St. 29. V Trstu, v" soboto 10. aprila 1886. Tečaj XI. f* EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. I* «41 »EDINOST« zizhaja 2 krat na teden vaako tred* in sabat* o ooludne. Cena za vrh IMo prilogo Tgl., za polu leta 3 gl. 50kr.,zt ćetrt leU 1 gl. T2fc kr. - Sama pri-©gas'ane 1. gl. SO kr sa cclo leto. — hosamezne iu>vii*e ne u bi vaj o Dri onravniiiv in Uratiiiau v Trati po & kr., ▼ florlol in y Ajdovščini no *» ur. — Saroenmi, r«ki».-acije tn in««rat ur- uma OpravatiHva, via Torrenta, »Nava tlakama*. Val dovtti ae pošiljajo Uradalitva »vla Tarreata« »Nuova Tlpografia;t vsak mora biti frankiran. Rokopial o-ez posebne vrodnoati ae ne vračajo. — Jntiratt (raziie vrate naznanila in poslanice) ae zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaalh z drobnimi črkami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr O kmetijskem prašanju. (Dalje). Eden najslavnejših uzrokov propadanja kmetijskega stanu in blagosti je kosanje ali deljenje zemljišč. Mi •mo o tem uže večkrat govorili in tudi sedaj bomo to stvar ponavljali in jo Se pogrejemo po starem slovu — repetita invant — čeprav dobro vemo, da naSe besede dosti ali pa nič ne izdado. Od vednega deljenja zemljišč naravno ne more druzega prihajati, nego uboštvo in beraStvo, kajti " ako se zemljišče, na katerem je pred malo leti ukazoval le jeden gospodar, razdeli tako, da ga zdaj poseduje pet do *ieset gospodarjev, naj si je še toliko, naravno je, da vedno bolj propada, ter slednjič na nič pride, ali kakemu drugemu v roke. Po naravnem zakonu bi moralo delenje biti povsod vpeljano, ker vsak «in jednega očeta bi moral imeti enake pravice. Ta naravni zakon pa v praktičnem živenju, kakor je iz vsega razvidno, mnogo Škodi, ker provzro-8uje uboštvo. Tudi državne postave pri nas kosanje dovoljujejo in ako vidimo, da ni kosanje povsod v veljavi, je to samo radi tega, ker se kmetje, stari navadi udani, skoraj sramujejo svoja zemljišča deliti in jih na nič spravljati. Vsaj tako zemljišče prej ali slej zleze v dolg ter postane polagoma last kakega upnika. Nadvladalo je deljenje občno tu pri nas v tržaškej okolici in sploh na mejah italijanskih; ohranila so se pa posestva, kolikor toliko še nerazdeljena po notranjih avstrijskih deželah. Strašno se je razkosalo in v najmanjše parcele spravilo zemljišče v okolici tržaškej, kder mu skoraj ni več potnočka in kder morda mej petdesetimi kmeti nahajaS komaj jednega, koji je v stanu so iz samega posestva skozi leto preži viti. Drugo je vse tako razdeljeno, da si človek misli, da je beseda posestnik, ki se gospodarju takega mikroskopičnega posestva daje, rabljena v ironičnem pomenu. Kake posledice ima toraj to deljenje? Po njem se Širi uboštvo, prava revščina, ki svoja gola rebra kaže po kmetih v takozvanih bajtarjih, namreč ljudčh, ki druzega ne posedajo, nego slabo zamašeno in oblateno kočo, lcojo so si morda z lastnimi rokami ali z malim prisluženim zneskom v kup znesli, kakor ptič svoje gnjezdo. Te kajžice, kakoršnih vidiš po deželi sem ter tja mnogo in so v navadi vzlasti tu okoli Trsta, delajo se prav po modernem slogu: štiri stene 3—4 sežnje druga od druge, nekoliko tramov, jodno okence, sredi kaka lesena pregraja in čestokrat niČ — to je hiša in nje gospodar je hišni gospodar! V to skupaj zveriženo bajtico prideta stanovat gospodar in gospodinja, poročena ter v njej ostaneta in •kmalu se to gnjezdice napolni z dru- gimi malimi ptički, za katere morata oče in mati skrbeti, dokler ne odrastejo. Povejte, kake dedščine si morejo pričakovati otroci, kako moro shajati taka družina, ker nema druzega nego gole stene? Dokler je dela, še se izhaja, sosed ima potrebo delavcev in k njemu gre; ali kaj naj stori tak človek na kmetih, ko je več takih bajtarjev in kmetje jih le malo potrebujejo? Tedaj mora se izseliti ter iskati si dela drugod. Tako se godi vsaj enakim malo-ali nič-posestnikom na deželi Boljše in čestokrat mnogo slabše se godi onim pri velikih mestih. Nam je tržaška okolica najbolj znana, ker živimo v njenej bližini in zato poglejmo kake razmere vladajo v njej. Nekdaj je imela okolica, kakor druge dežele več premožnih kmetov, ki so se iz svojih pridelkov preživljali ter niso imeli potrebe iskati si živeža niti v bližnjem mestu niti drugod. Bližnje mesto se je v zadnjem Setrt-stoletju za mnogo povišalo in procvtdo, zidalo se je in napravljala nova luk ., železnica itd. Ti? je našel okoličan in iz drugih dežel prišedši tujec obilega dela. Zaslužek je marsikakega vabil na delo in kmalu je zaorelo mnogo ljudstva. Trgovinski promet se je znatno povišal, bogati trgovci so semkaj dohajali, da tukaj trgujejo, zidalo se je mnogo novih poslopij in palač: dela je bilo najti okoličanu, kdar je hotel. Naravno je, da se v takih razmerah ni mogel niti ni hotel dosti ozirati na domačijo ; pokojni oče jo sicer tudi njemu zapustil del zemljišča; z bratom je stanoval v iste j hiši — j Čeprav tesno, to nič ne de — za zemljišče mu ni bilo dosti inari, obdelal Iga je, kakor je mogel, v hitrici, da le pobere ono malo grozdja, ki j mu garo li; drugo za živenje potrebno je nahajal v mestu; denarja mu ni I manjkalo, ker dela je bilo obilo. Ljubezen do obdelovanja zemlje jo na tak način v njem pešala, in veljava posestva tem bolj in bolj. VideČ, , da se lahko in boljšo živi brez posestva, od dela, ni mu dosti bilo j tnari za zemljišče in ni dosti pomi-I Sijal ga prodati. Njemu je zadostovala hišica in majhen vrt pre I njo. — da le no plačuje hišne najemnine. (Dalje prih.) Združena Bolgarska. (Konec). Po tem takem je položaj na Balkanu sličen In morda Še bolj zamešan nego no vembra meseci minole^a leta: Srb-ko še vedno skeli ran«, kojo j« dobila v boju z brati Bolgari; Grška je oborožena uže do brade — poklicala je v orožje vso reservo tako, di je sedaj vedno 90.000 vojnikov pripravljenih vsaki čas iti se poskušat z Turkom; Albanci se vedno gibljejo ter komaj čakajo prilike, ko bodo mogli se do 1obr<>ga uprrti ter se silne turške oblasti osvoboditi; Turek tudi ne čepi mirno v svojem domu; temuČ oboiožene stoje uže več mesecev ogromne Čete sovražnikov krlstijanov ni mejah balkanskih držav ter paznim okom ću jej > na v^ak gibljaj, k' bi se utegnoi godni mej ljudstvi podvrženimi turškemu Sultanu sili pa napad od strani državic, na kojih mejah so. Sultanu uže po glavi gre, kako bode dalje vzdrževal take ogromne čete ter gotovo tuhta, kako bi držane dohodke pomnoži, da more velikim vojskinitn stroškom v okom prit". Ako k tej občnej napetosti dostavimo še napetost in protivnost Rusije proti knezu Bittemhergu, sprevidlmo, da so sedanji odnošaji na Bilkanu skoraj bolj zrn 'šini in evropskemu miru bolj nevarni, i.e^o so bili v začetku teh homatij ter si prerokujemo nemirno bodočnost, ako nemirov evropske velevlasti dlplomatiškim potom ne preprečijo. Zlruž-ina B>L'araka zdi ^e nam enaka stepi snega, ki je bila postavljena o 1 raznih evropskih držav mej mogočno Rusko in onemoglo Turčijo, na-njo upirajo svoje poglede vsi evropski diplomatje ter, ako hi ne bili tesno zvezani po berolinskej pogodbi, gotovo bi hkali povečati to državico ter jo tako postaviti Rusiji na pot v Carigrad: ruski vojaki morali bi prej v bolgarske Čete zadet*, nego bi navalili na Turka. Oi tod prihaja tudi, da Rusiji sovražne velevlasti iščejo ruski vpljiv na Balkanu pokončati in to državico neodvisno narediti. Bolgarski kn< z je tujec, Nemec, ni ga tedaj težko z\ se pridobiti. K t| se vam morda ne zdi, da je bil uprav zviti Bismarck oni, ki je morebiti nasvetoval knezu Aleksandru proti petletnemu poiieljenju vladanja v vshodnjej Ru-meliji ugovarjit ? Klo ve, s kakim namenom sa je to vršilo, Bog ve, kuj iz tega pride — zdi Be pa nam, da Aleksander ni zadovoljno se pogodbi ustavljal, terauč bil je bržkone od kake druge drŽave k temu napeljan. Mi ne bodemo tukaj razmišljevali, je-li bi bilo boljše, da se Rumelija za vedno z Bolgarsko zjeiini ali ne, kajti bodočnosti ne vemo; pripuščamo to dotičnim sposobnim krogom; ali 3eda:iji položaj na Balkanu in vzlasti oni v Bolgirskej z ii se nam jako bolj zamešan, n-go je bilo pričakovati. Vse je pričakovalo od mirovne pogodbe v Bukrešu popolno poravnanje homatij na Balkanu, sedaj pa vidimo, da Be okoliščine vedno le nagibljejo na vojno stran, ter da tudi letos ne bode b'žkone gladko, brez vojne izšlo; iu ako bi -«e prav Aleksander udal zahtevam evropskih velesil ter sprejel podelitev petletnega vladanja nad vshodno Rumelijo, ne ho pač dolgo pri tem ostalo in, ako bi prej kij ne vstalo, goreti bi začelo znovič na Balkanu konecp;tih let; osob to ako i>i se vlada nad Rumelijo po delila komu druzemu; vse to bi se po tej mirovnej pogodbi lahko pripetilo. Kako se bode vshodnje prašanje rešilo — tega nikdo ne zna; ta meni tako, drugi nasprotno in nihče menda ne more pravega konci t h j zinešniavi najti. V zadnjem času čenčala je nekla »Agrainer Zeitung« o tem prašanju ter prišla do zaključka, da bode le Avstrij i rešila to prašanje, vsta-novivši balkansko federacijo z Avstro Ogersko na Čelu. To so seveda le misli, ki so morda na milje daleč od pravega izida. Da se reši to prašanje ter enkrat ..a Balkanu mir ustanovi, treba je is tega poluotoka pregnati trhlega Turka, kajti dokler ina on pravico ogromne čete vojakov i/. Azije prepeljevati v Evropo, da tukaj sebi podvržene balkanske dežele straši in vedno preti stopiti tudi čez mejo sosednjih samostojnih državic — do tedaj na Balkanu ne bode miru. Koliko časa se uže oboružuj-? in napravijo n. pr. Gršk', da tega občnegi sovražnika napade ter reši vsaj nekoliko njemu podvrženih ljudstev I Sklicali je v orožje in drž 00.1HH) vojakov stalne vojake in 36.000 reservlstov, dobro z Grasovimi puškami oboroženi)], ima 96 Kruppovib topov iu dobro mornarico; ali kaj zmore vse to napram 320.000 mož broječej vojski mej kojiml okolo ilo 000 konjikov (kojih Grška le malo Imaj, katere jej Turška lehko nasproti postavi? Rešitve se je nadejati le v združenih močeh balkanskih državic. Ako pa pogledamo, kake razmere — vse drugo nego mirovne! — mej njimi vladajo, ako pomislimo, da se po berolinskej pogodbi enako-težje mora obdržati; ako dalje ozir jemljemo na visoke interese in moč in na razmere mej evropskimi velevlastmi — sprevidimo, da je rešitev skoraj nemogoča. Vse je prava zmešnjava, kojej ni konca ni kraja In koja se bo poravna, ko bode Turek iz Evrope izgnan. Smelo torej ponavljamo stari Catonov rek: Ceterum censeo, Carthaginem esae delendam.— Mir bode vladal na Balkanu, ko bode Turek izgnan z evropskega površja I Ljubomir. Govor poslanca M. Vohljata, v državnem zboru dne 20. marcija 1886. O i kar vlada sedanji vladni sistem, posvetuje se uže sedmi pot narodno zastopstvo o budgetu in se pripravlja dovo-I ti ga in davčni vijak pritiska vedno i jednako silo. Ako opazujemo minolo šestletno postavno dobo, moram konstatovati, da so mojim volilcem vedno narastli davki, zmanjševali se njih dohodki. Omenim naj samo povišanja zemljiškega davka, davka na petrolje itd. in na drugej strani padanja žitne cene, cene hmelju in živini. Pri takih razmerah mora posestnik napeti vse sile, da zaiostuje zahtevam c. kr. finančnega erara in družili avtonomnih korporaciji, ako hoče, da ne pride njegovo posestvo na bobpn. Pri tej priložnosti, si ne morem kaj, da ne bi poudarjal, da se sedanja vlada, ki hoče biti konservativna, premalo briga za najvažnejšo stran države, za kmetijski stan. Vedno se zmatra ta stan le za to, da se mu naklada davek, a ne skrbi se, da bi se mu tudi omogočilo davek plačevati. Jedina pridobitev sedanje dohe za kmetski stan ja zakon proti oderuhom, ki zabranjuje nekoliko, da kapital prestraŠno ne izsesava kmetov. Za važno prašanje, kako bi se znižale obresti, da bi bile v pravi razmeri z dohodki zemljišča, ki donaša k večjemu tri procente, vlada se dosedaj ni menila. Za urejenje dednega prava na kmetih je vlada uže sicer nekaj predlagala, a še se ni uičesar dognalo. Kaki so pa nastanki teg i, da se prašanje Ša nI rešilo? Posledica je vedno napredujoče razkosanje kmetskih srednjih posestev iu daljša posleiica pomnožonje kmetskega proletarijata. Kmeta poženo od hiše in postati' pro-letarec; ta proletarjat se zjedini z mestnim proletarijatom in tukaj je nevarnost, da navstanejo veliki socijalni prevrati. Kakor uže rečeno, mora kmetski posestnik napeti vse sile, da si zagotovi svojo mate"iialuo eksistenco. Priz idevanje, ohraniti gmotni obstanek, kar se tiče slovenskega naroda, mnogo ovira vedni boj Slovencev za narodni obstanek nu Spod-nej m Štirskem, Koroškem in v Istii. To zavzema uaŠe najboljše meči, da jih moramo rabiti za narodnogospodarska dela. Vsled tega se vedno manjša d«\Čna moč naroda. Iu kdo je kriv temu? R^kel bi, da v prvi vrsti osrednja vlada, ker ne skrbi, da bi se Slovencem na spodnjem Štirskem, Koroškem in v Istri varovale narodne pravice, kakor to zahtevajo osnovni zakoni, in ker mirno gleda, kako morajo Slovenci braniti svoje narodne pravice celo proti vladnim organom. Jaz mislim, da nič ne pretiravam, ako trdim, da ie sedanji položaj Slovencev ua Spodnjem Štirskem, Koroškem in v Istri siabši, nego je bil pod vlado Auerspeig-Lasserjevo. Če tudi so Slovenci v tej zbornici vso poslednjo državpozhorsko dobo pripadali veČini in vedno korektno glasovali, vendar niso nlčesa dosegli, zlasti je člen XIX. državnih osnovnih zakonov ostal mrtva Črka. NaŠi volllci nam po pravici očitajo, da nas niso poslali v državni zbor, da bi le glaBov&li |» povišanje denarnih bremen > in krvnega davka, ampak, da vendar je denkrat priborimo jednakopravnost njih jeziku v šoli in uradu. Gospoda moja! Kako je pri nas z jed-nakopravnostjo? Najvažnejše izobraževalce naroda je gotovo ljudska Sola, oi liobie ali slabe ljudska šole jd mnogo zavisna omika naroda in njegov narodni obstanek. Namen ljudske Šole razen nravno-verske odgoje naše mladine j^ poučevati jo v naipotrebnejših predmetih, v prvi vrsti v Ćitanji, pisanji in računstvu. Ta glavni smoter ljudske„šole se pa ne more doječi na Spodnjem Stirskem, ker se ne poučuje v materinem jeziku, ampak v tujem in se le gleda, da se učenci, kolikor je moč, priuče nemščini. Kaki uspehi se pa ciosež-jo po tem potu? Otroci izstopajoči iz ljudske Šole, niso si pridobili potrebnega znanja iz ljudskošolskih predmetov, pa tudi nemščine se niso naučili, če tudi ži bridka skušnje kažejo škodljivost tace_'a poučevanja, vendar se ga na inero-danj h mestih trdo drže, kakor bi hoteli, da se slovenska mladina v šoli ničesar ne nauči. Vsemu temu je pa nazadnje le kriva vlada, kajti lahko bi odpravila ^ta zla v Ijutskem šolstvu na Spodnjem Stirskem. ko bi gledata, da dobi nepristranski deželni sovet, katerega vendar po večini vlada imenuje. (Dalje prih.) Politični precrled. Notranje dežele. Cesar je 8. t. m. prišel v Monakovo. PoslansVa Ibomica državnega 2boraje 6. t. m. rešila proračun finančnega rnini-sterstva. Poslanec Proskovec je priporočal predruaačbo neposrednjih davkov, odpravo užitninskega davka in monopol za netilne klinČke (užigaiice); poslanec Ausse-rer je govoril za znižauje cene soli: po-shnec Mauthner za pregled pristojbinskih Zakonov; poslanec Skarz<-wski za predru-gačbe pri carini in davkih; poslanec Ro-ser za nadomestitev male loterije s povišanjem dohodninskega davka. Dvomi svetovalec Niebauer je naznanil, da se pro-membe potrebni zakon o punc ranji pregleda. Poslanec H.iase je stavil prediog, naj se vladi naroči, da se mej Avstrijsko-ogersko in Rusijo sklene dogovor, da se izvrševat je ed obojestranskih sodišč skle-nenih civilnih sodeb uredi. Na prašanje poslanca Tausche, ki je naglaŠal potrebo manjše no'čne euote, nego je goldinar, ali se je vlada pri razpravah z Ogersko ozirala na predrugačbo te enote, odgovoril js oddelkni načelnik Niebauer, da se zbornica iz nagodbenih predlog prepriča, da vlada tega prašanja ni prezrla; uže vsled tej/a ni na času razprava o tej zadevi. — 7. t. na. je imela zbornica dve seji; razpravljala je proračun trgovinskega mini-sterstva. Voditelj trgovinskega minister-stva, oddelkni načelnik Pusswald je nasproti izjavam raznih govornikov nagiašal, da je vlada zahtevala spričalo sposobnjstl vsied želje več tisoč obrtnikov. Glede po-svečevanja nedelj ne more vlada svojevoljno postopati, ker so izjeme natanko določene. Očitanju, da se pisemska tajnost ne varuje, mora se določno upreti. Busla-nec baron Kubeck je govoril za odpravo tržaške svobo-ine luke in za zgradbo zveze Trsta z nutr njimi deželami, osobito za podaljšanje ž ieznicm čez Ture planine do Divače, tudi poslanec Bromovsky je nagiašal važnost druge zveze Trsta z notranjimi deželami.—V večernej seji je otdel-kni načelnik Pussvvald odgovarjal na Vitezi-čeva prašanja ter rekel, da so načrti glede poprave varstvenih nasipov v Kvarneru uže izvršeni; stavbe se prično, da se le potrebna sredstva dovole. Za očistitev kršite luke se uŽe v prvem prihodnjem proračunu potrebno preskrbi. Glede mornarskega zakonika naznanja, -da se mornarski red uie jeseni zbornici predloži. Tudi glede mornarskega zasebnega prava so dogovori uže dospeli do tega, da gre le Še za nekatere pisavne predrugačbe. Poslanec Chlumecky želi, da se promet s Chftki pri poštnih hranilnicah obdrži in predlaga resolucije glede povišanja plač pismonoš, poštnih služabnikov, telegrafist in poštnih opraviteljev. 8. t. m. ie poslanska zbornica sprejela proračunske naslovi: poŠta, brzojav, poštne hranilnice, gradba državnih železnic brez prememb* ter začela razpravljati upravo državnih železnic. Mej razpravo je otdelkni načelnik Pusswald zagotovil, da se kmalu rešijo prašanja, glede zb »ij" šanja plač pismonošov in opraviteljic pri pošti in brzojavu in da se tudi dela za pokojninski zalog železniških družb. Poslanec Gregr je zavračal netemeijitost tožb glede zatiranja Nemcev na Češkem i njih preziranja pri poielovanju pošt. Pravi vzrok je, ker se češki poštarji ne udeležujejo narodnega rogovilenja. Rekel je, da se Nemci bojujejo z orožjem prevare in laži, za kar ga |e pa načelnik posvaril. Poslanca Stiache in Kuotz sta Gregar hudo napala, a oba je posvaril načelnik; ker sta rekla, da je Gregr denunciant, lažnik in surovež, Avstrijsko ogerska banka se doslej ozira skoraj samo na nemške in madjarske in-tesese, drugim narodom pa le preveč pravice krat', zato bo potreba pri njej marsikaterih predrugačeb. Levovska trgovinska zbornica je v tej zadevi sklenola poslati mini8terstvn prošnjo, ki zadeva decentrali-cacijo omenjene banke; zahtevanja so en ika, kakor drugih slovanskih trgovinskih zbornic. Pred vsem se priporoča ustanovitev več podružnic, povišanje dotacij In raba deželnih jezikov v občevanju. Vnjane dežele. Jl Belega grada se 6. t. m. poroča, da je vsled kraljevega ukaza razpuščena skupščina in so razpisane nove volitve na 8. maja. Bolgarski knei, kakor trdijo zadnja poročila. sprejme turško-bolgarsko pogodbo, ker je sklenola Evropa, pridrži pa si svoje pravicp. Bolgarsko-turlko pogodbo, kakor smo uže zadnjič naznanili, promenila je konfe renca poslane v velevlasti v Carigradu, ker je sprejela ruske predloge. Ta pro-memba ima dve glavni točki: imenovanje bolgarskega kneza za generalnega guvernerja vshodnje Rume lije ne velja za čas njegovega živenja, ampak le za pet let, in po minolih pet letih ni zadosti, da ga sultan zopet imenuje, ampak velevlasti so Bi pri-držile pravico potrditve tega imenovanja. Bolgarski knez na sklep konference še ni odgovoril. — Poslanci so pa tudi poslali gtškej vladi noto, v katerej jej nujno priporočajo, naj konec stori sedanjim nena-ravnim razmeram. Grški vlada In ljudstvo pa se nič ne menijo za vse svarilo in priporočila. C. t. m. se je v Atenah po mestnih ulicah valila neizmerna množica z vihrajočimi prapori. Na raznih trgih so govorniki navduševali ljudstvo za vojno in ljudstvo jim je navdušeno pritrjevalo. V Italiji so vstale zopet zmešnjave, Vlada je prišla v navskrižje s poslansko zbornico, in zdaj sama ne ve, kaj bi storila, ali razpustila poslansko zbornico in razpisala nove volitve, ali pa odstopila. Vsekako bo potreba nekakih prememb v ministeistv u, ker je sedanje položje postalo nemogoče. Nemika poslanska \bornica je 7. t. m. z 214 glasovi proti 120 sprejela zakonsko osnovo, glede naseljevanja Nemcev v vsbod nje dežele. Polj tki so poprej izjavili, da se daljšege posvetovanja več ne udeleže, in da bodo le še proti osnovi glasovali, ker žali državne osnovne zakone i mejnarodne pogodbe. DOPISI. Trsi, 8. aprila 18-^6. — (Naš magistrat. — Cikorjaiko. — Volitve itd.) — Večkrat me je kak manjši, pa tudi kak velik gospod popreševal, ako si morem misliti, kako je mogoče, da izhaja »Šalobarda« (organ cikorije) in vsakikrat sem odgovoril: uzrok »Zakaj« tiči na magistratu. — Znano je, da so zaprli denarničarja na magistratu. Istrskega Lahona Adelmana svaka voditelja magistrata, g. Ganiussio, kateri, sam Istrijan, je oddal večino mest nih slnžeb svojim sorojakom, Lahonom istrski m, tako sicer, da uprav gospoije od magistrata, ki vedno kriče »fuori i furesti«. so skoro sami »foresti«, kajti prav Trža-čan deneB ne dobi mestne službe. Vidite torej, kak strašanski bumbug delajo La-honi s tem, da neumno tržaško rajo ščuvajo na »foreste — Ako bi veljalo, da morajo »foreBti« iz Trsta, prvo bi se moral pomesti magistrat do čistega. Pa ne zadosti na tem, zaprli so te dni tudi kontrolorja mestne denarnice, nekega Eberle, svaka glasovitega dr. Ciatlo-a, gospodarja S 'lobarde. Ta gospod je bil ob enem ad-ministrator^omenjenega lista in osobje, ki ja bilo pri Solobardi. pripoveduje, da je večkrat ob sobotah dobivalo plačo v novih I bankovcih. To sioer nema nič na sebi, ali uže to in prav, da so mestni uradniki so-udje redakcije takega lista. In z ito se je vedelo v obče na magistratu ter je jivna tijnost, da sta se toliko »L'Indipendent^«, kakor »L'Alabarda« grela ob niagistrato-vem 8olncu. Sliši se, da še tretjega še višega gospoda o je, tak mož ki je makar tudi pri veteranih ali v drugih pa-trijotlČnib društvah. pa mora vsaj na skrivnem izpolnovati voljo rudečih od migi-strata. Rudeči poslanci ali mestni očetje so moralno tudi odgovorni za gospodarstvo na magistratu in čuditi se je celo, da tem gospodom ni bilo nikoli nič sumljivo, od kod prihaja denar za lišite, postopače in cikorijo. — Ti gospodje tudi morajo znati za podjetje urednika »Imper-tinente*, ki je po mestu kolero strašil za debelih 20000 gld.— Vse te reči so mnogi listi javno grnjali, a ni kdo se ni niti brigal, da bi jim oporekal. To je znamnje, da je v rudečih tržaških krogih briga za moralnost le tolika, kakor je to treba Židu, da ne propade kaznenskenau paragrafu. Navadno se poprašuje po takih do-godbah: kaj vlada? Po našem mnenju katerega smo už-t večkrat Izrazili, ali hoče, da rudeči polagoma se svojo inoralo sami sebe In poleg sebe tudi druge pošteneje Tržačane uničijo in s tem prostor naredijo za lažjo grmanizacijo, ati pa zna Ša za druge stvari in da Čaka, da VBe na dan pride in da Še le potem vzame v roke va-jete na magistratu. Sicer pa so rudeči mestni očetje po* stali zdaj tako ponižni, da denes ž njimi vlada lož-j« posluje, nego bi jej to bilo mo goče s patrijotično stranko, le jeden je pogoj: žrtovanje Slovencev, Za nas Slovence pa je zdaj postalo stanje Še neznosnejše, kajti za nas bi bilo na vsak način bolje, da je pri Zadnjih volitvah zmagalo vsakih polo vica in da se je boj nadaljeval. Lihon-stvo bode zdaj delalo pod krinko, pa delalo bode Še bolje, vsaj ustavlja ga ne drugo, nego slovenski element, in ako vlada dopušča, da ta element Italijani odrivajo od ladranskih obalov, dobljeno je s tem več, ne^o z bombami in petardami. Ste slišali BurgRtallerja, kako tudi on uže trobi v Lahonskt rog? On hoče, da bi tudi državne šole postale »talijansKe, in to je vse »ad c.ptauiam« Lahonom, kajti državniški talent bmskega iorda ne sega čez koketerijo s tistimi, kateri mu morejo poprej pomagati do kake časti. Njega politična odgoja kaže pravo zmes, uprav cikorijo; on paktuje na vse strani, pa jako narodno, ali v glavnem je pristaš tiste stranke, ki noče Slovanom na Piimorskem priznati enakopravnost; pri vsem tem pa hoče biti čislan tudi od Slovanov, kajti V. okraj tržaške okolice, to je njegova grofija, to večkrat povdarja, in ker ga volilci V.okraja nočejo več voliti, zato jim je na vrat obesil Danela, ki je bil Še zadosti možki, 'lokler ga ni ti žalostni lord poci-korjašil. Zdaj pa vsi ti cikorjafii kriče v koru : »/. mestom je treba prijateljstva, le tujci delajo razpor«. Kedo pa so II tujci? Zivic iz Skopega je tujec v Trstu, tudi Nabergoj je tujec, pa naš urednik je tudi tujec v Trstu, aknprem je njegova rodbina ena najstarejših okollčanskih rodbin, kar more potrditi s im spoštovani gosp. Derin, ki je cikorjašem učinol uže več dejanj ljubezni. To so tem gospoiom tujci, ali Pes-ca tori, Padova, Eberle Adelinan, Koller, to so pa domačini. R-ciino, da je kak Se-žanec ali Skoperic ali Openc študiral za inženiria in da v Skopem itd. tacega ne potrebujejo, ako hoče v domovini ostati in izvrševati svoj posel, mora pačiti v naj- bližie mesto, in katere mesto mu je naj-bl ža? Menda Trst. K temu ga sili narava. Ali je pi zarad tega zgubil vse politične pravice, ker ni v Skopem ostal? Nek slovenski mladenič, kateremu je Bog dal srečo, da so mu stariši napravili dober stol, se je tudi te dni v Trstu v nekej gostilni norca delal iz »tujcev« odEiinosti in še celo iz zmage Nibergojeve. O za Boga, kaj bi se norca delali: il tempo 6 galantuomo, in sreča je izbegljiva. Sicer le čevlje sodi naj kopitar. Ne vem, ali smo v Trstu res udarjeni a slepoto; banski lord v pari imen tu vsaj to ovaja; pa kedo ne bi se smejal tudi njegovemu drugu, velikemu (bolje dolgemu) Rafaelu, on ima v Trstu J4 hiše, zato je zadnjič v državnem zboru plediral, da bi bile tržaške hiše za vekomaj proste davka, mesto da bi se bil potegnol za Trstu potrebne železnice, kakor je to 6tor 1 jeden čeških poslancev. Taki so: patnjotje kolikor hočete, ali za dobro odškodovanje, za polni koš privilegij. — Kaj bo jutri delala cikorija v Trebčah? Po pripravah soditi9 bode s silo naskakala naše pozicije; begala bode slovensko ljudstvo in mu nastavljala zanjke. Ne vdajte se, rojaki; bodite hrabri* odbite tudi ta pot cikorjo, kakor ste jo odbili 9. junija 18SS. Trftt. (Nekaj o dopisovanji v časopise.) Z slastjo vzame Čitatelj listov o urah počitka list v roke ter željno čiti, kaj se godi po širnem svetu. Ali še večjim veseljem prebira dopise, ki mu donašajo novice iz poznatih, morebiti iz domačih krajev ter mu opisujejo blagodejni napredek, bodi si v gmotnem kot duševnem stanji ljube domačije. Pravi rodoljub čita domače liste natančno, poizvedeti hoče vse, kar list donese iz slovenskih krajev. Ali kako nejevoljen je Čitatelj, ko mora čitati čestokrat dopise brez prave vsebine, do* pise neslane, ali c do še prepire in grdobna napadan ja. Večkrat uže sem srditost|o vrgel narodni list od sebp, kateri je donesel dopis polen sumničenja, obrekovanja i. t. d. Kedo je kriv, da ti dopisi v list dohajajo? Morebiti urednik? — Ne, temu so krivi največ taki, katerim bi bolje pristojal pridevek »kričafi«, nego li dopisovalec, Urednik lista ima mnogo dela in on ne more poznati natančno razmer tega ali onega kraja, ne more poznati vsakega dopisovalca, kakor tudi ne more poznati natančno stvari, o kojej dopis razpravlja. Zanesti se mora on na značaj, na nepartajičnost in na ime dopisovalca. Večkrat pa ti zlorabijo zaupbvost urednika, ter pišejo, kar le pisati morejo, samo da — pišejo t Je n. pr# v kakem kraju veselica, už; pride teden po njej dolg dopis, v katerem se — zasluženo ali ne — hvalijo posamezne točke petja, govorov in če je š-t igra, našteie se nebrojno imen igraicev in igrajk. Čemu treba tega? Morebiti igralci in igralke sodelujejo pri vesel cab, da pride njlb ime v list, ne pa v čast in korist naroda? Dobi o je opisati zabave, ali kratko in Btvarno, ne pi cele litanije slave i hvale peti i morila za — nič I Kar ne morem nikakor zamolčali, nekateri dopisi so o zborovanji učiteljskih društev. Kaj briga svet, kaj briga ol Činstvo, ako političen list prinese dolg, natančen popis vsacega učiteljskega zborovanja. Stvar taka zadeva učitelje izključljivo. Metoda tega ali onega, predavanje pri zborovanji, porarnezni predlogi, volitev odborov, to so reči. katere dotičnike zanimajo, katere se priobčijo v kakem pedagogićnem i istu — a ne jih trobiti v širni svet ter jim pridevati Še opisovanja napitnic, opisati kosilo, njega ceno, hvalo peti gostilničaiju in slednjič koga — vpičiti. Vpičitl! Z iaj so še Je pravi dopisi na vrsti. Mnogo je dopisovalcev, katerim je v posebno veselje napadati posamezne csobe1 društva in druge naprave. Ni )im tukaj mar, č^ ro te osebe, ta društva naro lna. ali ne. Njim uže zadostuje, ako se v kakej malenkosti ž njimi ne strmajo, ako me* nenje druzega ne ugaja dopisniku. Zaradi malenkosti pri ie oster dopis, temu sledi od-gov< r — in strastna pobmika se vname, umazano perilo pride na dan, perilo, koje bi morali dopisovalci radi lastne časti uže rtoma orati in ne ž njim sami sebi nečastdelati. In to so osebe, ki se omikancern prištevajo, osebe, katere bi morale slogo In poduk sejati mej prosto ljudstvo. Časopis ni potok, koer se pere umazana obleka, časopis je v naialjno izobraževanje naroda. Narod mora iz njega zajemati poiuk, v njem mora izraževati oprav čene svoje želje, svoje nade, svoje bolesti. Kaj si t>ode pošteni slovenski kmet mislil, ko bode danes bral napad na j^dno, jutri zopet napad na drugo pošteno osebo. Obe morebiti pozna, do obeh goji spoštovanje — zdaj pa kar čita v listu, da ste morda 03ebi nepošteni, neznačajni. narodni kukavici?! Je h to pod učljivo ? Omikani Vi gospodje dopisovalci, odgovorit^J1 Hizna pota drže v Rim — raznimi nafimi more posamičen koristiti svojemu rodu; ne zakličite vsakemu »proklet«, ako ne svira v isto svrho na isto struno kot drugi Igrate. Nekoliko sloge, gospoda, malo premisleka. Pisati je lahko — biti apostelj je težko. So tudi osebe, katerim se doz leva, da so tako učene, da morejo v listih kri-tikovati po strokovnjakih priznane in zi- služer.e pisatelje in pisateljice. Kmalo se spravijo ti učenjaki na vsebino kakega romana ali novele, kmalo na jezikoslovno polje in kmalo na osebe pisateljev enakih del. Ker pa leposlovni listi nemajo prostora enakim kritikom — hajd v j«?den ali drugi političen list, čegar naročnik je morda gospod kritik, ter si misli: ta list mora sprejeti! In iz obzirnosti morebiti sprejme urednik jeden ali dvakrat kritiko polno neslanosti. Ć-mu ne bi ostal vs;ik pri svojej stroki, vspel se le tedaj, ko vidi, da se more Častno vspet', drugače pa se ravnal po Preširnovem reku : »Le čevlje sodi naj kopitar«. —•?— Strani z vsem, kar ne spada v javnost, kar ne budi splošnega zanimanja, kar ni v pravo korist našfgi naroda, naše do-movine. Dopisi naj izrazujejo upe i želje naroda, naj mu celijo rane, bičajo izdajice i sovrage, a naj ne trobijo v svet stvari, ki kradejo listu prostor, bralcu čas, in ki niso vredne, da pridejo iz najožjega obližja dopisovalca. Brez zamere — za napredek! Kamenski. Iz Vipave dne 8. aprila 1886. — CHtal sem dopis iz Vipave v prrdzadnjej Številki cenjene Edinosti in obžtlovalsem razmere, katere se se vrinola pod novim vodstvom. Naš »Rufns« je v resnici tak, kakoršnega je g. dopisnik op sa1, če ne še slabši. Veliko je sicer g. dopisnik opisal, a vendar ne ša zadosti. Veliko je opustil; nekoliko opuščenega hočem jaz tu dopolniti. Tega jaz sicer ne bi sam storil, ako me ne bi bilo naprosilo veliko občanov. Prefiitavgi omenjeni dopis, pogovarjali smo se v množicah mi Vipavci: »Da, res je, da so se te slabe šolske razmere vrinole radt novega vodstva. A če je voija ies tako slab šolski reformator, lahko in moral bi se za šolo potegnoti kak drug. Šola mora imeti versko podlago, sliši se v cerkvi. Zanjo mora pa skrbeti duhovništvo. A kaj je nekaterim gospodom do šole? prav toliko, kot nam kmetom do cesarskega div-stola, do katerega nedospemo nikoli.« Tako je tedaj govorilo nekoliko občanov, j »z sem pa rekel: »Da, res je tako«, nekateri gospodje bi se morali brinoti tudi nekoliko za šolo. Rajnki g. dekan Grabrijan je hodil večkrat v šolo, ter se prepričal o učenji učencev, opominal jih in spodbujal k učenju in jih obdaroval. Če je pa kako nerodnost pri učiteljih opazil, poklical jih je k sebi in jih opomnil. Tega zdaj ni več. Quantum mntatus ah illo (Grabrijano) je ! Pa oglejmo tudi našo cerkev 1 Zvonik kaže na prvi pogled, da bi bil diloo potreben E oprave iu oznaženja. Cerkev prav tako, er je popolnoma lisasta prav tako, kakor vipavski — Starigrad. Od znotraj je pa lepša kakor od zunaj, ali popravil jo je rajnki g. dekan Grabrijan. Ali vso čast g. dekanu glede tega, kako on drži farovž; uže pot do farovž i je lepo posuta, krasna vrata in farovž prava palača. Vse je lepo okrašeno. Pod farovžetn se vzdigujejo hlevi, polni s živine, in ti hlevi so od zunaj lepo osnaženi iu pobeljeni. Reči moramo, da je denes naš farovž veliko lepši, nego marsikatera škofova rezidenci. Mi Vipavci pa smo ubogi. A za cerkev bi dali in dajemo dosti, in zato bi radi videli, da bi bila božja hiša na vsako stran krasna? PriliplČan. Iz Kamnika, 8. aprila 1886. — Nisem se nadejal, da bodem moral iz mojega rojstvenega kraja poročati svetu žalostno novico, da se je naš po VBem Slovenskem poznati in za narod slovenski v obče, posebno pa za naše mestice zasluženi iu nenadomestljivi gospo i ar. Maks Samec odpovedal županstvu iu predstoj-ništvu mestne korporacije. Svet bode radovedno povpraševal, kedo je to provzro-čil, da je ta pošteni mož za javno delovanje našega mesta svojo roko oitegnoll Na kratko Vam povem: Tu pri nas je neka stranka, katera v zakotnih in skriv-Dih spletkah snuje načrte, kako in na kak način bi prišla do krmila v mednem zastopstvu. Mnogo je uže stilo te ljudi, da bi bili uže pred več časom kako spodbili stol bivšemu Županu dr. Samcu. Ali zastonj je bilol Meščani so nekako spoznali, na kako kriva pota jih hočejo zvabiti ti za-vratni tihotapci, skrivni ovaduhi in terci jali, ter so se v prvič otresli njihovih nakan. Z laj so pa ti gospodje pogodili. Sli so in pr čeli podpisovati neko prošnjo do mestne korporacije, da bi se gospodu dekanu oddajala drva iz mestnin gozdov v Bistrici pod istimi pogoji, kakor drugim už^ starim rodbinam kamniškim. Inferiorni ljudje niso mislili, da bodo njihovi podpisi rodili toliko zlo. S temi podpisi so dosegli ti zavratni sovražniki nekako svoj namen in zadali so na ta način ne le gospodu dr. Samcu, temuč vsemu mestnemu zastopu in korporaciji nezaupnico. Priv bi bili storili vsi mestni zastopniki, ako bi sledili delovanju g. dr. Simca in tudi oni odstopili, ter s tem pokazali, da pol ni-kakim pogojem nečeio paktirati z ono stranko, ki le z izdajalstvom dosega svoje namene. Pomilovanja vredni so pač kamniški meščani, da nemajo niti toliko samostojnosti in lastnega p eprčanju, da j h taki ljudje v sramoto pripravijo. Grda nehva ležnost je sveta plačilo! In pra? tako so naši mestni očetje povrnoli za ves trud, ki ga je imel gospod župan, to črno ne-hvaležnost. Sramotno! Možu, ki se je od prvega početka vestno trudil za koristi našega mesta, možu, ki nam je olepšal mesto, znižal v sredi mesta »KlanfC«. Se danes hi mestni očetje sopihali po »Klancii«, ko tie bi bilo dr. Samca v Kam* nlltu. Ge prav danes tista nesramna stranka jezik brusi p:oti njemu; češ, saj bi bili tudi mi to storili. Ali jaz pa javno pravim in mislim, da govorim vsem pošteno mi slečim iz srci, da ni bilo v Kamniku ni pred in tuli odslej ne bode župana bolj mirljivega in k »o I j za napreden mesta uh--teg t, nego je g. dr. Samec. Ali naših ljudi ne izuči nibČet Primerjati morem te pri-tlikovce istim ljudem, ki so Kolumbu očitali, ko je Ameriko našel, da bi jo bili tudi oni, samo, da so ga s tem čruiii. Ko je pa Kolumb dal tej hlnavskej drhali cjlo j ijce v roke, naj je po konci postavi, še tega ni mogla. Kolumb je pa ob mizo ž njim udaril in jajci je sttlo. Tako tudi mi znamo. Seveda, tudi vi Kamniški mo drijani sedaj trobite, da bi bili vse to sto. rili, šolo zidali, mestno blagajnico vredili, (v ktterej je bilo pod prejšnjim županom po tri mesece polno pajče vin). Z ene strani nam je drago, da je gospod župan odsto pil, namreč, da Kamniški velikaži pokažu svojo uezmožnost in s tem pri narodu dobe zaušnico nezaupnostl. Vsaj drugo ne izmodri naših ljudi, nego lastna skušnja, pa Še ta ne vedno. Z druge strmi pa obžalujemo celim srcem ta odstop, ker vemo, da bode zopet t'eba potem, ko se ta nezmožna stranka blamira, mnogo delati in zakasneno poravnati. Mestnim očetom pa svetujemo, da -e zeiiinijo mej seboj In to hinavsko drhal izbacnejo iz mej sebe. Pri takih gospodih, kakor so vodje te stranke, ki se po cerkvah in drugih javnih krajih kažejo svete in pobožne, ne morete dobiti nika-ket-a spoštovanja, ampak gnjus in zaničevanje nam vzbujajo. Radovedni smo pa, kam naše mestne očete dovede ta nespametni korak, ki so ga storili proii možu, ki je edini v Kamnika, da se mu more brez vsega premisleka dati ime »župnu« Iz Bilanca dne 5. t. m. — Draga • Edinost«, le redkokedaj dobiš kak dopis iz naše prijazne dolinice; ali tudi sedaj ti nemam nič veselega sporočati; ampak žalostno vest, koja potuje danes od ust do ust po našej okolici. Danes 5. t. m. do-padlo se je Večnemu k sebi poklicati moža, kojemu bo t>žko najti enakega nastopnika v teh krajih. Zatisnol je namreč oči v večno spanje Anton Korošec iz Ocezle epadajočo h klanskej duhovniji, previden z sv. zakramentom poslednjega olja po štirdnev-nej mučnej bolezni. Mož je bil srednje starosti, ter krepek in vesel. Tužen glas njegove smrti je odmeval v vsakej hiši z milim vzdihom: »Skoda gaje, bil je dober mož«. Le redko kateri se je našel, kojt-mu ni zaigrala svitla solza v očeh pri tej Žt-lostnej novici. Kot mesar, poznan s tržaškimi mesarji, kupoval je živino od ljudi, ako je imel kdo potrebo, ter je zmirom po vrednosti plačeval, bodi si v sili ali ne, tako da so gonili ljudje od vseh krajev k njemu živino prodajat. Bil je pokojni pa še poseben dobrotnik tukajšnih krajev; č*> ie le mogel, pomagal je ubogim ljudem v potrebi in sili. bodi si z denarjem, bodi si z blagom ali robo in marsikateri bolnik je dobil iz njegove mesnice mesa, ter zraven tudi vina v dar za svoje ozdravljenje. On se ni nikoli nad nobenim dolžnikom hudoval, če mu ja prinesel kateri plačal, ali ne, ker je bil vedno dobrega in usmiljenega srca. Zatoraj pa vsak žiluje za njim ter prosi Večnega: Mir njeeovei duši. 6 J Domače in razne vesti. Bavarski Arnuir _ brezne in se je Izrekel jako pohvalno o tem naravnem čudežu. Imenovanje. Svetovalec deželnega namestništva grof Giovaoelli je bil imenovan za poročevalca v upravnih in ekonomičnih šolskih zadevah za Primorsko. Vol licem V. okraja! Še enkrat Vam priporočamo, da jutre vsi hitite na volišše v Trebče ter da volite po društvu Edinost priporočenega kandidata, g. Matija Valentina Schivitz-a. — Vsak volilec naj paii, da bode [ime tako pisano, kakor je tuk aj. Ako onih 20 Padiičanov še ni dobilo volilnih listov, naj pridejo v nedeljo vsejedno v Trebče in naj Še komisiji oddajo protest. SI Ši se tudi, da so nekateri dobili volilne liste, katerih imena niso vpisana v vo-liluiKih. Akoj e to resnica, naj se tudi proti temu protestuje. Ako ne bode pravice v Trstu, bo pa morda na Dunaju pri držav, sodišču. S kratka, volilci naj bodo hrabri, naj se ne dajo ne strašiti, ne zapeljavati, ampak krepko naj branijo svoje pravice. V ostalem pa jim priporočamo, da čitajo prvi dopis iz Trsta v denašnjem listu. Ude In družubnlce del. podpornega društva. Opozorujemo na občni zbor, kateri bide, jutre popoludue arskl kraljevski pri ne je te dni obiskal Škocjanske ob 5 uri v dvorani »Monte verde«. — Ker se bodo spremenile tudi uek .tere točke pravil, je važno, ja Jošefa B. Iz Verh-polja so zaprli, ker so pri n|em našli 3 mede»e pipe, vkradene v nekej gostilni, Zelesnlea l»ol>oj Tuzla Ml mlnban se 28. t. m. slovesno odpre.T.i ozkotirna železnica bo posebno služila za izvožtijo soli iri premoga, k.terega je v teh krajih mnogo in prav dobrega. Začele so se tudi nže delati priprave za železn ee Iz Mostara v Sarajevo. V Ljubljani so se te dni vršile volitve v mestni zbor. Vršile so se jako mirno, ker se nemčurji niso vtikili vmes. — Zanimivo pri tej volitvi je tr, da je s,*. Hiibar zopet voljen v zbor in da je postal tudi g. Povše, bivši vodja umri^ke kmet.šol«», mestni odbornik ljubljanski. Mestna občina ljubljanska je sklenola, da bode zidala veliko kasarno za 3 batalijone vojakov in bolnišnico za silo; prvo delo je prevzela kranjska stavbenska družba 2 a 465.640 gid., drugo pa Tonies za 26,735 gld. Ljubljana napreduje pod domaČim gospodarstvom. Za pogorelce v Vel. Brdu je daroval g. L. Hermansdorfer 10 gl. V. S. I Občni zbor polit, društva Edinost dne 4. aprila 1886. (Konec). Zbor je brez vsake diskusije vzel na znanje letno poročilo, na kar je denarni-čar g. prof. Mandič predložil letni račun, iz katerega je razvidno, da je društvo imelo lansko leto fr. 375i98 dohodkov in for. 338.20 troškov, ter da ima denes v denarnici fr. 37.78. Podpredsednik g. NadliŠek odpre diskusijo o računih. G. M. Živic izrazi željo, da bi se udje bolj natančno in strogo terjali, vsak ud je dolžan svojo letnino plačati, iz račuuov pase vidi, da je mnogo zastankov. Po odgovoru g. denarničarja. da bi udj e morali plačati brez posebne terjatve, odobril je zbor račune enoglasno. U. podpredsednik na to naznaui, da je na vrsti četrta točka dnevnega reda, namreč volitev v Trebčah dne 11. t. m. Nazoči volilci V. okraja na to zaporedoma' poročajo, da tisti, kateri so pri prvej volitvi chli svoje glasove g.Živcu, ostanejo pri svojem menenju ter da ne dade drugemu svojih glasov, nego g. Živcu, ki je V. okraj pošteno zastopal in gospodi od magistrata gledal na prste; da bi bili tiko delali makar vsi drugi mestni oče'je, pa gotovo ne bi se bile godile take stvari na magistratu, kakor so se godile na veliko Škodo davkoplačevalcev. Po dal|Šem razgovoru je obveljal konečno predlog da društvo zopet proglasi g. M. V. Živca kandidatom za V. okraj in zbor priporoči novemu odboru, da vse stori, kar je v njegovej moči, da zmaga 11. t. m. gosp. Živic. G. podpredsednik naznani potem, da so zdaj na vrsti posamezni predlogi. Taj. nik g. Dolenc predlaga lesolucijo na nov odbor, da osnuje še v tem poletju kak javni shod v Istri in druzega v Tržaškej okolici i u da nov odbor stori, kar le mogoče, da se osnuje ljudska banka za Trst in okolico. Ta resolucija je bila enoglasno Bprejeta. 6. I. Dolinar interpeliral je, kako je z rekurzom zarad sloven. ljudskih šol v mestu. Tajnik odgovori, da rekurz še sni pri namestništvu, da pa je predsedništvostvar uže parkrat urgiralo, a da se v kratkem store potrebni koraki pri ministerstvu. — Interpelant se zadovoli z odgovorom in ne stavi nobenega predloga. Ker se nobeden več ne oglasi k besedi, povabi g. podpredsednik nazoče ude, naj volijo nov odbor In sicer predsednika, 9 odbornikov, 9 namestnikov In 3 pregle-dovalce računu*. Na predlog g. A. Trobci je bil za predsedn ka z aklam cijo izvoljen g. Ivan-Nabeiyoj, državni poslanec itd., v odbor pa so Inii izvoljeni ti le gospodje: Steftn Nadl.Šfk (sv. Ivan), V. Dolenc, Mihelič Franc, Sierle Avgust. Ž v;c M. V., J. M. Vatovec fsv. IvanJ, S. Jenko ( z Podgra iaj, I. Dolinar. J. M. Kliin (Rocol). Za namestnike so bili izvoljeni gospodje: Fr. Z tko, Fr. Dolenc (l'r>tj, Anton Trobec (*v. Ivan), France Goiina (sv. Ivan), Požar .Josip (R"j.;n/, Jak. Ferluga (G^et,.), U;bmč:č M. (BiZovic;i), A. Martelanc (BarkovljeJ, Ba-ianč F. iProsek). Za pregledovalce računov gospodje: P. Peršič, A. Pogorele, J. Draš-ček. Po dovršenej volitvi je podpredse Inik sklenol zbor s trikr.itnim Žjvio na presvit-leu'a cesarja. Česilil udje delavskega porip. društva! Podpisani volilni odsek Vam po dobrem prevdaiku nasvetuje. da volite v odbor na občnem zboru dne 11. t. m. tele za korist društva vnete gospode; Predsednik: Viktor Dolenc. Tajnik: Iv. Hesman. Denarničar:Dragotin Schmidt. Odborniki: Mate Mandič. Mate Živic. Davorin SnkoviČ. G »'ga J/reb. Anton Hrast. ■Jos;p Renčel. Franjo Ž tko. Mate Katalan. Stef. Preli'. Miha Pregaze. Franjo Primožič. Franjo (*Iarg;i. Valent 8ter. Vido Paulovič. Ivan Krape?. Anton Kljun. Franjo Fabian. Ivan Geilanc. Namestniki: Fran Polč. Ivan Božič. Franjo Godina. Franjo Lo-višček. Gregor Lotrič. Peter Muže. Pr^gle-dovalci: Jakob Perhavc. Jernej Novak. Janko DraŠČek. Volilni odbor. 1'oMlano. Slavno uredništvo! V Vašem listu od dne 3. t. m. setn čital mnogo izrazov o tnojej osobi, s katerimi se jez ne strinjam in še poseb-j ne s tistimi, ki se glas", da sem od vseh poslancev najboljša podpora sedanje dunajske vlade. Ker si takih zaslug uisem nikoli pridobil, naj si. uredništvo blagovoli stvar preklicati*). Se spoštovanjem. I. Nabergoj. *) Dotični dopi» je bil tako razumeti, da mej Tržaškimi 4 poslanci ste Vi najboljši zaveznik vladu sprave, tako jo dopisnik menil in tudi mi potrjujemo. Ured. Listnica uredništva. Gg. Š., B., A. M., L,f /', A'., /'. in nekateri pevci, vsi v Komnu,—Potrpite, prosimo, 5e par dni, da v^aj pr«čituino ves materijal, katerega ste nam poslali v pravdi zarad zadnje besede društva »Liru«. Le čitanje vsega potrebuje 24 ur, kaj neverjetnega, ali resmcn.-ga. V par dneh dohlte odgovor vsi gospodje. Cc nAni mej tem časom sa kedo piše Iz Komna, proslm6 lepo, naj nam piše vsaj bret žuganja in nekoliko uglajenejše UŽe danes pa potrjujemo prejem poslanega nekaterih komensktb pevcev, v kater.-m i lastnoročnimi podpisi potrjujejo, da jih je nek gospod v resnici nagovarjal, nuj ne poj6 v uerkvi v S. in menimo, da t. javi,o potrjilo zadostuje. Tržno poročilo Kava — trdne cene. Rio stane f. 40 do 58, Santos 1. 47 do 60, Ovlon plant f. 82 do 121. Sladkor — sliba kupčija; sladkor v kosih se prodaja po f. 19.50 ' •> 23. Sadje — Pomeranče od f. 2 do 7. limoni po f. 4 do 6 iz I. vrste celo do f. 9, fige v vencih f. 12, r< žiči f. 8 do 8.50, opaftu f. 27 do 28, cvebe f. 24 do 28, Eleme f. 28 do 36. Sultanina f. 30 do 40. Olje — nainizuo f. 52 do 72. je iilno f. 36 do 41. Petrolje — stalno na f. 10. Domači pridelki — fižol rudeči f. 9.75. beli f. lt>, zeleni nolgi f. 11, bobinec f. 11, koks f. 12 do 12.50, maslo f. 86 do 95. Žito — malo kupČj-, vsled česar so postale cene nekoliko slabše. Les — dobro ob ajtm, cene se boljšajo. Seno — še vedno obri jt'no in se plačuje dobro konjsko po f. 1,70 do 2»30. Borsno poročilo. Borsa mlahovH, pri vsem tem pa so kurzi državnih papirjev trmi z najboljšo tendenco. Dunajska Boriva dne 9. aprila Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 • 55 <» Zlata renta......114 • 10 * 5avst. .... 101 • 80 • Delnice narodne banke . . 878 » — • Kreditne de'^t'e .... 29(3 • 25 » London 10 lir sterlin . . 125 • 85 » Napoleon....... — d — » C. kr. cekini...... 10 • 05 • Kr. državnih mark ... 5 • 93 • Št. 167 o. S. s. Razpis službe učiteljice III. plačilne vrsto na dvorazrednici v Lokvah. Služba se odda koj; prošnje naj se vložijo pri podpisanem: C. kr. okrajni šolski svet v Sežani 3=1 dne 8. aprila 1886, Br. 100. Natečaj. Služba obSiuskeera zdravnika se sedežem v trgu Mozirje gornjegrad-skega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. majnika t. 1. oddala z letno nagrado : 200 for. iz okrajne blagajnice in 100 for. od mozirske občine. Računi o lečenji vbogih se bodo se bodo iz okrajne blagajnice posebno plačavali. Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustmeno in pismeno. Prošnje s priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o do-sadanjej praksi naj se do 30. aprila t. 1. tukaj v lože. Od okrajnega odbora gornji grad dne 20. marca 188G. Namestnik okr. načelnika: Anton Goričar Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodČne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih ln na vranict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo ! omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi' pred vsako boleznijo. 53—49 Prodajejo se v vseh glavnih lekarmcah na ■vetu; za naročbo in pošiijatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B, Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. F.na steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Na prodaj V p-ijetnem mestu Kamniku, kamor r-o letu mnogo njih prebivati prihaja, hiSa gt. 20. z 5 sobami v prvem nadstrapju, 3 v prizemlju, kuhinjo in dveriščem, vrtom, hlevom, kletom, vodnjakom z izborno vodo in občinskimi pravicami za 6000 for. Vrč izve se v naSem uradnifiMi. 3—3 Učenec se sprejme v nekej mešanej trgovinski hiši na Dolenskem ; ponudbe na naše Upravništvo. Agencija v hiši št. 5 v ulici Corsia Stadion I. nadstropje. Oddaja denar in zlatnino na odplačevanje v obrokih, knkor tudi vpče kapitale pr. ti zemljiščni uknjižbi (ent.i voiaciji. 6—3 Sej m v Tom inu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago i. t. d. bode letos, ker pade sv. Jurij 28. apila ravno na veliki petek, veliki ponedeljek ig aprila. Županstvo v Tominu 5. nprilja 1886 3=2 llevelak. B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po 6 kr. [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči suki in siropi. 6 — Kričistilne kroglice, c. kr. priv., ne sinele bi se v riijedneni gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri za basanji človeškeea teleta, prla-vobolu, otrpnenih udih, skaŽenem Želodcu, 'jetrnih ln obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; Jeden zavoj s G Škatljami 1 pid. 5 kr. Manjš, kakor en zavoj se s postom ne razpošilja. Naročila iz dežele izvrše se takoj Lekarna Trnk6zy-ja BC na mestnem trgu v ljuliljanl. Telegram. 5000 komadov brnskih čisto volnatih Oblek za gospode za pomlad in proletje crne, ruja ve, sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. Vsaka obleka prve vrste for 3 )5 in visoko « « „ 1)5 iz najfinejše volne « «95 asa. popolno vrhovno suknjo stane blago prve vrtse . for. 3__ <• vitoko prve vrste for, l.X« Blogo je najmanj še enkrat toliko vredno. ^Blago je rabljivo tudi za dežne plašže za može in za dame, za krila in spalne halje. Razum tega je ostalo od neke konkurzne mase še več tisoč komadov prvega blaga iz brnske česane preje (Kamgarn) Ciste volne v najnovejših uzorih v sviltih iu temnih barvah. Te obleke, ki so poprej stale pri fabri-kantih f. 13.- dam zdiij za samo f. 8 )« za celo obleko. Blaga je zadosti'za sukno, telovnik in hlače tudi za nnjdoljsega in močnejšega moža. Naj torej vsak naroči brez skrb', snj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizme no zg bo. — Kažem tega se zavežem vsakemu denar povrnott, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. — Tudi na prodaj ve£ tisoč plodov za potovanje po for. 3 3© prve in fr. 5 SO visoko prve vrste komad rujavih, rujavomeliranih in v vsih modnih barvah. Ti potovalni pledi so mej brati še enkrat toliko vredni, česar se more vsakdo prepričati. Pledi so neizmerno veliki, deb-li, Široki, torej nepokonjčljivi. 2—1 Odpošilja se le proti pošiljatvi denara naprej al pa i roti poštnemu povzetju in je treba tiar- čit.i pri sodilijsko vknjiženej firmi J. H. R a b i n o v i c z WIEN III. Hintere Zollamstrasse 9. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi Želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enak« leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso tiič druzega, nego škodljiva zmes. Edini Jeruzalemski bal* ®am »i jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živce h:tro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delajočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega upodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb i vijanja; zato pa ga vsi stiokovnjaki in zvtdenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti bemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklei.ica z navodom vred stane 30 novcev. 24—17 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. Skladišča v Trstu v lekan i G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gnieiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca. |M»KellllO*t c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro i B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junlrerus 00-munis in diš čih Sel j išč na-I ravljeni i ker je pr jetnega okusa, Jako pospefuja prebavi lji-nje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni uphv na živce, možgane in na brb-tanec. Prodajo na debelo ..preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pra laja na drobno v vseh kavarnah, prod.ij ilmcah likerjev in sladtičarijah. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku 7. autografovano (irmo Klomnno Vlahov. 37-- 48-18 Poglavitni nauki ln molitve* o— ------ ki jih mora znati kdor hoče prejeli sv. birmo, bv. pokoro, sv. ob hajilo In zakon, zove se inala knjižica katera je i z S i a v naši tiskarni in se dobiva po \ novo. Istina dokazuje, da moje dotično naznanilo slavnemu občinstvu je gola resnica. Prevzel sem namreč G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 kder se govori tudi slovenski. AntelmlntlČna znrs, gotovi uspešno sredstvo za pregnati trakulje, kojega so z dobrim vspjehom rabili mnogi zdravniki. Proti hemorojdalne čist č< pile. koje se lahko uživajo večkrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj jo iz života slabe sokove, ter ga Iihno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zavkazujejo v slučajih zapeke, jeter-nih vraničnih in hemorojdalnih boleznih. Kitajsko vino A la Marsellle. Uže mnogo let ga priporočajo naj prvi zdravniki kot izvrstno srpil^run nrnti * /i niki kot izvrstno sredstvo proti A žki pr. buvi, pomanjkanju apetita, želodeČnih bolih, kiorozi in oslabelosti po hudih bole7nih. Pastile iz tamiranda in klorove kisline. Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v usiih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru. 3—10 cj cu £ -a s .s i o §5 rS S a. a v -3 « S > > N 5 >5 N £ u > o *> & S O •s•.§■ k <~ u Z, 6- h v x: •o - o "S g ! >S h "C '5. . » I-S ti s M M U * Oh SiP 31* - 5 ■f ? z S«-? -o 1 n c i! O "O 1= E r O » c t, .2, E R *i •S g S. •r? > -o t: c o (S C ^ F ►t/i co £ >eo g J. 3 'C ■- >i\ ? a. g« - a w c o "" " ■c a « s d ® .a ^ I ? S J 0) 4) "O ' s n ja •O a ff a ct -s, c1 "!? O K, Z it * Z ® J tn | i rs o «0 XI in £ a rt 2 • z ><*> e S _ _ IJ O rt! 2 NN o *- M * o— 3 — ** o © 4) c »j a N rt H N . n a u prve tvornice po najnISih oenah, tako da samo jaz sem v stanu prodajati za sramotno oeno fini po fr. 1.50 najfinejši po fr. 1.75 komad KONJSKE PLAHTE Te plaht« so 190 centim. dolgp, 130 cent široke, jako m- čne, poste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi krajinami, nepo-kučljive baže. ter se lahko rabijo kot po-Mtoljne odojje. Odvnoh strani Mvota se po njih rodi njene trpeznosti in ooiio poprašuju ter jih mnogo ■""'prodaja, kajti poprej staie so dvakrat tolik.o Dalje prodajam tudi Odej © za kočiajže ajliojjše kakvesti, fln^, zgotovljene, velik", raznobarvane ln bordirane, po najnižji ceni, samo po 2 for. 50 kr. komad. Razpošiljanje z povzetjem ali predno pošiljnstvo denarja. Nepristujoče hlago vzame so nazaj ter se ''enar koj nazaj pošlje Napis : UNIVERSAL-EXP0RT-BUREAU: S. LthV II. Flossgasse 2 Wien. ■o o M C S « CD O - 2 S s « o. ^ — i- ^i- h J £ CL Josp.tGabr. Picoli-ju, lekamičarju v Ljubljani Na sahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli ho mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in ?lati Žili 29—50 Ljubljana, mesec januar 18R4 Dr Emil vitei pl. Stifckl, o. k. vladni svetovalec in d felno-eanitnet porotievalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca celo zaloaa dobro nn- lj'>bljaMsltega lekarmčarja Piccoli-ja hitre in JSfnih preču dne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je iliht lB'.din? ilke mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj S'rve tvornice no da"'5 f ^ ^ } ^ni, ki in e prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojili imam vedno nekoliko pripravljenih. smlnj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastilje santonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košČ. nO kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld. Sallcilne pastile proti prehlajenju pajboljši pripomoček proti davici (difteritis), pluČnim, Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost, škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta Iz zdravilnih zeliSČ Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, bripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odrničeiii naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci Ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vaa druga zdravila so zmiraj frisns dobo V lekarni G. Piccoli-ja «p r i an^el u» v Ljubljani na Dunajskej cesti, kder se naročila tako po poŠti proti povzetji izvršujejo. Z rebanje uže 24. tega leseca. Hincsen SREČKE 6 11 SiunolO S'-1 Glavni dobitek v gotovini | gld. 50.000 gld. | 10.000 gld,, 5000 gld. odleg. 20°„||4782 den. dobitkov, I^iiicsem-si'e^ke dobivajo se vlotr-ij sLem bvireau ogerskega Jooke-klvik)«a: ItiKlImiM Šia. Waitznergas«e 6. 9 — Letnik u r ust v j .KIHN<»*j«- .rdutoij in odgovorni urnonit: VIKTOK DOLENC iiSHHriii \. IlOLKMj