Izvor in ime Antov.
Predavanje na III. Internacijonalnem bizantinološkem kongresu
v Atenah, dne 14. oktobra 1930.   Mesto:  Zborna dvorana
Akademije znanosti.
N. Zupanič — Ljubljana.
Po Jordanisu in Prokopiosu so Anti pomenili vzhodne Slovane,
ki so izza življenja teh dveh historikov živeli v glavnem med velikima
sarmatskima rekama Dnestrom in Dneprom. Ali vže prej, v IV. sto-
letju po Kr. r., so morali Anti tu nekje živeti, ker so se v letu pre-
hoda Hunov preko Dona (375) borili na življenje in smrt z vzhodno-
gotskim kraljem Venetarijem. Na kraju so Anti podlegli in pri ti
katastrofi je pal v ujetništvo njihov kralj Boz s sedemdesetimi prvaki
naroda, ki so morali vsi umreti na vislicah. Hunski poglavar Belamber,
verjetno ljubosumen in razdražen zaradi zmage svojega gotskega va-
zala, napade s svojo bojno silo in podprt z alanskimi pomožnimi
četami vzhodnogotskega kralja in ga potolče do noge na reki Erak
(376 po Kr. r.), to je na Tiligulu^, ki preseka pontsko stepo med
Dnestrom in DnSprom in se izliva v Črno morje. Po razbitju hunske
velesile in po odhodu Vzhodnih Gotov iz Dacije v Panonijo so dosegli
valovi slovenskega in antskega preseljevanja tudi dolnji Dunav.
Tako so prišli i Sloveni i Anti v dodir z bizantsko državo, od
katere jih je ločila samo vodna črta Dunava in tudi na vidik bizan-
tinskim zgodovinarjem.
Prvikrat se omenja v zgodovini Slovene (Slovane) pod imenom
Σκλανηνοί in sicer na dolnjem Dunavu leta 525. ko piše Pseudo-Caesarius
Nazianzenus v svojih bogoslovskih vprašanjih in odgovorih, c. 110 (Du-
caeus, Bibliotheca veterum patrum, I, 614)^: Πώς δε oi εν Βαβυλώνι,
δποι ό' αν γίνωνται, Tg μιαιγαμία τΰιν όμαίμων παροινοΰΟι; πώς ό' εν
ετέρω τμήματι οντες οι Σχλαυηνοι καΐ Φυΰωνΐται, οι και ζ/ανονβιοι προς-
αγορενόμενοι, . . . Slovene in Fizonite imenuje Podunavce in pripove-
duje o njih neverjetno čudne stvari, kar znači da se jih še ne pozna,
' N. Županič, Reka Erak. Prilog istoriji borbi naroda za prevlast nad južnom Ru-
sijom u drugoj polovini IV. stoleča posle Kr. („Etnolog" IV, 113—121). Ljubljana 1930.
' Navedeno v delu: Fran Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem
veku. I, 8. Ljubljana 1902.
Izvor in ime Antov. 89 j
da je samo čul o njih, ker so nemara še le pred kratkim dosegli
levi breg Dunava.
Ne dolgo zatem, to je kmalu po nastopu vladanja carja Justi-
nijana (527—565) pišejo Bizantinci tudi o Antih, ki so prišli k njim
plenit. Leta 558. piše namreč Prokopios, da so Huni, Slovani in Anti
od nastopa vladanja Justinijana skoraj vsako leto plenili Ilirijo, Tracijo,
Helado, Herzonez in sploh ozemlje od Jonskega zaliva do predmest
Carigrada. Pri teh vpadih in pustošenjih da je bilo preko 200.000 Bi-
zantincev ubitih ali pa odvlečenih v sužnost, tako da so te zemlje
postale podobne scitski puščavi^. Ta pustošenja, ki so se jih pridno
udeleževali tudi Anti, so trajala od leta 527—558, to je 31 let. Da
so Bizantinci imeli tudi drugače dosti opraviti z Anti je razvidno
tudi iz tega, da so carji Justin I (518—527), Justinijan I (527—565) in
Justin II (565—578) nosili pridevek Άντικός.
Med Anti in Sloveni ni bilo pravega in trajnega soglasja, da,
še celo vojskovali so se med seboj, bilo da so poravnavali medsebojne
račune, bilo v službi Bizanca, ki je umel pridobiti bolj bojaželjne in
bolj izvežbane Ante in jih pošiljati proti bratom da jih tako ovira
pri prehodu čez mokro dunavsko mejo. Kakor Huni in Sloveni slu-
žili so tudi Anti v bizantinskih vojskah kot konjeniki in so bili po-
slani posebno v Italijo proti Gotom.
Ojačanju, urejenju ter razširjenju Antske države so okolu leta 558.
stopili na pot Obri, konjeniški narod, ki se je pomikal od severnega
obrežja Hvalinskega morja proti zapadu in se ustavil ob Azovskem morju
(Maeotis). Njihovemu nadaljnjemu napredovanju proti zapadu so bili
na poti Anti, ki so stanovali proti vshodu nekako do linije Dnepra
in tako je prišlo do borbe izmed obeh sil. V tej nevarnosti so si Anti
izbrali za svojega poslanika energičnega Mezamira, ki je imel pri
Obrih odkupiti ujetnike svojega rodu. Ker je govoril z Obri samoza-
vestno in ošabno in ker so ti spoznali v njem sposobnega in nevar-
nega organizatorja in voditelja Antov v bodočnosti, so ga ubili, če-
3 PROCOP.I HISTORIA ARCANA, cap. 18: ΊλλνρΙον Si καΐ Θράκην
ολην, ΐϊη, (J' äv έκ κόλπου τον Ιονίου μίχρι ις τα Βνζαντίων προάατεια,
έν τοις Ελλάς τε και ΧερρονηΟιτών ή χώρα ίατίν, Οϋννοι τε καΐ Σκλαβη-
νυΐ καΐ "Ανται Οχεόύν τι άνα παν καταθ-έοντες έτος έξ oh ΊονΟτινιανύς
παρέλαβε τι)ν "Ρωμαίων άργήν, ανήκεβτα εργα ειργάοαντο τοϊ)ς ταΰτι^ αν-
θρώπους. Πλέον γαρ έν έκαατ^] εμβολή οΐμαι ^ κατά μυριάδας εΐκοΟιν, είναι
τβν τε άν^ρημένων και ήνόραποόιομένων ένταν&α "Ρωμαίων αατε τήν
Σκνθ-βν έρημίαν ταύτης πανταχυΟε της γης ξνμβαίνειν.
90 Ν. Županid:
tudi je bil zaščiten po mednarodnem običaju tudi teh divjih rodov.
Od tedaj so Obri češče upadali v zemljo Antov, jo pustošili in niso
nehali od tam goniti ljudi v sužnost*.
Po odhodu Obrov v Panonijo (568) so si Anti oddahnili in so
navezali prijateljske stike z Bizancom izza carovanja Mavrikija (578
do 602). Kot bizantinski zavezniki so se morali seveda sedaj s Slo-
vani sedaj z Obri vojskovati. Leta 602. je oberski hagan poslal na
Ante veliko vojno silo pod zapovedništvom poveljnika Apsiha (Άφίχ),
da bi jih kaznoval za izvršene napade v službi Bizantincev. (Theo-
phylacti Simocattae Historiae lib. VIll, c. 5: άτάρ τάς 'Ρωμαίων εφό-
δους ό Χαγάνος μεμα&ί^κώς τόν Άιρίχ μετά βτρατοπέδων εξέπεμπεν, 'όπως
των "Αντων διολέϋειεν ε&νος, ö ούμμαχον 'Ρωμαίοις ετνγχανεν ον.
Tedaj ali pa kmalu po tem je antska državna organizacija verjetno
doživela velik potres in izgube, ker so Anti po letu 602, posebno pa
po vstanovljenju bolgarske države na Balkanskem polotoku izginili
iz obzorja bizantinskih historikov in kronistov. Ne omenja jih več ni
Teofan, ni Leo Gramatik, ni Zonaras, ni Dukas ni Glykas. Najbrž
so se poedina plemena, ki so jih vezale spone državne — četudi
bolj jednostavne — antske organizacije, umaknila sosedstvu Obrov
na vse strani, najbolj pa na zapad. Deloma so jih v smeri, k Po-
labju in Podonavju dirigovali tudi Obri na svojih vojnih pohodih,
ki so rabili slovanska plemena kot pomočne čete in kot delavno
* MENANDRI PROTECTORIS fragmenta, c 6 (Historie! graeci minores ed.
Dindorf, II, p. 5, 6): "Οτι έπεί οί άρχοντες Άντων ά&λίως όιετίθ^ηοαν και
παρα την αφών αυτών ελπίδα έπεπτώκεΟαν, αντίκα οι "Αβαροι εκειρόν τε
την γην και εληίζοντο την χώραν. πιεζόμενοι ό' ούν ταις τών πολεμίων έπι-
δρομαις &ς οΐόν τε έπρεαβένααντο αυτούς, Μεζάμηρον τόν Ιδαριζίον, Κελαγα-
Οτοϋ άδελφύν, έπι την πρεοβείαν χειροτονήοαντες, έδέοντό τε πρίαο&αι τών τι-
νας τον οικείου φνλοΐ' δοριαλώτων. καΐ τοίνυν βίεζάμηρος ό πρεοβεντής, ατω-
μύλος τε ών Ίιψαγόρας, ώς Άβάρους άφικόμενος απέρριψε ρήματα υπερήφανα
τε και &ραθντερά πως. ταντά τοι ό Κοτρίγονρος εκείνος, ό τοις Άβάροις επιτή-
δειος, ό κατά "Αντών τα εχ&ιατα βουλευΰάμενος, επεί ό Μεζάμηρος νψηλό-
τερον )J κατά πρεοβευτι)ν διελέγετο, ε'ίπεν ώς τόν Χαγάνον „οϋτος ό άνήρ
μεγίϋτ7]ν εΰύτι περιβέβληται δνναμιν εν Άνταις οΙός τε πέφνκε κατα τών
όπωοονν αϋτώ πολεμίων άντιτάττεϋ&αι. δει τοιγαροϋν άποκταν&ηναι τοϋτον
και τό λοιπόν άδεώς επιδραμεΐο&αι την άλλοτρίαν," τούτω πιο&έντες οί
"Αβαροι, παρωοάμενοι τήν των πρέοβεων αιδώ εν ούδενί τε λόγω &έμενοι
την δίκην, άναιρονΰι τόν Μεζάμηρον. εξ εκείνου πλέον ή πρύτιρον ετεμνον
την γίΐν τών Άντών, και ούκ άνίεΟαν άνδραποδιζύμενοι και αγοντες τε
καΐ φέροντες".
Izvor in ime Antov. 9tl
ljudstvo za izhrano. Morda se je to v izvesni meri dogodilo tudi
vže prej, ko so Obri po smrti carja Justinijana I napadali frankovsko
državo in izvojevali lepo zmago na Labi.
Izvor Antov. Ce se hoče izvedeti pokoljenje kakega naroda, treba
je najprej vprašati zgodovino, kedaj in kje se dotični narod prvič ime-
nuje. Češki paleo-etnolog Lubor Niederle je mišljenja, da se Ante
prvič omenja v longobardski tradiciji, kar bi veljalo za časovno raz-
dobje III do IV stoletja po Kr^.
Po longobardanskem predanju zapisanem po Pavlu Diakonu
(I, 13) bi imeli Longobardi na njihovem preseljevanju priti v dotiko
z deželo Anthab (Anthaib), kar naj bi po P. J. Šafariku značilo An-
tarum pagus. Jasnejše je latinski pisano poročilo historiografa Jorda-
nisa o krvavih spopadih med Anti in Vzhodnimi Goti pod njihovim
kraljem Venetarijem v južnozapadni Rusiji, ki so se vršili leta 376.
po Kr.: „in Antorum fines movit procinctum, eosque dum aggre-
ditur, prima congressione superatus, deinde fortiter egit, regemque
eorum Boz nomine cum filiis suis et LXX primatibus in exemplum
terroris adfixit." (JORDANIS Getica, 246). Stvar pa ne stoji tako,
ker so bili Anti po našem mišljenju vže nekaj stoletij prej omenjeni
od antičnih avtorjev. Ti historijografi pa nakazujejo Antom njihova
prvobitna bivališča bolj daleč na vzhodu, kjer takrat še ni bilo Slo-
vanov in težko tudi drugih Indoevropljanov (Arijcev) ne. Cissianti
namreč, ki jih omenjata POMPONIUS MELA in C PLINIUS SE-
CUNDUS v prvem stoletju po Kr., ne značijo en sam narod, ampak
se krijeta v tem imenu dva naroda: Cisi (Kisi) in Anti. Pomponius
Mela navaja^ Cisiante kot sosede Kimerijcev, Ahajcev, Georgijcev in
Kerketov (Čerkezov), tako da bi imela njihova bivališča ležati iznad
Amaconk. Tedaj nam je iskati prvobitna selišča Antov v področju
Kavkaza, kamor jih postavlja tudi C. Plinius'', pri čemur on zopet
gori navedene Kimerijce, Georgijce in Amaconke omenja kot sosede
Cisiantov.
Da ime Cissianti ne pomeni samo en narod ali pleme, ampak
da se v njem krijeta dva, da toraj predstavlja ligaturo od Cisi + Anti,
je razvidno iz tega, ker poznejša izdanja in zemljevidi zaznamujejo
5 L. Niederle, Slovanske starožitnosti, oddil I, sv. 4: Puvod a počatki Slovanu
vychodnich, pag. 72. Praga 1924.
β POMPONIl MELAE, Chorographia, I, 13: super Amazonas et Hyperboreos
Cimmerii Cissianti, Achaei, Georgii, Cercetae . . .
7 C. PLINIUS S., Naturalis historia, VI, 35 (Editio Detlefsen 1904): Ultra eos
plane iam Scythae, Cimmerii, Cisianti, Georgi, et Amazonum gens ...
92 Ν. Županič:
Kise ločeno od Antov. Vže poslednje izdan je C. Plini ja S., izdan je
Mayhoff-a, je raztrgalo ime Cisianti, tako da se sedaj dotično mesto
v Pliniju glasi: Ultra eos plane iam Scythae, Cimmerii, Cissi, Anti,
Georgi et Amazonum gens, haec usque ad Caspium et Hyrcanium
mare.
Kisi (Cissi) so najverjetnejše identični s Kizi (Cizi, Chisi), ki jih
C. Plinius S. (VI, 19) omenja in katerim je W. Tomaschek** dodelil
kavkaško stran Azovskega primorja, kakor tudi z narodom Chizoe na
Tubula Pentingeriana v bližini Aspurgijanov med Psakani in Ner-
danci (Vardanci) na Lacus Salinarum. Vse okolnosti pokazujejo, da
Kisi v etnološkem smislu predstavljajo jedno od čerkeskih plemen in
to v današnji Kabardi ali pa ne daleč od tam. V bližini tega pre-
dela omenjajo antični pisatelji tudi Ziehe (Zinchi, Zinthi, Zygi. Zilchi)
na gornjem Kubanu, ki jih zopet J. Marquart^ identifikuje s Kisi
(Szizi, Žici, Ζίχοι, Cizi). Marquart ima morda prav, ni pa tudi izklju-
čeno da označujete ti dve imenski varijanti dve betvi istega plemena.
Ker so tedaj Anti po Pomponiju Meli in C. Pliniju S. živeli v
bližini Kisov, Kerketov (Čerkezov), Amaconk, in Hirkanskega ali Ka-
spijskega morja, to zgodovina ne more postaviti njihovih bivališč za
I, stoletje po Kr. r. na ozemlje med Dneprom in Dneprom v Evrop-
ski Sarmaciji, ampak le na vzhod od Azovskega morja (βίαιωτις), v
Kavkaz, v Azijsko Sarmacijo. Takrat so se pa naselja Slovanov v
smeri proti vshodu razprostirala komaj do srednjega Dnepra in zaradi
tega lahko trdimo, da Anti tedanjega časa sploh niso bili Slovani. Okol-
ščine govorijo bolj zato, da so bili prvobitni Anti eno od mnogoštevil-
nih kavkaških plemen iz alarodijske (jafetitske) rodbine, ki so se enkrat
kesneje skupno z drugimi isto alarodiskimi plemeni kakor: Srbi^",
Hrvati" (Χορονά&ος), Kisi (Kiachi'^ - Čechi ali Čachi?), Zilchi (Zli-
čane?). Vali (Volinjane?) i. t. d. podali čez Don na zapad, dokler
niso dospeli kot sarmatski konjeniki zemljo Slovanov, s katerimi so
začeli skupno življenje in se nazadnje stopili v etnološke enote.
Ker pa še danes živijo v Kavkaziji mnogoštevilna plemena abo-
rigenov, poskusimo ugotoviti, če se bi dali med njimi najti kaki
bližnji sorodniki Antov.
8 Pauly-Wffssowa, Real-Encyklopaedie, III, 2624, 2309.
8 / Marqaart, Osteuropäische und Ostasiatische Streifzüge, pag. 55. Leipzig 1903,
N. Županič, Srbi Plinija i Ptolemeja. Pitanje prve pojave Srba na svetskoj
pozornici sa historijskog, geografskog i etnološkog stanovišta. Beograd 1924.
" Λ^. Županič, Prvobitni Hrvati. Zagreb 1925.
'2 Dolnji Čerkezi posebej ali pa tudi Čerkezi v obče {Adzyge, Adyge) se ime-
nujejo tudi Kjachi.
Izvor in ime Antov. 93
Prvo je treba vedeti, da se kavkaški aborigeni t. j. alarodijski
Kavkazci, katerih sta leta 1895. Zagurski in Slidlitz^^ naštela okroglo
2,226.000, delijo v tri glavne jezikovne skupine in to: Iv vzhodno
ali lezgijsko, II v zapadno ali čerkesko in III v južno ali gruzinsko
(georgijsko) skupino. Kot postranska veja vzhodne se smatrajo Če-
čenci na reki Tereku (243,000 duš) in z Čerkezi se navadno ime-
nujejo tudi Abhazi.
Pustimo za sedaj prvi dve skupini ob strani in posvetimo svoju
pozornost tretji, lezgijski (okroglo 600.000 duš) in njenemu sestavu.
Ona ima 4 glavne veje: Kürinci na jugovzhodu (226.000), Dargua
na severovzhodu (124.000), Laki v sredini (48.000) ter avarsko-an-
dijsko-didojska veja (200.000). Pri Andih (Andijci) samih (26.000) pa
se zapažajo sledeče dijalektične vejice: Andi v ožjem smislu (7575 duš),
Botlihi (1383), Idi ali Tindali (3762), Hihatli ali Camalali (3889) Ka-
ratajci (7217), Godoberi (887), Kuanada ali Bogulal (1474).
Iz navedenega se jasno spozna in vidi, da naši Anti še danes
živijo v svojih Andih (Anti, Andalal) v področju Kavkaza in sicer v
porečju gornjega Koisu, ki se izliva v Kaspijsko morje, to znači tam
kjer jih antični pisatelj omenja v I. stoletju po Kr. r. Andi, ki mejijo
na severu na Cečence, na jugu in na vzhodu na Avare, govorijo,
kakor rečeno, lezgijski dijalekt. Lezgijce''* same pa omenjata vže He-
rodot kot Λιγνές in Strabo kot Afjyai v jugozapadnem primorju Ka-
spijskega morja, med Albanci in Amaconkami.
Lingvisti, v prvi vrsti R. Erckert, ki so proučavali andi-dijalekte,
trdijo, da zavzemajo ti govori posebno mesto v okvirju lezgijskega
jezika in sicer v tem da se kaže v leksikalnem oziru ozka sorodnost
z dijalektoma Avarov in Dido-jcev. Ta sorodnost se izraža v posebno
forsiranem izgovoru šumečih glasov in guturalov kakor tudi v raz-
lično niansiranem thl — glasu. Andijski idijom (Qua: nab mici) raz-
likuje po A. Dirru^^ 4 razrede: 1. razumna moška bitja, 2. razumna
ženska bitja, 3. vse živali in mnoge mrtve stvari, 4. vse ostalo.
Razredni elementi so:
1. razred
2. razred
Sing.
v (w)
i
Plur.   (za primer deblo -čOxa velik)
v      v-o-čOxa v-o-č'ox-oI
j-e-čOxa j-e-čOxol
'3 R. von Erckert, Die Sprachen des kaukasichen Stammes, II, pag. IV, Wien 1905.
Lezgijski Kürinci imenujejo sami sebe lezgi, pl. lezgiar, kar najbrže stoji v
zvezi z besedo lek (lak) »človek".
Adolf Dirr, Einführung in das Studium der kaukasischen Sprachen, pag. 183.
Leipzig 1925.
94 Ν. Županič:
Deklinacijske končnice se pristavljajo le v redkih slučajih na
neizpremenjen nominativ, pač pa navadno na deblo drugih padežev,
ki se razlikuje od nominativa po pristopajočem vokalu odnosno kon-
zonantom ali po celem zlogu. — Plural se končuje vedno na -/, od-
nosno na -al, -ol, -ul, koje končnice se pristavljajo deloma neposredno
singulami obliki, deloma s pomočjo vezujočega -d- odnosno -b- ali
pa celega zloga. Končni vokal nom. sing, pri tem izpada pri mnogih
besedah ali se pa izpreminja. Na primer plural na -/: aki ognjišče
akil, bocO volk boc'ol, anzi sneg anzol, berča kača berčol, boši kokoš
bošol, unso vol an'sodul, l'inso reka l'insodul, guži kočnik gužibol;
plural z vezujučim -d, -b: miskara pajek miskardul, ak'uara vrabec
ak'"ardul, alk'uci petelin alk'ucobil, anžidi sekira anžidobil, γΐζΐ holm
yizadol; besede na konzonante brez veznih elementov: ark'uom žlica ]
ark'uomil, besun nož besumol, čiron Jeklo čiromil, bazar bazardul, j
belir Jelen belirdul, zar led zardul, bil brdo bilodul, hon vas honadul, 1
šub grob šubidol.
V srednjem veku so imenovali orijentalski kakor tudi evropejski
pisatelji Ante — Allan ali Lan, katero ime pa Klaproth in Dubois
vezeta za Osete. Temu pa ugovarja K. Koch^* misleč da ne postoji
sorodnost med antičnimi in srednjevekovnimi Alani,
Kavkaški aborigeni, katerim se prištevajo seveda tudi Lezgijci
skupno z Anti (Anti) ne predstavljajo po bistvu svojega jezika ni
Indoevropce, ni Semite, ni Uralo-altajce, ni Mongole, ampak jezikovno
rodbino sui generis. Med danes živečimi narodi je smatrati Baske v
Pirenejih za njihove sorodnike. Verigo navodov in plemen namreč>
ki je nekdaj vezala te kavkaške aborigene (jafetite) in Baske, so pre-
trgali udarci od severa prihajajočih Arijcev, in jo pokrili z novimi
jezikovno-etničnimi sloji. Kot vmesne vezajoče člane te pretrgane je-
zikovne verige je imenovati vže tudi izginole narode kakor n. pr. malo-
azijske in kavkaške Amaconke, Kaspijce (Kosejce), Kapadočane, Su-
merce, Lidijce, Karce, Mizijce, Pelazge, Rete, Ligurce, Etruščane e. c.
To so bili narodi alarodskega ali jafetitskega rodu, kateremu so pri-
padali tudi naši Anti v svoji prvobitnosti.
- *
K. Koch, Reise in Grusien, am Kaspischen Meere nnd im Kaukasus, pag. 352_
Weimar 1847.
Izvor in ime Antov. 95 I
Ime. Najprej bomo naveli nekoliko varijant antskega imena-'',
ki so jih zapisali razni bizantinski pisatelji ali pa drugi viri: Me-
nander I, 3: Άντες, Prokopios B. g. III, 14 in Theofylaktos VIII, 5,
13: "Ανται, Agathias III, 21: Άντης. 'άνης, Jordanis R. 388, Get. 34,
247: Anti, Antae, Antes; A. Pogodin je našel ime Antov kot osebno
ime v več napisih na kamnih in sicer v enem grškem napisu iz Kerča:
"Ανταξ in na treh latinskih iz Ogerskega: Antus, Ont, Onthus.
Ohranjena stara osebna imena Antov se glase pri historikih:
Jordanis, Getica 246: Boz [Booz], Menander frag. 6: Μΐζάμηρος Ιδα-
ριζίον Mezamir sin Idaričev in njegov brat Κελαγαϋτός, Agathias III,
21: ζ/αβράγεζας Άντης άνής, Prokopios Β. G. III, c. 14: Χιλβούδιος.
Kako so se ta imena prav za prav natančno glasila, so- Ii slovanska
ali ne, težko je povedati. Po Safariku zaznamuje βίεζάμηρος Nezamir-ja,
čemur pa oporeka Janoš Melich ki zastopa obliko Mežemer. Po tem
lingvistu je ime sestavljeno iz rus. meža meja, granica in slovan. mer,
toraj bi ime značilo toliko kot mejaš ali graničar. J. Melich smatra
ime za rusko in Ante za prednike Rusov^^. Kaj pa ako ime v obče
ni slovansko, ampak tuje, recimo kavkaško? Beseda meze, mezy se
nahaja pri čerkeskih Abadzechih, pri Sapsugih mezi, pri Buduchih
meša^^ i t. d. z značenjem gozd, šuma. Pri kavkaških Svanetih pa
znači druga zloženka mare „mož, homme". V tem slučaju bi ime Me-
zamir ali Mezamar značilo gozdni človek, mož iz gozdnatih predelov
ali kakor pravijo Belokranjci „loznjak". Loža znači namreč tam hosto
ali šumo. Ali za trdno je težko kaj reči.
Sedaj pa poskusimo razložiti in razjasniti pomen antskega imena.
F. Rački ga je razkladal iz slovanskega qtin „vir gigas", Vocel iz
nemškega enz in iz anglosaksonskega enf „Riese"; Sachmatov se je
izrazil da ni ime sploh slovanskega izvora in da bi se ga dalo dovesti
v zvezo k večjemu s keltščino. Po mišljenju K. Oštir-ja se je gla-
sila prvobitna paleo-evropska oblika: Venet — Vanet kar je dalo v
slovanskih ustih Vent in po izpadu prefiksa w- Ot iz tega grško
'Αντΐς^^. Anglosaško ent „Riese" (novo visokonemški enz) pa da je
" Cf. L. Niederle, Slovanske starožitnosti. Oddil I, sv. 4. Pflvod a pocatky
Slovanu vychodnich, pag. 72. Praga 1924.
/ Melich, Über zwei Eigennamen. Sišicev Zbornik (Melanges S.). Zbornik na-
učnih radova F. Šišidu povodom šesdesetgodišnjice života, pag. 107—112. Zagreb 1929.
Λ^. Županič Značenje nekih starih geografskih i etničkih imena na balkan-
skom poluostrvu. („Etnolog" V—VI, str. 99). Ljubljana 1933.
2° K. Oštir, Veneti in Anti Alarodski w- prefiks. („Etnolog" II, 46—73). Ljub-
ljana 1928.
96__Ν. Županič:
izposojeno iz slovanskega Ant (Ot-). Da li je Vjatiči v zvezi z Vent,
bi bilo možno ali ne baš sigurno. Po našem mišljenju pa se ima
iskati razlaga antskega imena iz govorov alarodskih aborigenov ker
se je pokazal Kavkaz kot prvobitna postojbina Antov. Predno pa
se napotimo k rešenju problema, bilo bi dobro vedeti, kako Andi
(Anti, Andalal) sami sebe doma imenujejo in kaka imena so jim dali
sosedi. Podajmo se tedaj v zapadni Daghestan na srednjem toku
andijskega Koisu, kjer živi jafetitska (alarodska) ando-didojska sku-
pina. Kakor poroča najboljši poznavalec kavkaških jezikov, Adolf
Dir^^ imenujejo pristni Andijci sami sebe quannaw plur, quannal,
njihov aul (vas) quanni ali quannar hon (kuansko selo) in njih jezik
Qua: nah mi: ci (quannab mici). Po A. Dirru — izgleda, da ime Andi
ne izvira od Antov samih ampak od avarskih sosedov: anndisen
„Andijc" plur, Andi „Andi". Pri Lakih se imenujejo: andimi „An-
dijsko", andiricu „Andijec"; pri Arčincih: Andi, andisoiv „Andijc";
pri Bagulal andil hekua „clovek iz Andov"; pri Tindijcih anditla
hekua; pri Chvv^aršincih andiries hikua; pri Didojcih: 'andizi, pl. andi-
zibi; pri Kapučincih: andibzo suko „andijski človek". A, Dirr sam ni
niti poskusil ime Andi (Änti) etimološko raztolmačiti, ampak se je
zadovoljil z naštevanjem imenovanja Andov doma in pri sosedih.
C. von Hahn^^, ki se je bavil z razlago kavkaških geografskih imen,
izvaja ime And iz tatarske besede and „prisega", po čemur bi ime
And pomenilo ime kraja na katerem se je izvršila važna prisega (za-
kletva). To pa že na prvi pogled kaže malo verjetnosti.
Pri pregledovanju besednega zaklada kavkaških jafetitskih ple-
men se bomo ustavili pri kabardinsko-čerkeski besedi and „natio",
kajti imena narodov po navadi ne pomenijo nič drugega kot „ljudje"
ali „narod". Cerkeski koren and je vsakako soroden s hetitskim an-
tuhš „clovek". Tako bi bil kavkaški izvor prvobitnih nosilcev imena
Ant dokazan ne samo historično geografski ampak tudi etimološki.
Ce torej zgodovinarji trdijo da bi bili Anti in njih ime zginili raz
svetske pozornice v toku VII. stoletja po Kr. r,, to ni istinito, ker
živijo v svoji prvobitnosti še danes kot alarodijski Anti (Änti, An-
dalal) v porečju Andijskega Koisu v vzhodnem Kavkazu tam, kjer so
živeli pred okroglo 2000 leti. Iz tega se vidi, da je ničeven prepir v
tem, so-Ii bili Anti predniki specijalno Malo-Rusov ali Veliko-Rusov
A. Dirr, Die heutigen Namen der kaukasichen Völker. Petermanns Mittei-
lungen, 54, Bd. IX, 204—212. Gotha 1908.
22 C. von Hahn, Erster Versuch einer Erklärung geographischer Namen, pag. 4.
Stuttgart 1910.
Izvor in ime Antov. 97
ali pa Rusov (Vzhodnih Slovanov) v obče, ker je njihov izvor tuj in
so v slovanskem svetu imeli važno vojaško in politično vlogo, dočim
so bili v etnološkem oziru malega pomena. Kakor je vže zgoraj ome- \
njeno so Anti, verjetno kot zavezniki sorodnih kavkaških plemen,
po prehodu čez reki Don in Dnëpr, po svoji priliki podčinili tedanje
Slovane med zadnje imenovano reko ter Dnëstrom in ustvarili neke i
vrste državno organizacijo, ki je bila v času vpada Hunov (375 po ;
Kr. r.) tako trdna da si je mogla na bojnem polju meriti z vojske \
navajenimi Ostrogoti. Po izvesnem razdobju časa sožitja Slovanov s
kavkaškimi premagovalci, so zadnji morali izgubiti svojo etnično in-
dividualnost, posebno pa jezik. Obdržalo se je le ime zmagovalcev
in državna (nacijolna) ideja in zato je mogel Prokopios (De bello {
Gothico, cap. 14) v sredi VI. stoletja po Kr. r. pisati, da Sloveni in i
Anti govore isti jezik: eort ôe χαϊ μία ίκατίρος φωνή ...
Vsebina tega predavanja, spoštovani, gospodje kolegi, je morda ;
pokazala, da bi bilo potrebno marsikatero pojedinost iz dobe prese- j
Ijevanja narodov razjasniti, da se pa važne stvari, o katerih nam \
poročajo bizantinski historiki v kaosu narodov vzhodne Evrope in
Podonavlja, ne dajo razložiti s pomočjo grškega, latinskega, german- ,
skega ali slovanskega jezika. Bolj in bolj stopa v ospredje potreba po
znanju orijentalskih jezikov, posebno kavkaških, ugrofinskih in uralo-
altajskih govorov, da bi se prineslo svetlosti v temno zgodovinsko etno- j
logijo dobe velikega Preseljevanja Narodov na kraju antičnega veka. j
Vrlo dobro bi bilo boljše poznati odnose med rodovi Preseljevanja j
Narodov, njihov izvor in primitivno civilizacijo, ker iz tedanjega kaosa |
je postal moderni svet na razvalinah antike in na temelju krščanstva, j
L'origine et le nom des Antes.
Conférence au 111= Congrès International des Byzantinologues à i
Athènes, le 14 Octobre 1930. Lieu: Salle des Assemblées de l'Aca- i
demie des Sciences. i
(Résumé.)
D'après Jordanis et Procopius les Antes signifiaient les Slaves i
orientaux qui, au temps de ces deux historiens, vécurent principale- i
ment entre les deux grands fleuves sarmatiques, le Dniestr et le j
Dniepr. Mais déjà avant, au IV* siècle après J. -C, les Antes ont i
du habiter quelque part de ce côté, car en l'année du passage des!
Huns par le Don (375), ils menèrent une lutte acharnée contre Ve- >
nétarius, roi des Goths orientaux. Les Antes ont été vaincus et à
l'occasion de cette catastrophe leur roi Boz avec soixante-dix chefs
98 Ν. Županic:
ont été fait prisonniers et pendus. Le chef des Huns, Belamber,
jaloux et furieux à cause de la victoire de son vassal gothique, l'at-
taque en compagnie des troupes alanes du roi des Goths Orientaux
et le bat complètement, en 376 après J. -G., au fleuve Erak, (proba-
blement Tiligul) qui divise la steppe du Ponthus entre le Dniestr et
le Dniepr et se jette dans la Mer Noire. Après l'annéantissement de
la grande puissance des Huns et le départ des Goths Orientaux de
la Dacie en Pannonie, les vagues des migrations des Slaves et des
Antes arrivèrent jusqu'au Danube Inférieur.
Ainsi les Slaves et les Antes vinrent en contact avec l'Etat
byzantin, dont ils étaient partagés seulement par les eaux du Danube,
et en vue des historiens byzantins.
Pour la première fois dans l'histoire les Slaves sont mentionnés
sous le nom de Σκλαυηνοί en 525, au Danube Inférieur par Pseudo-
Caesarius-Nazianzenus, dans ses questions et réponses théologiques,
c. 110 (Ducaeus, Bibliotheca veterum patrum, I, 614): Πώς ôi oi èv
ΒαβνλΦνι, οποί δ'αν γινωνται, τ§ μιαιγαμία τών όμαίων παραινοϋαι; π&ς
ό'εν ετίρω τμήματι οντες οί ΣχλανηνοΙ και ΦνΟωντται, οι και ζ/ανονβιοι
προραγορενόμενοι. Il appelle les Slovènes et les Phyzonites Danubiens
et raconte d'eux des chosis incroyablement drôles, ce qui signifie
qu'il ne les connait pas, qu'il a seulement entendu parler d'eux, car
ils ont peut-être seulement avant peu atteint la rive gauche du
Danube.
Pas beaucoup plus tard, c'est-à-dire bientôt après l'arrivée au
trône de l'empereur Justinien (527—567), les Byzantins mentionnent
les Antes qui sont venus chez eux piller. En 558 Procopius écrit que,
depuis l'arrivée au trône de l'empereur Justinien, les Huns, les Slaves
et les Antes, presque chaque année vinrent piller l'IUyrie, la Thrace
l'Héllade, le Chersonèse, bref tout le territoire de la Mer Ionienne
jusqu'aux faubourgs de Constantinople. Au temps de ces attaques
et de ces pillages plus de 200.000 Byzantins étaient tués ou fait
prisonniers, ainsi que ce territoire est devenu comme le désert Scy-
thique. Ces pillages, auxquels aussi les Antes participaient, duraient
de l'année 527 jusqu'en 558, c'esa-à-dire trente-et-un ans. Comme
les empereurs byzantins Justin le I""^ (518—527). Justinien le 1^(527—
565) et Justin II (565—578) portèrent l'atribut Άντικύς, il en résulte
que les Byzantins avaient bien des démêlées avec les Antes.
Entre les Antes et les Slaves il n'y avait pas d'accord durable,
ils ont même fait la guerre les uns aux autres, pour régler leurs
comptes mutuels. Byzance savait bien se servir des Antes qui étaient
Izvor in ime Antov. 99 '
des meilleurs guerriers et les envoyer contre leurs frères, pour les em-
pêcher de passer par la frontière du Danube. Comme les Huns et les
Slaves aussi les Antes servirent dans les armées byzantines comme
cavaliers. On les dirigeait surtout en Italie, contre les Goths.
Vers 558 les Avares, dans leur migration vers l'ouest, commen-
cèrent à attaquer les Antes et à piller leur territoire. Après le départ
des Avares en Pannonie, les Antes nouèrent des relations amicales
avec Byzance et, comme ses alliés, ils durent combattre tantôt les
Slovènes (Slaves), tantôt les Avares. Dans ces guerres, l'organisation de
l'Etat des Antes a du lentement se disloquer car, après l'année 602,
surtout après la fondation de l'Etat bulgare à la péninsule Balkani-
que, les Antes ont disparus de l'horizon des chroniquers et historiens
byzantins.
L'origine des Antes.
Lubor Niederle dit qu'on mentionne les Antes pour la première
fois dans la tradition langobarde, c'est-à-dire au temps du III" au IV*
siècle après J. -C. Mais déjà Pomponius Mêla et C. Plinius Secundus
mentionnent les «Cissianti" au premier siècle après J. -C. Ce nom
ne signifie pas un peuple, mais deux: „Cissi" et „Anti", Il faut fixer
leurs habitations près du Caucase. A ce temps-là il n'y avait pas
de Slaves dans ces parages, alors c'est clair que les Antes ne peu-
vent être qu'un peuple alarode (japhétite). Seulement plus tard ils
sont partis avec des autres peuples caucases, les Serbes, les Croates,
les Kisi (Kiachi, ~ Čechi, Čachi) vers l'ouest sur le territoire des Slaves
avec lesquels ils ont commencé une vie commune et qui se sont vite
slavisés, à cause de leur petit nombre.
Aujourd'hui encore on trouve le peuple des „Andes" dans le
Caucase. Ce groupe ethnique ne compte que 26.000 âmes et appar-
tient à la famille Lesgienne. C'est un groupe qui parle une langue
sui generis. 11 faut considérer les Basques comme leurs parents éloignes,
comme aussi des autres peuples disparus, comme par exemple les Etrus-
ques les Pélasgues.
Le nom.
Chez les Byzantins le nom des Antes a des différentes formes
qui se ressemblent. Les Antes d'aujourd'hui s'appelent „qannaw" et
ils ont été appelés ,Andi" par leurs voisins. Le mot kabardinotcher-
kesse „and" signifie „nation". On voit qu'il faudrait bien avoir une
connaissance approfondie des langues orientales, pour éclaircir les my-
stères des migrations des peuples, car la connaissance des langues indo-
europénnes seule ne suffit pas.