijo po tekmi. Na račun takih bedarij IHF- a bo rokomet ostal vedno v senci nogometa, košarke, odbojke in drugih športov. Čestital bi svetovni prvakinji Franciji, ki smo ji le mi lani preprečili, da ni osvojila vseh pet velikih tekmovanj. Francoska generacija letnika 1998 je leta 2015 osvojila EYOF v Rokomet • Evropsko prvenstvu U17 Rokometašica Alja Krasnič bo igrala na evropskem prvenstvu Celje bo med 1. in 11. avgustom gostilo evropsko prvenstvo v rokometu za dekleta do sedemnajstega leta starosti. V slovensko reprezentanco je selektor Boris Čuk uvrstil tudi članico Rokometnega kluba Ptuj Aljo Krasnič. Ta je z ekipo, v kateri vlada sijajno vzdušje, opravila priprave na Rogli in v Zrečah, prav tako pa je odigrala tri pripravljalne tekme: proti Avstriji in dvakrat proti Italiji. O pripravah na domače tekmovanje je selektor Čuk dejal: »Imeli smo odlične pogoje za delo in vse igralke so pokazale maksimalno angažiranost. V pripravljalnem času smo sicer odigrali bolj malo tekem, ampak ne glede na vse mislim, da je ekipa dobro pripravljena za nastop.« Evropsko prvenstvo za dekleta U17 bo v Celju v dvoranah Zlatorog in Golovec. Celje kot rokometno mesto bo gotovo dalo spodbudo in zagon našim mladim igralkam, ki bodo nastopale v sku- pini D skupaj z Rusijo, Črno goro in Francijo. Gre za zelo zahtevno skupino in želja Slovenije je napredovanje v naslednji krog tekmovanja. O tem Čuk doda: »Mi gremo na vsaki tekmi na zmago in poizkušali bomo vse, da pridemo na vsaki tekmi do pozitivnega rezultata.« Na poti do pozitivnega rezultata se bo Slovenija v petek najprej pomerila z Rusijo. V prvi postavi najverjetneje lahko na poziciji levega krila pričakujemo Aljo Krasnič, ki je pred prvenstvom o ciljih ekipe dejala: »Želim si, da bi se Slovenija uvrstila med prvih devet reprezentanc, saj to pomeni udeležbo na svetovnem prvenstvu v rokometu na Kitajskem.« Za mlado ptujsko rokometašico bo igranje na evropskem prvenstvu v Celju nov velik izziv in nagrada za dobro delo v minulih letih. David Breznik Foto: osebni arhiv Alja Krasnič bo igrala na evropskem prvenstvu. 16 Štajerski Šport torek • 30. julija 2019 Strelstvo • 29. državno prvenstvo na 25 m Odlično streljanje Ormožanov s pištolami Minuli konec tedna je Strelsko društvo Svečina na strelišču strelskega centra Gaj pri Prager-skem izvedlo 29. državno prvenstvo v pištolskih disciplinah na 25 m. Med 80 nastopajočimi strelci iz 18 društev so bili zelo uspešni tudi Ormožani Kovinarja, saj so osvojili dve ekipni in eno posamično odličje, ob tem pa še kopico visokih uvrstitev tik za naj- boljšimi tremi. Nenad Vignjevic bronast s hitrostrelno pištolo V najzahtevnejši olimpijski, a obenem najatraktivnejši disciplini na 25 m - malokalibrski hitrostrel-ni pištoli - je Kovinarjev Ormožan Nenad Vignjevic v kvalifikacijah postavil šesti najboljši rezultat s 462 krogi in se za las uvrstil v final- no šesterico. Pričakovano sta bila v kvalifikacijah najboljša izrazita favorita in najizkušenejša strelca v tej disciplini, Rečičana Peter Tkalec (554) in Peter Jenko (527), ki sta v tem zaporedju nato tudi v finalu dosegla dvojno zmago. Lanski državni prvak in rekorder Jenko je tokrat moral priznati premoč Tkalcu, ki je tako osvojil svoj že osmi naslov državnega prvaka in se na vrhu lestvice uspešnosti izenačil s slovenskim olimpijcem Francem Peternelom ml., z 21 zadetki v finalu pa je le za dva zadetka zgrešil izenačenje državnega rekorda. Odlično streljanje v finalu je pokazal tudi Ormožan Vignjevic, ki je v sedmih serijah streljanja po pet tarč (kjer s točko štejejo le zadetki v vrednosti 9,7 kroga ali več) v le štirih sekundah dovoljenega časa dosegel devet zadetkov in izločil bolje uvrščena strelca po kvalifikacijah, Brežičana Marka Pšeničnika (5) in Mateja Krajnči-ča (6) ter prvoizpadlega v finalu, Rečičana Andreja Brunška (3), in osvojil bronasto odličje. Vignjevič do dveh četrtih mest s standardno in velikokalibrsko pištolo Ormožan Nenad Vignjevic je bil odličen tudi v preostalih dveh disciplinah. S standardno pištolo je dosegel 527 krogov in le za krog zgrešil bronasto odličje, drugi naslov državnega prvaka na tem DP pa je osvojil suvereni Peter Tkalec, ki je dosegel 554 krogov. Odlično streljanje je pokazal tudi Ptujčan Milan Stražišar, ki je s 508 krogi v najštevilčnejši konkurenci (26) na tem DP osvojil visoko šesto mesto. Zelo dobro sta se odrezala tudi preostala ormoška strelca Kovinarja Stiven Vočanec (499) in Žan Tomažič (494) in se uvrstila rekordno visoko na 9. in 11. mesto. Oba sta bila odlična tudi v disciplini z velikokalibrsko pištolo, kjer sta osvojila 5. in 13. mesto, še boljši od njiju pa je bil znova Ne-nad Vignjevic, ki je s 525 krogi za odličjem zaostal za 19 krogov, ob bronastem odličju s hitrostrelno pištolo pa je dosegel še drugo četrto mesto in bil eden najuspešnejših strelcev tega DP. Novi državni prvak je postal še tretjič na tem DP rečiški strelec Rudolf Rener s 559 krogi. Skupaj z žensko konkuren- co so Rečičani osvojili kar deset odličij in bili z naskokom najuspešnejše društvo. Rezultati: člani - hitrostrelna pištola: 1. Peter Tkalec, DPR 554 + 21 2. Peter Jenko, DPR 527 + 13 3. Nenad Vignjevic, KOR 462 + 9 4. Matej Krajnčič, BRE 499 + 6 člani - pištola, središčni vžig (VK): 4. Rudolf Rener, DPR 559 2. Žiga Habjan, GRO 545 3. Peter Tkalec, DPR 544 4. Nenad Vignjevic, KOR 525 5. Stiven Vočanec, KOR 505 13. Žan Tomažič, KOR 422 ekipno: 1. SD Dušan Poženel Rečica 1590 2. SD Kovinar Ormož 1452 3. SD Grosuplje 1445 člani - standardna pištola: 1. Peter Tkalec, DPR 554 2. Rudolf Rener, DPR 530 3. Žiga Habjan, GRO 528 4. Nenad Vignjevic, KOR 527 6. Milan Stražišar, PTU 508 9. Stiven Vočanec, KOR 499 11. Žan Tomažič, KOR 494 17. Boštjan Simonič, JKM 475 20. Martin Kolar, TSO 447 ekipno: 1. SD Dušan Poženel Rečica 1569 2. SD Grosuplje 1522 3. SD Kovinar Ormož 1520 mladinci - pištola 25 m: 1. Rok Ruparčič, MKR 515 2. Timon Lukež, DPR 512 3. Amadej Slak, GRO 505 4. Žan Habjanič, JKM 503 5. Matija Demšar, LŽE 498 Simeon Gönc 8 PKtfl'Ä STfïï ï ¥ Í /jftiUÄ^'i) * Jt*. •> KP luf-asw.1-. 1 —" Foto: Strelsko društvo Svečina Ormožani Kovinarja so odlično streljali na 29. državnem prvenstvu na 25 m, saj je Nenad Vignjevic (tretji z desne) osvojil bronasto odličje v olimpijski discipline malokalibrske hitrostrelne pištole, velikemu uspehu pa je dodal še četrti mesti s standardno pištolo in velikokalibrsko pištolo. Ormožani so se ob tem veselili še dveh ekipnih odličij, za kateri sta bila zraven Vignjevica zaslužna še Stiven Vočanec in Žan Tomažič. Športni napovednik 27. Rancarija Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira v soboto od 14. ure naprej 27. tradicionalno Rancarijo 2019. Gre za tradicionalno jadralno tekmovanje s starimi čolni - rancami. Več informacij o tekmovanju dobite na telefonski številki 041 791 005 (Emil Mesarič). Padalstvo Aeroklub Ptuj in Mestna občina Ptuj v soboto in nedeljo na letališču v Moškanjcih organizirata 41. Ptujski padalski pokal z mednarodno udeležbo padalcev. Golf Mestna občina Ptuj in Golf Invest v soboto od 10. ure naprej na ptujskem golf igrišču organizirata 10. Golf turnir mesta Ptuj. Karting Avto-moto društvo Ptuj v nedeljo na kartodromu v Slovenji vasi organizira karting dirke za državno prvenstvo Slovenije, prvenstvo Hrvaške in Pokal Sportstil. Prve dirke se pričnejo ob 9.30, druge pa ob 11.00. David Breznik NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO vsakH t.»*» ¡¡¡^j^SKSi- : dvorana bo zahtevala š« ep™ i četrt milijona evrov i**»•» , Z> Stran i ■W Štajerski Ptuj • ftnate 5. sezone proßha OtrtXipojefi TKüp^ Podjítnish» Pevci za svetovne pevske odre tednik slovenske pesmi in se veselijo ss* "¿asssKsçss^î» Vsred&u Krožišče tudi na | ■ ■ O županovi Kroniko ^ I 'XÄJRSlKj Podlehnik. Prometna znaka skrita zidro^mM Petaufe Ptuj. Elitni predel mesta z naisiabšo mesta z najsi cesto p Strun H Kmetijstvo Pndravie. Žilava 'i'* Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika popoln spored vseh TV-programov z zanimivimi zgodbami iz sveta zabave in filma torek • 6. avgusta 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Ptuj • 19. praznik ČS Grajena V primežu dolgoletnih infrastrukturnih problemov V sklopu 19. praznika ČS Grajena, prireditve so potekale 27. julija, so predstavili dosežke med dvema praznikoma in opozorili, da se območje te ptujske četrtne skupnosti, po površini daleč največje, infrastrukturno še vedno prepočasi razvija. Iz leta v leto ponavljajo, da so infrastrukturno najslabše razvita četrtna skupnost v MO Ptuj. Potrebe in pričakovanja ljudi niso pokriti z ustreznimi sredstvi; s tem, kar jim letno dodelijo, lahko preplastijo 1200 m ceste ali asfaltirajo gramo-zirano cesto v dolžini okrog 700 m. Letos imajo za investicije na občinskih cestah na voljo 117.200 evrov. Med dvema praznikoma jim je uspelo asfaltirati cesto na Mestnem Vrhu v dolžini 290 metrov in v Krčevini pri Vurbergu v dolžini 85 metrov. Do konca leta bodo v okviru razpoložljivih sredstev asfaltirali še cesto na Grajenščaku v dolžini 290 metrov in modernizirali del lokalne ceste Ptuj-Mestni Vrh. Če bodo sredstva dopuščala, bodo v dolžini 290 metrov asfaltirali še cesto na Mestnem Vrhu in prep-lastili del lokalne ceste v Krčevini pri Vurbergu, ki vodi na Gomilo. Predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec je povedal, da je na njihovem območju 63 km oz. 28 odstotkov vseh cest v MO Ptuj, od tega jih je gramoziranih še 9,4 km, 15 km pa s poškodovanimi vozišči do te mere, da so nevarne za udeležence v prometu. Pri tem je še posebej izpostavil dejstvo, da še vedno več kot 60 odstotkov občinskih cest na območju ČS Grajena poteka po zemljiščih, ki si v zasebni lasti. Za Foto: Črtomir Goznik „Na območju ČS Grajena še vedno poteka več kot 60 odstotkov cest po zemljiščih, ki so v zasebni lasti. Za reševanje tega problema MO Ptuj nameni premalo sredstev v proračunu." reševanje tega problema MO Ptuj namenja premalo sredstev, kot tudi za modernizacijo občinskih cest na območju celotne ČS Grajena. Velik problem tudi kanalizacija Nič manjši problem ni kanalizacija. Gradnja preostalih odsekov javne sekundarne kanalizacije v naselju Grajena se vse bolj odmika, zgrajen je le manjši odsek, saj te po najnovejših podatkih strokovnih služb MO Ptuj ni bilo mogoče vključiti v drugo fazo projekta odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju Ptujskega polja, ki se izvaja s pomočjo strukturnih skladov. To pomeni še dodatno obremenitev za proračun MO Ptuj, saj Življenje bogatijo s prostovoljnim delom V okviru projekta S tradicijo v prihodnost, kije financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, bodo ob dvorani kulturnega doma v novozgrajenem prizidku, pridobili delilno kuhinjo. Ponosni so tudi na obnovo prostorov doma in sanitarij v zaodrju, ki so jo izvedli s sredstvi proračuna in prostovoljnim delom. To so pomembne pridobitve za razvoj kraja in družabnega življenja. „Vsvetu ČS Grajena smo še posebej ponosni, da imamo v četrti poštene in delavne ljudi, ki so pripravljeni reševati skupne probleme s prostovoljnim delom, kar se kaže tudi v številnih društvih, ki s svojim prostovoljnim delom bogatijo življenje naše četrti na različnih področjih in povezujejo naše krajane," je ob letošnjem 19. prazniku ČS Grajena povedal predsednik sveta Janez Polanec. Želja in načrtov imajo še veliko, še naprej pa si bodo prizadevali, da bi v sodelovanju z MO Ptuj in njenim vodstvom, strokovnimi službami in mestnim svetom uspešno rešili tudi trenutno največje probleme, ki onemogočajo kvalitetnejše življenje ljudi v tem delu občine Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V prizidku kulturne dvorane bodo uredili delilno kuhinjo. bo za gradnjo sekundarne kanalizacije v Grajeni morala zagotoviti lastna sredstva, s čimer pa bo po končani gradnji na javno kanalizacijo priključenih le okrog 15 % gospodinjstev. Za odvajanje in čiščenja komunalnih voda v preostalih gospodinjstvih naj bi poskrbeli lastniki individualnih stavbi sami z gradnjo individualnih malih komunalnih čistilnih naprav ali skupnih kanalizacijskih sistemov. MO Ptuj je namreč opredelila območje v ČS Grajena, na katerem ni dolžna zgraditi javnega kanalizacijskega omrežja. To obsega del naselij Grajena in Mestni Vrh, v celoti pa Krčevino pri Vurbergu in Grajenščak. V svetu ČS Grajena ocenjujejo, da je to nesprejemljivo in neizvedljivo. V okviru sredstev proračuna MO Ptuj za letos naj bi izdelali variantno študijo za gradnjo ločenih kanalizacijskih sistemov, zaključenih z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki pa naj bi (kot pričakujejo v svetu ČS in tudi krajani na teh območjih) pokazala, da morajo biti ti sistemi javni. Dnevno ogrožena življenja otrok in pešcev Že vrsto let v ČS Grajena opozarjajo na problematiko ob regionalni cesti Ptuj-Vurberk, kjer v dolžini 4,6 km ni ne pločnika ali kolesarske steze niti niso postavljena avtobusna postajališča. Dnevno so ogrožena življenja šoloobveznih otrok in drugih pešcev, ki hodijo po neurejenih in ozkih bankinah te ceste, na kateri je vedno več prometa, vedno več pa je tudi težjih tovornih vozil in avtobusov. Prekoračitve hitrosti so pogoste, nadzora pa skoraj ni. Tudi za ta odsek kolesarske povezave bo morala MO Ptuj sama zagotoviti sredstva, saj ni bil uvrščen v projekt trajnostne mobilnosti. MG Slovenija • Kako lahko vsak od nas pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane Nakupujmo siti in s seznamom v roki Ker letno zavržemo približno tretjino pridelane hrane, vsak osmi prebivalec našega planeta pa je lačen, je prav, da začnemo odnos do hrane spreminjati pri sebi: s tedenskim načrtovanjem nakupov, redom v hladilniku, majhnimi obroki in porabo hrane. Kot je razvidno iz podatkov slovenskega statističnega urada, več kot polovico odpadne hrane proizvedemo v gospodinjstvih. Junija objavljeni podatki statističnega urada o količinah zavržene hrane so šokantno razkrili, da je leta 2017 vsak Slovenec v povprečju zavrgel 64 kilogramov hrane in da več kot polovico odpadne hrane proizvedemo v gospodinjstvih. Očitno s hrano v gostinstvu, šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele bolje ravnajo, saj je tam zavržejo za tretjino, ostala odpadna hrana pa nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, preteče-nega roka uporabe pa tudi pri proizvodnji hrane. Ob zavedanju, da je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen in da vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane, bi kazalo več pozornosti posvetiti ozaveščanju in pravilnemu odnosu do hrane, vsak od nas pa bi lahko pri sebi začel zmanjševati in preprečevati nastajanje velikih količin živilskih odpadkov. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v ta namen pripravili nekaj nasvetov. Ker je zavržena hrana, po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane, sporna tako z moralnega in socialnega vidika kot tudi z vidika porabe naravnih virov in vloženega dela, bi morali razmisliti o zmanjšanju količine tistih 38 odstotkov zavržene hrane, ki velja za užitno; preostala odpadna hrana namreč vključuje neužitne dele, kot so kosti, koščice, olupki in jajčne lupine, ki se jim večinoma ne da izogniti. »Nahranimo« tudi svoj vrt Strokovnjaki, ki sodelujejo v projektu ministrstva Naša super hrana, med drugim priporočajo skrbno načrtovanje nakupov; svoje obroke naj bi kupovali za cel teden skupaj, doma naj bi si pripravili seznam potrebnih živil, v trgovini pa kupili le stvari s seznama in v količinah, ki so za nas zadostne, za vsako živilo pa preverimo rok uporabe. Dobro je, da se v trgovino ne napotimo lačni, saj bomo takrat kupili več, kot je v resnici potrebno. Če kupujemo zmerno, pri tem upoštevamo tudi svoj proračun in varčujemo z denarjem. Pri skrbi za čim manj odpadne hrane je pomembno tudi stanje našega hladilnika oziroma skrb zanj. Zato ga redno čistimo, pazimo na tesnila in ustrezno temperaturo, ki naj se giblje med eno in petimi stopinjami Celzija. Hrano v hladilniku razporedimo glede na vrsto živila in roke uporabnosti: nazadnje kupljene izdelke postavimo zadaj, starejše pa spredaj; s tem se bomo izognili verjetnosti, da bomo morali metati proč hrano, ki ji je potekel rok uporabe, ker smo nanjo, skrito v kotu hladilnika, malce pozabili. Manj hrane bo ostalo tudi, če jo bomo servirali v manjših obrokih in dodali samo po potrebi. Če kljub temu ostajajo viški, hrane ni treba zavreči, saj imamo še vedno več drugih možnosti. Ostanke obrokov lahko na primer zamrznemo in z veseljem uporabimo, ko ne bomo imeli časa za kuhanje, lahko pa jih z drugimi dodatki uporabimo za nove obroke. Z ostanki hrane pa lahko »nahranimo« tudi svoj vrt; mečemo jih v posebno posodo in čez nekaj mesecev bomo dobili kompost za vrtne rastline. Senka Dreu 18 Štajerski Na sceni torek • 30. julija 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Zvita feltna Navdušujejo z lastnim zvokom in stilom Zgodba ansambla Zvita felta se je pričela v letu 2006. Takrat so se fantje pod vodstvom ustanovitelja skupine Andreja Geca prvič zbrali in zaigrali skupaj. Od takrat do danes se je v skupini zamenjalo kar 25 članov. Ime skupine izhaja iz dirkaških vod, saj je bil ustanovitelj voznik relija. Od leta 2012 delujejo v štiričlanski zasedbi: pevec, klaviaturist in harmonikar Blaž Gec, kitarist Theo Cebron, basist Zan Janežič in bobnar Matic Leban, ki se je skupini pridružil zadnji. Gre za kraško-gori-ško navezo, sedež skupine je v Du-tovljah. Poleg glasbenega udejstvo-vanja se člani radi družijo tudi v zasebnem življenju. Blaž je po poklicu profesor športne vzgoje, Theo je elektrotehnik, Zan dela na pošti, Matic pa je še študent na zdravstveni fakulteti. Ob službi in glasbi, ki jim vzame veliko časa, še vedno najdejo tudi čas za šport, najraje igrajo nogomet, plavajo in smučajo, Matic tudi pleza. „Zvita feltna nismo narodno--zabavni ansambel. Smo namreč glasbena skupina, ki igra in ustvarja tudi narodno-zabavno glasbo. Prve avtorske skladbe so začele nastajati leta 2012, leta 2016 smo izdali svoj prvi album z naslovom Na zdravje, prijatelji! Ponosni smo, da smo mi sami avtorji vseh desetih skladb na zgoščenki. Na začetku smo pisali le narodno-zabavne skladbe, kasneje pa smo se vedno bolj začeli približevati modernejšim ritmom. Z letom Foto: osebni arhiv Ansambel Zvita feltna 2017 se je začel vidnejši vzpon skupine na slovenski glasbeni sceni. S hitom Edina, ki je eden prvih pravih slovenskih reggaetonov, smo dobili širšo medijsko prepoznavnost in od takrat se vse odvija s svetlobno hitrostjo. Začeli smo sodelovati tudi s priznanim avtorjem besedil Rokom Lunačkom, ki je poskrbel za besedila pri zadnjih skladbah (Edina, Lunina belina, Kraljica, Zate itd.), ki so jih mladostniki vzeli za svoje. Ekipo okrog nas pa sestavljajo tudi glasbeni producent Blaž Hribar ter srbski glasbenik in hkrati videopro-ducent Djomla KS. Kljub temu da v zadnjem času ustvarjamo samo maturantskih plesih, za slovenske maturante so igrali tudi v Španiji in Grčiji, nastopajo na veselicah, študentskih zabavah, porokah in drugih zabavah. Poznajo jih tudi v Italiji. „Ce povem po pravici, večina današnjih narodno-zabavnih ansamblov žal ni zanimivih. Vsi imajo enak zvok, vsi pojejo na enak način in vsi bi radi v narodno-zabavno glasbo vpeljali zabavne ritme. Za moj okus je to zgrešeno. Ansambli, ki so trenutno v vrhu, seveda ne spadajo v ta isti koš - in ravno zaradi tega so tudi uspešni. Mislim, da trenutno naro-dno-zabavna glasba ne gre v pravo smer," Blaž Gec opiše trenutno stanje na področju narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Festivali so odlična odskočna deska za mlade ansamble, ki se šele dokazujejo, tudi pokazatelj njihove kvalitete in prispevajo k njihovi večji medijski prepoznavnosti. Uspeh na festivalu pa še ne pomeni, da bo ansambel uspešen tudi na terenu. „Dokaz za to smo prav mi sami, saj se nikoli nismo udeležili nobenega festivala, pa smo se kljub temu uspeli prebiti na površje. Mogoče me pri festivalih moti ravno to, da se jih leta in leta udeležujejo in na njih zmagujejo nekateri že uveljavljeni ansambli, s tem pa ne pustijo prostora mlajšim," ugotavlja Blaž. Ansambel Zvita feltna je v tem trenutku v polnem glasbenem zagonu, ustvarjalnosti jim ne manjka, načrtov za nove skladbe imajo veliko. Ze sedaj pa razmišljajo o tem, kako bodo leta 2021 praznovali svojo 15-letnico. Prepričani so, da bomo do takrat zagotovo o njih še veliko slišali. MG moderno glasbo, to ne pomeni, da smo narodno-zabavno opustili. Repertoar, ki ga izvajamo na nastopih, je zelo raznovrsten in nikoli enak. Prav zaradi tega nas imajo ljudje radi, ker jih lahko vedno znova presenetimo," svojo glasbo predstavijo člani skupine Zvita feltna, ki je v letih delovanja oblikovala svoj zvok in svoj stil glasbe. Poslušalci njihove pesmi hitro prepoznajo. Na to so še posebej ponosni, saj večini izvajalcev kaj takega ne uspe. Poskušajo biti inovativni, moderni in držati visok produkcijski nivo. Vedno poslušajo najprej sebe, šele nato druge. Nastopajo po celi Sloveniji, na Ptuj • Modna revija kostumov kulturnih skupin Različna pot do kostumov V Zvezo kulturnih društev Ptuj je vključenih 22 kulturnih društev, v katerih dela 39 skupin na različnih področjih, od plesa (folklora, renesansa, sodobni in družabni ples...), vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, lutk do likovne, literarne in drugih dejavnosti. Vsako leto se predstavijo na številnih prireditvah v domači občini, v Sloveniji in tudi na tujem. Trinajst skupin pa je v letošnjem Tednu ljubiteljske kulture na pobudo Zveze kulturnih društev Ptuj sodelovalo na nadvse zanimivem dogodku, kakršnega na Ptuju še nismo videli: kulturne skupine so se predstavile na modni reviji v kostumih, v katerih nastopajo na dogodkih. „Videli smo raznolike kostume. Najbolj so izstopali kostumi plesnih skupin Graziosa in Pelleg-rina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki plešejo plese iz obdobja renesanse. Zanje skrbi Marija Hernja Masten, ki pravi, da izdelati zgodovinsko oblačilo ni enostavno, potrebnega je veliko znanja. Renesančna oblačila poudarjajo status in osebnost, telesno moč, lepoto in bogastvo. Otroška folklorna skupina Klopotec DPD Svoboda Ptuj je svoje kostume izdelale na osnovi raziskav o oblačilni kulturi v začetku 20. stoletja. Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki zadnjih nekaj let pleše tudi meščanske plese, je rekonstruirala oblačila iz druge polovice 19. stoletja, folkloristi iz KD Rogoznica plešejo v pražnjih oblekah kmečkega prebivalstva na območju vzhodno od Ptuja. Dramska sekcija KD Grajena je predstavila kostuma glavnih dveh likov iz predstave Gospod plemeniti Prasetnik, za katero je idejno zasnovo naredila režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič kar sama, izdelala jih je Klementina Šprah. Tudi za predstavo Prometna vila gledališke skupine Društva kulturnih dejavnosti Vrtca Ptuj je kostume naredila režiserka Mojca Rimele. Kostume za predstavo Teatra III DPD Svobode Ptuj Goli pianist ali Mala nočna muzika je zasnovala režiserka Branka Bezeljak z Andrejem Gabronom, priznanim slovenskim kostumografom. Kot kaže, so režiserke običajno tudi ko-stumografke, saj je za predstavo Modra vrtnica Teatra III DPD Svobode Ptuj idejo za kostume dala režiserka Mojca Prigl. Skupina je bila na regijski reviji izbrana za nastop na državnem srečanju otroških gledaliških skupin JSKD," je kostume predstavila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Ljudski pevci s podobnimi oblačili Skupine ljudskih pevcev (v MO Ptuj delujejo tri: ljudske pevke KD Jezero, ljudski pevci DU Turniš-če in ljudski pevci DU Ivan Rudolf Breg Ptuj) običajno nastopajo v podobnih kostumih. Ženske oblačijo bluze različnih barv, odvisno od nastopov, krila so različnih dolžin, včasih oblečejo tudi hlače. Za nastope v poletnih dneh ljudske pevke Jezero oblečejo rožnata krila in enobarvne bluze. Pevci imajo temne hlače, bele srajce in običajno še telovnike iz istega blaga, kot so hlače. Pri tem velja poudariti, da sami kreirajo svoja oblačila. Po svojih uniformah je najbolj prepoznan pihalni orkester Ptuj, tudi najstarejše ptujsko kulturno društvo, ki letos praznuje 164-letni-co delovanja. Uniforma, ki je enaka za ženski in moški del orkestra, je sestavljena iz bele srajce z modrim ovratnikom, rdečega suknjiča, pasu in črnih hlač. Za deževne dni imajo še sive plašče. Vsak želi biti opažen, tudi s kostumi „Kostumi so. na neki način problem vsake skupine. Nekatere svoja oblačila izberejo same, druge prosijo za nasvet tiste, ki se na kreiranje oblačil spoznajo, vse skupine pa želijo biti z njimi tudi opažene. Pri folklornih skupinah in plesnih skupinah je stvar nekoliko drugačna, saj morajo slediti času in okolju, iz katerih so plesi, ki jih plešejo. Tudi pri gledaliških skupinah naj bi že kostum predstavljal osebnost oz. vlogo posameznega igralca, igralke. Zadreg ni malo, a glede na videno, jih skupine ZKD Ptuj zelo uspešno rešujejo. Največkrat jih člani sami financirajo, gledališke skupine si kaj sposodijo iz fundusov DPD Svoboda Ptuj ali iz Mestnega gledališča Ptuj, sicer pa so še kako dobrodošle domače garderobe in spretne roke članov skupin ali njihovih družinskih članov in prijateljev. Modna revija oblačil - kostumov kulturnih društev ZKD Ptuj - je bila izredna zanimiva ne samo za obiskovalce, teh je bilo sicer zelo malo, ampak tudi za skupine same, ki so se tako spoznale tudi preko kostumov, ki jih oblečejo za nastope," je še povedala Nataša Petrovič. Modno revijo je spremljala glasbena skupina Društva za glasbeno analizo Popperkeg s pevcem Davidom Matičijem. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujske kulturne skupine nastopajo v najrazličnejših kostumih. Režiserke predstav so ponavadi tudi kostumo-grafke. Za predstavo Modra vrtnica je idejo dala režiserka Mojca Prigl. torek • 6. avgusta 2019 Poslovna in druga sporočila Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK belo vinsko zelje, korenčkova kremna kumarična omaka prežganka, ocvrte gobov golaž, kruhovi kokošja juha, stročji fižol s peteršiljev krompir, juha, makaroni s krompirjem girice, tatarska cmoki ali kruhova perutničke na žaru, krompirjem, zabeljen kranjska klobasa, z mesom, zelena ('kohečovi murki'), omaka, ocvrt klobasa, solata, pečen krompir, z ocvirki in kislo jabolčna čežana solata, palačinke piščančji ocvrtki, krompirček, ribezovi sladoledna kupa srbska solata, smetano, žemeljni jabolčna pita mafini tiramisu narastek Ribezovi mafini s čokolado Sestavine: 2 jajci, 6 žlic sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 navaden jogurt, 12 žlic moke, 1/2 pecilnega praška, mleko po potrebi, 100 g mlečne čokolade, zamrznjen ali svež ribez (lahko tudi maline, jagode, robide, borovnice ...). Penasto stepemo jajca, vanilijin sladkor in sladkor. Dodamo jogurt, pecilni prašek in še čisto na hitro stepemo. Dodamo moko in na koščke narezano čokolado ter premešamo s kuhalnico. Čisto na koncu dodamo sadje in zelo nežno mešamo, da sadje ne spusti barve. Če je masa pregosta, dodamo malo mleka. Maso nadevamo v modelčke za mafine in pečemo približno 20 minut v pečici, segreti na 180 stopinj. Preverimo z zobotrebcem, ali so pečeni. Ko so pečeni, jih pustimo približno 10 minut v pekaču, nato jih naložimo na mrežico, da se do konca ohladijo. Belo vinsko zelje Sestavine: 1 zeljna glava, nekaj žlic olja, 1 žlička sladkorja, 1 čebula, 1/2 jabolka, 1/2 zelene paprike, 1/2 paradižnika, 1 korenček, 1 dl vina, 1/2 žlice moke, sol, voda ali juha za zalitje. Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo in sladkor. Dodamo na tanke rezance narezano zelje, na kocke narezano papriko, na rezine zrezan paradižnik, na kolobarje narezan korenček in na kocke razrezano olupljeno jabolko. Med mešanjem dušimo, prilijemo vino in dušimo naprej. Ko sok povre, pomokamo, popražimo, zalije-mo z vodo ali juho, solimo in pokuhamo. Postrežemo s kuhanim peteršiljevim krompirjem in kakšnim koščkom mesa (ali pa brez njega). Zeleni nasveti Ne pozabite na kolerabo, redkev in repo Mnogim je toča na vrtu naredila veliko škode. Večina je zdaj ugotovila, da si je kar nekaj rastlin sicer opomoglo, a zagotovo je kje kakšna greda še na razpolago za setev. Zdaj je čas, da močne sončne žarke shranimo za zimo. Kako? S setvijo strniščnih korenovk, to pa so podzemna koleraba, repa in seveda črna redkev - tri sorodne križnice, ki imajo veliko skupnega. Rezervna hrana, ki jo shranijo te tri križnice v svoj koren, je presenetljivo uspešno zdravilo proti zimskih prehladom, smrkanju in zamašenim dihalom. Redkev in redkvica - je kaj razlike? Redkev je večja sorodnica mesečne redkvice. Mesečno redkvico seje-mo spomladi do konca aprila in potem ponovno pozno poleti in zgodaj jeseni - od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjak pa še nekoliko prej in kasneje. V poletni vročini pobegne v cvet, preden se koren v zemlji odebeli. Redkev pa je strniščni posevek, prezgodaj spomladi zelo slabo uspeva. Za razliko od zelo hitro rastočih mesečnih redkvic potrebujejo redkev za rast dalj časa, le sort pri nas ni kaj veliko. Tradicionalno sejemo po vse Sloveniji sorto zimska črna. Jo poznate? Naredi večje korene s temno, skoraj črno lupino in belim mesom. V Nemčiji pa ne znajo piti piva brez naši redkvi sorodne bele redkve. Iz Azije pa je k nam prišla redkev daikon sorte istap. Za razliko od evropskih redkev je bolj blagega okusa, naredi pa zelo dolge korene povsem bele barve. v Se dve korenasti strniščni križnici Čeprav je redkev prav gotovo najbolj poznana strniščna vrtnina, pa ne pozabite na repo in podzemno kolerabo. Nekoč sta bili, predvsem pri nas na Štajerskem, bolj znani kot hrana za živali, vendar sta obe tudi za človeka izredno koristni in zdravi zimski korenovki. Podzemna koleraba naredi okrogle gomolje, in če ji dopustimo, so lahko zelo veliki. Če pa jo pospravimo, ko ima koren premera do 25 cm, je odličen dodatek zimskim juham. Dviguje našo odpornost, čisti dihalne poti in znižuje krvni tlak, skratka preprečuje vse, kar se pozimi dogaja z nami zaradi ne najbolj zdrave prehrane in seveda nizkih temperatur. Lahko jo skladiščimo vse do pomladi, zato je še bolj dobrodošla. Ko zmanjka kolerabe, pa že lahko spet jemo nove mlade redkvice. Tako smo lahko zdravi celo leto (no ja, če bi bilo tako lahko, ne bi potrebovali zdravnikov!). Na vrtu sejemo kolerabo sorte globus, saj je njeno meso mehkejše, bolj masleno in nekoliko okusnejše. Foto: Miša Pušenjak Koleraba je namenjena kot dodatek juham, zelenjavnim jedem, tudi kuhana priloga jedem, strniščno repo pa za prehrano ljudi običajno kisamo. Postopek kisanja je povsem enak kakor pri kisanju zelja, le solimo nekoliko manj. Pri nas lahko sejemo dve sorti strniščne repe. Nanju smo res zelo ponosni, saj sodita med avtohtone slovenske sorte. Razlikujeta se samo po obliki: prva se je imenuje kranjska okrogla, druga pa kranjska podolgovata. Ze ime sorte opiše razliko med njima - to je oblika. Obe sta pol beli, pol rdečkasti, le da je ena okrogla, druga pa korenasta, podolgovata. Obe sorti sta znani tudi zunaj naše domovine. Dokler smo Slovenci še znali tržiti v tujini, smo vagone in vagone naše kranjske repe izvažali v Italijo, kjer so jo znali ceniti celo bolj kakor mi sami. Poleg korenov pa je znano, da lahko pozimi uživamo tudi listje obeh križnic. To je listje, ki zraste v temnem, vlažnem in nekoliko toplejšem prostoru, kamor prav v ta namen postavimo v pesek posajene korene. Liste lahko dodamo v zelenjavne jedi, skuhamo s krompirjem v krompirjev pire ali celo iz njih stisnemo presni sok. Vsekakor tako kot koreni vsebujejo veliko koristnih snovi. Še nekaj je pomembno za setev vseh treh strniščnih križnic, definitiv-no pa velja tudi za hitrorastoče mesečne redkvice. Te rastline ne marajo gnojenja s hlevskim gojem, tudi z gnojevko na večjih površinah ne. Na vrtu sejemo mesečno redkvico kar med vrste solate, ne gnojimo in pravzaprav razen setve z njo nimamo drugega dela. Pomembno je le, da jo poleti redno zalivamo. Tako bo okus redkve bolj blag in manj pekoč, repa pa ne bo grenila. V Črna redkev namesto lekadola Za konec za vse, ki tega še ne poznajo, kratek recept za uživanje črne redkve. Ko nas jeseni in pozimi zgrabi prehlad, mnogi hitro tečejo v lekarno in posežejo po številnih zdravilih, saj si bolniške ne morejo privoščiti. Potem pa je potrebna kura čiščenja jeter, ki ta zdravila dokaj težko prenašajo. Pa je domač recept izredno enostaven. Redkvi odre-žemo vrh, v meso pa izdolbemo tolikšno luknjo, da vanjo brez težav natočimo 2 žlici medu. Pustimo stati čez noč. Zjutraj se v jamici oblikuje sladek sirup, ki ga cel dan uživamo po žličkah. Če pa se vam mudi, lahko namesto medu uporabite kristalni beli sladkor. Ne bo tako zelo zdravo, še vedno pa ima sirup, ki nastaja hitreje, podoben učinek kakor zdravila in močnejšega kakor imunali. Če želite ta recept preizkusiti, morate črno redkev posejati zdaj. Miša Pušenjak * MINERAL' NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski Križemkražem torek • 30. julija 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (17) Le kdo še ni slišal za Nordkap, najsevernejšo točko Evrope? Verjetno skorajda vsak, a podatek pravzaprav ni točen. Gre namreč za nekaj več kot tristo metrov visok klif, ki leži na enem izmed norveških otokov. Zaradi svoje višine ima že od nekdaj pomembno vlogo za orientacijo mornarjev. Verjetno je ravno zato izrinil Cape Nordkinn, ki leži nekaj minut južneje, a na polotoku - zato bi moral veljati za najbolj severni kraj celinske Evrope, kar tudi je. V skrajnem nasprotju s turistično obleganim Nordkapom pa je ta precej samoten - do njega je mogoče priti le s čolnom ali celodnevno hojo iz bližnje vasi. »Uradno« sprejet severni rt Evrope je torej na otoku Magereya. Če torej pristanemo na to, da lahko skrajna točka našega kontinenta leži na otoku, potem to še zmeraj ni Nordkap. Najsevernejša točka otoka Mageroya je namreč Knivskjel-lodden, ki leži približno 1.500 metrov severneje od slavnega rta. Da zapletem še bolj. Otok Mageroya je daleč od tega, da bi bil najsevernejši otok Evrope! Ta je več kot tisoč kilometrov severno - na ruskem ozemlju. Imenuje se Cape Fligelyin, leži na Rudolfovem otoku v Arktičnem oceanu. A v resnici tudi Cape Honningsvag: Nordkap, Norveška Fligely ni pravi - manj kot petsto metrov severno namreč leži rt brez imena, ki je dejansko najsevernejša točka Evrope. Ker pa je otok blizu slabo definirane meje med Evropo in Azijo, bomo raje rekli, da je to skrajna točka Evrazije. In katero je potem najsevernejše zemljišče Evrope? Če ne štejemo otokov, je to Cape Nordkinn. Če vključimo še otoke, se najsevernejši evropski otok nahaja na otočju Svalbard. Sicer leži približno sto kilometrov južneje od Evrazijskega rta in seveda veliko zahodneje, a je prav ta tisti, ki ga iščemo. Če kak del kopnega ne štrli še više, se najsevernejša točka Evrope imenuje Rossoya. Foto: Mateja Toplak Nordkap, najznamenitejša točka Evrope, kjer se v barvah polnočnega sonca grejejo številni turisti, je torej le simbolična. Raje kot da bi se še naprej ukvarjala z dešifrira-njem podatkov, zavijem v prikupno mestece Honningsvag, ki je od slavnega klifa oddaljeno nekaj več kot trideset kilometrov. Kraj, kamor pripluje večina ladijskih turistov, ki ob izkrcanju išče le avtobus, na katerem piše: »NORTH CAPE«. V lokalni kavarni naročim kavo brez kofeina in tortico brez sladkorja. Tako jem sladico, ki ni osladkana, srebam kavo, ki sploh ni prava kava, in nazdravljam »vrhu sveta«, ki to v bistvu ni. Ormož • Fantastični filmi ob vrhunski domači kapljici »Prvič, a zanesljivo ne zadnjič« V sodelovanju z Občino Ormož in listo Gradimo prihodnost skupaj (GPS) je Grossmannov festival letos prvič gostoval tudi v Ormožu. »Prvič in zagotovo ne zadnjič. Želja je, da se Grossmannov festival razširi, da ga sprejmemo tudi v Ormožu, ga na dolgi rok usvojimo in da postane del ormoške kulture tako kot v Ljutomeru,« je povedal član gibanja GPS skupaj Nino Miličič. Okoli 150 obiskovalcev je uživalo v fantastičnih filmih. »Z obiskom smo več kot zadovoljni. Če bi me pred začetkom festivala vprašali po številu gledalcev, si za prvič zagotovo ne bi upal napovedati takšne številke,« je pristavil sogovornik. V grajskem Unterhundu so bili na sporedu kratki filmi, v večernih urah pa se je dogajanje preselilo na Ke-renčičev trg. Na velikem filmskem platnu si je lepo število obiskovalcev ogledalo filma Ameriški ninja in Poslednji Srb na Hrvaškem. V Ormož prišel tudi Sam Firstenberg Ormož pa so obiskali tudi pomembni filmski gostje, med njimi avtorja prikazanih celovečercev, poljski režiser akcijskih filmov Sam Firstenberg in režiser Predrag Liči-na, s katerima je potekal pogovor. Med občinstvom je bil tudi igralec Sergej Trifunovič, ki je po Miličičevih Nad obiskom in z izvedbo festivala so bili organizatorji in občinstvo zadovoljni. besedah postal tudi član GPS. Poleg fantastičnih filmov in pogovora pa so obiskovalci lahko okušali tudi vrhunsko domačo vinsko kapljico. »Pričakujem, da to filmsko dogajanje postane stalnica v Ormožu. Pravzaprav pričakujem, da se ta apatični mrtvi odnos, ki je tukaj vseskozi vladal, čez leta razbije, da ga odženemo in da bo ormoški trg mesto življenja in ne duhov,« je še dejal Miličič, ob tem pa dodal: »Zahvala za pomoč gre Občini Ormož, Klubu ormoških študentov, vinarjem, zaposlenim iz Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož, ne moremo pa mimo graje Komunalnega podjetja Ormož, ki ni pravočasno ni zaprlo ceste, pogrešali pa smo direktorico Zavoda za turizem.« Monika Horvat Slovenija, Podravje • Novice iz Kačofona Kače so rade v kompostniku Kačofon vsako leto zazvoni približno 300-krat, od tega letno posredujejo približno 10-krat. »Nekje na podeželju so v večjem kompostniku, prekritem s polivini-lom, že večkrat opazili kače in slepce. Takšni življenjski prostori so dokaj primerni za te živali, saj sta v kompostu ugodna temperatura in vlažnost. Lastniki so se bali, da gre za strupenjače, in prosili za odstranitev,« je povedal član Herpetološkega društva Gri-ša Planinc, ki se oglaša na Kačofonu. Vedeti pa je treba, da je takšno odstranjevanje kač pravzaprav precej jalovo početje: »Prvič zato, ker z enkratnim obiskom navadno odstraniš le kakšno žival ali dve, teh pa je v okolici še precej več. Drugič pa zato, ker se bodo iz bližnje okolice vedno znova priseljevale nove živali, dokler so tam primerni življenjski prostori. Posredovanja so navadno uspešna le v primerih, ko se ve, kje je kača, ki jo je treba odstraniti, in kdaj je ta tudi dosegljiva. Oba pogoja sta bila zadoščena in dogovorili smo se za posredovanje Kačofona, predvsem tudi zato, ker je bilo klicatelja izjemno strah kač (ofidiofobija je kar pogosta pri človeku). Takšnemu človeku je v veliko olajšanje že, če odneseš eno samo žival.« Kot je povedal Planinc, so nato razkrili kompostnik. »In jadrno sem pobiral vse, kar je lezlo. Kače navadno ne čakajo prav dolgo, tri sem ujel, ena pa se je izmuznila. Izkazalo se je, da gre za nenevarne belouške, ki se ne branijo z ugrizom. Domorodne vrste je treba izpustiti nazaj v naravno okolje, saj so pri nas zavarovane, in tako so v bližnjem jezercu kmalu odplavale novim dogodivščinam naproti,« je o enem izmed letošnjih posredovanj povedal Planinc. MH ALVARADO, Pedro de - španski osvajalec in guverner Gvatemale, GADDI, Agnolo - italijanski slikar iz Firenc, ONON - reka v Rusiji in Mongoliji, ki skupaj z Ingodo tvori Šilko, TANNER, Alain - švicarski filmski režiser (rojen 1929) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: M H torek • 30. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Prireditvenik Kultura za pol tisočaka? - Ne, hvala! Ptuj je minuli teden živel v znamenju glasbenega festivala. Ste se udeležili katere od prireditev, saj jih ni bilo malo? (In mnoge so bile s šankom v bližini, da tudi v najhujši vročini niste bili žejni...) Mogoče ste se udeležili VSEH prireditev? Če je vaš odgovor na to drugo vprašanje DA - potem vsaka vam čast, da imate v žepu toliko denarja. Ker vstopnina za vse prireditve je bila - če niste vedeli - skoraj 500 evrov (natančneje: 483 evrov. In če je bil blizu kak šank, se je to kaj hitro zaokrožilo na 500 evrov, če niste ravno pristali pri steklenički vode, ki ste jo prinesli od doma.). In če ste obiskali prireditve z boljšo polovico (ali slabšo - saj ni pomembno, isto vas pride!), potem ste za osem dni kulture dali tisočaka. Kdo na Ptujskem si to lahko privošči?! Upam, da organizatorji ne bodo v ocenah ob zaključku festivala tarnali, da Ptujčani nimajo zanimanja za 4 4 kulturo. Da jim oni pripeljejo vrhunske umetnike, pa prireditveni prostori niso čisto polni. Ker je Ptujčanom vseeno ... Ne, ni nam vseeno -samo denarja nimamo. Festival za tisočaka je žal za Ptuj precenjen. Na srečo so bila festivalska prizorišča polna, plačna in brezplačna, ker je pač dober glas o vrhunskem glasbenem dogajanju na Ptuju segel ne samo v deveto vas, ampak v deveto deželo. Saj je segel tudi do tistih v sosednji vasi k ^^^^^ - ampak tisti pač ne sodijo med publiko z odvečnim tisočakom v žepu. Tako da če je kdo dobil vtis o nekulturnem ptujskem folku, ki ne ceni ne vem kolikokrat nagrajene ameriške pevske zasedbe, ki po svetu doživlja absolutno navdušenje - napačen vtis. (Sicer pa: kje pa piše, da bi toliko ljudem na Ptuju tovrstno petje moralo biti všeč? Ce v Novem Jorku pol odstotka ljudi ceni petje v stilu Take 6, je to kakih 41 tisoč obiskovalcev; če na Ptuju to vrsto petja ceni pol odstotka ljudi, pa je to 85 ljudi. Toliko pa jih je menda bilo na velikem koncertu za skoraj 40 evrov?) Aja - kmalu bo na Ptuju festival, ki ga je občina pred leti financirala s tolikšnim denarjem, kot ga je dala za eno cvetlično korito (podobno kahli). Letos je na srečo drugače in tudi zato bo festival brezplačen. In verjamem, da si brezplačnost na Ptuju lahko privošči več ljudi, kot je tistih, ki jim je malenkost iz žepa dati tisoč evrov za visoko kulturo ... Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 4 7 1 8 4 5 7 3 7 2 3 3 1 1 4 8 3 8 2 5 1 2 8 5 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven *** © €€ QQQ Bik ¥¥ ©©© € QQ Dvojčka ¥ ©© €€€ Q Rak ¥¥ ©©© € QQ Lev ¥¥¥ ©© € QQQ Devica ¥¥ © €€€ Q Tehtnica ¥ ©©© €€ QQQ Škorpijon ¥¥¥ ©© € QQ Strelec ¥¥ © €€€ O Kozorog ¥¥¥ ©©© €€ QQ Vodnar ¥ ©©© €€€ O Ribi ¥¥ ©© OOO Velja za teden od 30. julija 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog do 5. avgusta 2019 dobro, 3 znaki - odlično Torek, 30. julija 10:00 Ptuj, Mestni kino: Eko kreativnica - kreativna reciklaža z mentorico Sabino Hameršak Zorec 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja (vsak dan do petka med 10. in 12. uro) 17:00 Ptuj, Slovenski trg: Ptujcajt - dobrodelni dogodek, skupina Infected; zbiranje sredstev za PGD Ptuj Četrtek, 1. avgusta 12:00 Ptuj, romanski palacij na gradu: odprtje razstave Odhajati akademske kiparke in restavratorke Irene Čuk (na ogled do 1. septembra) 17:00 Ormož, Knjižnica: predavanje Dominika Bombeka: Biotska raznovrstnost Petek, 2. avgusta 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj in 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja; slavnostna govornica Nuška Gajšek, kulturni program: Žan Tetičkovič, krstna izvedba koncerta za godalni orkester št. 1, 2019, godalni sestav Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, likovno-gledališko-arheološka instalacija, režija Branka Bezeljak 21:00 Lenart, Dom kulture: LenArt, koncert zasedbe Apela 21:00 Ptuj, staro mestno jedro: Ptujska noč, številne glasbene skupine na ulicah in trgih starega mestnega jedra, otroške animacije in delavnice, Kuhna na dvorišču Sobota, 3. avgusta 21:00 Ptuj, staro mestno jedro: Pujska noč, številne glasbene skupine in pevci, otroške animacije in delavnice, diskoteka 80 Mestni kino Ptuj sreda, 31. julija: 20:00 Liffe po liffu: Utoya, 22. julija četrtek, 1. avgusta: 20:00 Propad ameriškega imperija petek, 2. avgusta: 17:00 Levji kralj; 19:00 Hitri in drzni: Hobbs in show; 21:10 Kriči, Sarajevo! 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Beletrina, Zavod za založniško dejavnost, Ljubljana. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Miha Barovič, Lovrenc na Dravskem polju. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. julija 2019 U > ^^Nirodno ^^gbavne ^ ^ lasbe Ptuj 2019 IA 0 9. 8. 2019 ob 19.00 Odštevamo do abrahama (l. 2008-1. 2018) 10. 8. 2019 ob 16.00 Nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov 11. 8. 2019 ob 19.00 Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji in Evropi. Radio Ptuj se je leta 1969 vključil v praznovanje 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prvi tovrstni festival v Sloveniji. Letošnja prireditev bo 50. po vrsti. Družba Radio-Tednik Ptuj bo letos pripravila tridnevno festivalsko dogajanje, ko se bo od petka, 9. 8. 2019, do nedelje, 11. 8. 2019, pred Mestno občino Ptuj, na Mestnem trgu, predstavilo več kot 70 narodno-zabavnih ansamblov, ki bodo razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne glasbe. Tridnevno dogajanje bodo obiskovalci spremljali brezplačno. Dogajanja: • 9. 8. 2019 zaključek projekta Odštevamo do abrahama, ko bodo lahko obiskovalci poslušali melodije ansamblov, ki so bile najbolj poslušane, všečne in nagrajene v obdobju petega desetletja festivalskih prireditev (I. 2008-1. 2018). • 10. 8. 2019 bodo potekali nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov, ki bodo igrali melodije iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Gre za nastope več kot 20 ansamblov iz cele Slovenije. • 10. 8. 2019 bo v dopoldanskem terminu na Ptuju potekala okrogla miza na temo Usoda narodno-zabavnih festivalov na Ptuju in v Sloveniji. • Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju se bo končal zvečer, 11. 8. 2019, ko bodo obiskovalci lahko uživali ob poslušanju 25 najlepših festivalskih viž. V finalu festivalskega dogajanja bo izbrana tudi naj viža ptujskega festivala narodno zabavne glasbe. t Vite ,V v'H ->' *či ■■ .i—»'v., -¡«i»"""«*** } ■ I ssasMm radioPTUI štajersk| Vse trifflnprez vstopnine! J % ítaS* \ na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. uživajte poletje z « 'SM r \ • j ■ 'V * _ Informacije in rezervacije: Fjj ATP Turistična agencija ATP, Kerenčičev)trg 4, Ormož, tel.: 070 244 140. avtobusni in touobm pbevozi NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ ' ■ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. '■ Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste najkasneje do 28. 8. sk|eni|i naročniško razmerje za Štajerski tednik-Brezplačno boste lahko na morju uživa|i vse poletne sobote do 31. 8. 2019. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. i Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. radioPTUJ Do nagrad^ ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in sle zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski TEDNIK POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! torek • 6. avgusta 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski 23 00:00 Video strani 08:00 Za poj m o prijatelji - Dolina Vinetu 09:30 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zapojmo prijatelji - Dolina Vinetu 20:00 Destmik - Iz domače skrinje 21:30 Zapojmo prijatelji - Dolina Vinetu 23:00 Video strani SP Mali oglasi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si 00:00 Video strani 08:00 Srebrna maša na Hajdini 10:00 Otroška folk!ora v Starša h 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Vaške igre v Prepoljah 20:00 Pesem v poletje na Hajdini 21:30 Srebrna maša na Hajdini 22:30 Sreda v sredo 23:20 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zapojmo prijatelji 20:00 Žetev na Polenšaku, t.del 21:00 Glasbena oddaja UfedniStvo: Oomava 116d. 2252 DORNAVA: ¡nro@siptv.3i 22:00 Utrip iz Ormoža kontakt: 02 7540033: mi 613044. «-/.iv.siptv.ai 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Markating: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm, zložena na paleti. Možnost dostave; Štajerska in okolica. Tel.: 041 893 305. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM dve telički simentalki, stari 15 dni in 4 mesece. Tel. 070 230 441. PRODAM BREJO telico tik pred telitvijo in kravo s teletom ali brez. Tel. 041 941 878. PRODAM BIKCA, starega 4 mesece, si-mentalca. Tel. 051 228-975. NEPREMIČNINE PRODAMO kmetijsko zemljišče površine 33,64 ara, ki leži preko perutninske farme v Dražencih. Ponudba za prodajo je objavljena na oglasni deski UE Ptuj in na državnem portalu e-uprave. Zemljišče ni obremenjeno z zakupom. Podrobnejše informacije na tel. št. 02 779 61 51. DOM IN STANOVANJE V HAJDOŠAH oddamo v najem na novo opremljeno in obnovljeno garsonjero. Tel. 040 644 601. Obvestilo o prodajah nepremičnin Mestne občine Ptuj Obveščamo vas, da so na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj. si), portalu nepremičnin (https://nepremicnine.ptuj.si/) in oglasni deski Upravne enote Ptuj objavljene javne dražbe in javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin parc. št. 909 k.o. Brstje, parc. št. 2436/1, 2766/2 in 2761/4, vse k.o. Ptuj, parc. št. 2418 in 2419, obe k.o. Ptuj. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo na tel. št. 02/748 29 69, e-pošta: mojca.rihtaric@ptuj.si. .. ■„.... Mestna občina Ptuj PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV DRŽAVNI KAPITALCI SKRIVAJO PREMOŽENJE s* Žit S°H " T nwei0 i™** y) WasN sm° nfefemo-1105,. ki SO v njinsvl asson, tat) Z OKLEPNIKI NAO MIGRANTE Repoífaia: med vojaki na juíni meji www.reporter.si AFERA - Bodoči nadzornik Telekoma za hčerko ne plačuje preživnine REPORTAŽA - Med vojaki, ki z oklepniki varujejo našo južno mejo INTERVJU - Žarko Trušnovec, načelnik Gorske reševalne službe Tolmin VESOLJE - Astronom o potovanju na Mars in Nezemljanih iz druge galaksije Ugasnila je luč življenja, se prižgala je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dedka in pradedka moza, očeta, Maksimiljana Bratuša IZ MALE VASI 28 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše. Iskrena hvala PGD Mala vas, farnemu župniku, pevcem, govornikom, osebju internega oddelka SB Ptuj in sodelavcem Doma upokojencev Ptuj - enota Muretinci. Žalujoči: žena Angela, hčerka Hedvika in sin Branko z družinami Umrli so Olga Gerečnik, roj. Ogrizek, Zg. Hajdina 132, roj. 1924 - umrla 20. julija 2019; Maksimiljan Bratuša, Mala vas 28, roj. 1938 - umrl 20. julija 2019; Jožef Luknar, Pušenci 16a, roj. 1942 - umrl 21. julija 2019; Terezija Leban, roj. Pehan, Grajenščak 52a, roj. 1936 - umrla 23. julija 2019; Viktor Majcen, Ptuj, Na obrežju 8, roj. 1928 - umrl 24. julija 2019. Ne spreglejte Marjan Ogorevc, terapevt V PARTNER JE VEDNO PRAVI, NI PA VEDNO PRIJETEN Lepi spomini ne bledijo! IZ VSEBINE Clc wrt si vtto ustviri ssn litim 31 Kiktnamnaice fntm» * Pwjll btrH 4) Hi »MU ffbncti» Pobkivt (ilm J) Kulturni dmilmiat] PITO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah ||||fi i. tUHiKm |.1nn 111 £ SfJl KOMilSJ* Ok HtS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ŠšrHS? gšSjEES: ¡SKSEFiEi EZ"'"-'-''" v-JSsCC £Š§S£7S ifiSBi Milan KneŽevič kandidat 2a sekretarja medobčinskega sveta 2KS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. cn 'c ~u ® Središče ob Dravi • Razraščena drevesa in vejevje ob cestah ogrožajo varnost v prometu Lastnike bodo k urejanju (najprej) pozvali z dopisi V občini Središče ob Dravi veliko težavo predstavljajo nevarna in moteča drevesa in veje, ki so ob nekaterih lokalnih cestah in javnih poteh močno razraščeni in segajo v cestno območje. Lastnikom teh parcel bodo v naslednjih dneh poslali dopis, v katerem jih bodo pozvali, da razraščene krošnje dreves in veje nad cestiščem odstranijo. Problematična je (ne)urejenost ceste Središče-Godeninci, kjer so gozdovi v večji meri v lasti države oz. Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V središki občini se srečujejo s prekomerno vegetacijo ob cesti. Na to problematiko so na zadnji seji opozarjali tudi nekateri občinski svetniki, med njimi Jožef Šef: »Vaški odbor Obrež sporoča, da je ob nekaterih občinskih cestah in javnih poteh vegetacija zelo bujna. Drevesa so zaraščena in ogrožajo varnost udeležencev v prometu. Še posebej problematična je cesta Grabe-Šalovci, kjer ponekod veje dreves segajo celo na drugo stran ceste. Potem je tukaj še občinska cesta Obrež-Šalovci, kjer je eden izmed prometnih znakov dobesedno zaraščen.« Da so se prve vrste dreves ob cestah precej razrasle, je potrdil tudi župan Jurij Borko in dejal, da bodo lastnike teh parcel, kot so storili že pred leti, pozvali z dopisom, da razraščene krošnje dreves in veje ter drugo rastlinje, ki sega v območje cest, obrežejo. »Lastniki parcel so dolžni vzdrževati nepremičnine oz. poskrbeti za ustrezno prevoznost cest. To bo treba rešiti vse do zime, sicer bo problematika še večja. Če bi k temu pristopila občina, bi samo za obrezovanje dreves in vej porabili več mesec in bi nas stalo več deset tisoč evrov. Samo ena ura najema košare za višinsko obrezovanje dreves stane med 40 in 50 evri,« je bil jasen Borko in še dodal, da občina za vzdrževanje cest letno nameni okoli 40.000 evrov. Okoli 50 lastnikov spornih obcestnih parcel, med njimi država Stanje na terenu smo si šli ogledat skupaj z direktorico občinske uprave Jelko Zidarič Trstenjak, ki nam je dejala, da je okoli 50 lastnikov parcel, kjer se gozdovi razraščajo v območje cest. Med najbolj problematičnimi je poleg že omenjene ceste Obrež-Šalov- ci tudi cesta Središče-Godeninci, kjer, kot smo se lahko prepričali tudi sami, nekatere veje segajo na drugo stran ceste. Po besedah direktorice so tu gozdovi v večji meri v lasti države oz. Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Stanje morajo urediti do oktobra, sicer pride občinska inšpektorica Dopise bodo lastnikom poslali v teh dneh. Lastniki razrašče-nih gozdov ob cesti bodo stanje morali urediti predvidoma do konca oktobra, sicer bodo zadevo predali občinski inšpektorici. »Lastniki nepremičnine, ki meji ne cestišče, so dolžni poskrbeti za ustrezno prevoznost cest tako, da obrežejo vsa drevesa, veje in ostalo rastje, ki sega v cestno telo. Na podlagi 30. člena odloka o občinskih cestah je prepovedano začasno ali trajno zasesti ob- činsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil,« opozarja direktorica in doda: »Zakonodaja pravi, da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča, da višina žive meje zaradi preglednosti ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča, da morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m, da mora biti grmičevje ali drevje po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj meter od roba asfalta ceste.« Monika Horvat Inšpektorica: najpogostejše težave z vegetacijo ob cestah Inšpektorica Jana Čavničar z občinskega inšpektorata je povedala, da so težave z vegetacijo ob javnih cestah ena najpogostejših težav, a letos beležijo precej manj prijav kot prejšnja leta. Na naše vprašanje, kako bodo v primeru razraščene vegetacije ob srediških cestah ukrepali, je odgovorila: »V sodelovanju z občino Središče ob Dravi je bil februarja opravljen temeljit pregled stanja občinskih cest glede vegetacije in so bili podani predlogi. Glede vegetacije je nekatera območja uredila občina, v preostanku pa bomo k temu pozvali tudi lastnike. Na tak način se da vsako leto urediti vsaj nekatera območja.« Inšpektorica opaža, da se lastniki obcestnih parcel navadno odzovejo že na opozorila, zato doslej ni bilo potrebe po sankcioniranju. Čiščenje je obveznost lastnikov parcel in upravljavca ceste Poudarja še, daje po zakonu o cestah in pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest vzdrževanje vegetacije ob cestah tako obveznost lastnikov kot tudi upravljavca ceste: »Upravljavci cest (občine) morajo vsako leto sprejeti letni program vzdrževanja cest, v katerem se določijo finančna sredstva za ta namen, da se uredi vegetacija ob cestah; mišljena je košnja bankin, obrezovanje in obsekovanje vej. Tudi lastniki morajo skrbeti za vegetacijo, ki se širi v območje ceste, saj je po zakonu o cestah prepovedano opuščati dela, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala promet.« ' ■ Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si -C? ~~—-- C v o i C?» O o T . Rodile so: Anja Lopan, Zgornje Laže 21, Loče - deklica Astrid; Andreja Lozinšek, Moškanjci 39, Gorišnica - deček Vid; Vesna Kubale, Čermožiše 81, Žetale - deček Teo; Gordana Stojakovic, Ul. Avgusta Hlupiča i2a, Ptuj - deklica Lejla; Natalija Stres, Žetale 4b, Žetale - deklica Neja; Smiljana Furjan, Stojnci 53, Mar-kovci - deklica Glorija; Mateja Erker, Cesta na Bukavec 70, Fram - deklica Inja; Tjaša Kocbek, Ivanjski Vrh 22, Spodnji Ivanjci - deček Oskar; Tamara Sevšek, Žetale 98, Žetale - deklica Janja; Ina Pernat - deček; Mateja Felicijan - deklica Lea; Vesna Žorman - deček Jan; Mateja Mestinšek - deček Liam; Marija Bigec - deček Gal; Amanda Zajšek - deklica Lara; Lea Mihelič, deklica Mia. Poroke - Ptuj: Mitja Bezjak in Martina Zavec, Sakušak 82b; Boštjan Jakolič in Valerija Pukšič, Ločič 1; Matej Herega, Trnovski Vrh ia, in Jožica Kump, Senčak 19. C? . O 'Cd' t »c7 — _ v Ce se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje. 19/30 28( N A Danes bo sončno, popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu nastale posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 26 do 31 °C. V sredo bo večinoma sončno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije krajevne nevihte. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, tudi nevihtami. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 30.07.2019 16 Dopoldan 30 Popoldan A Hitrost vetra 3 m/s 1 Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s 18 Dopoldan 30 Popoldan /> Foto: MH Vir: ARSO