UČITELJ KI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. In 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič nadučitelj u Buzetu. Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravnišlvo v Trstu, ulica Molin grandc 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 16.	v	Trstu,	dne	16.	avgusta	1921.	5	Leto	51.
Zvezo slovonsKlh učitelj, društev
v Trstu.
V spored .
linliiili® itamiia
Ai(
dne 10. in 11. septembra 1921
v Vipavi.
16. septembra: ob 11. predpoludne seja upravnega odbora;
ob 15 seje odsekov; ob 18 seja upravnega odbora in določitev razporeda delegacijskega zborovanja.
11. septembra: ob 9. predpoludne delega-j cijsko zborovanje po razporedu, ki ga določi upravni odbor.
□□□□
Sklicuje se na predidoča pojasnila, p r i s čakujemo, dase odzovejo vsi de« legatje naše mu vabilu, da po resnem posvetovanju in preudarku podado »Zvezi« one smernice, ki so za njen obstoj ter naj* uspešnejše njeno delovanje v prospeh šolstva in učiteljstva najprimernejše.
Tovariši (s ic e) ne delegat je bo« do nam dobrodošli gostje!
Kdor želi prenočišča, naj to pravočasno javi tov. Julki Kalinovi v Vipavi z navedbo dni, v katerih nameruje bivati v Vipavi.
VODSTVO.
VICE ORLJAK:
Nešto o pevaniu u puikoj ikoli
Pevanje je obvezatan predmet pučke ško« ie, pa ako mu je i odmeren samo jedan sat sedmično, ipak ne sledi odatle, da je peva« nje male vrednosti i nuzgrednog značenja. Naprotiv: znamo, da je pevanje vrlo uzgojno sredstvo, te da silno deluje na mišljenje, čud, okus i mašfcu mladeži i odraslih. Pobudjuje, razvija čustva za lepo tu (estetsko čustvo); potice plemenitost i lepotu ceniti, a nez« grapnost i surovost izbegavati. Na volju de« kije silno: krepi ju i čeliči. Plemenita pesma ugušava zle strasti i porive; rodoljubna uspi« niva narodnosna i rodoljubna plemenita ču« stva, a religiozno pevanje pobudjuje pobož« ne želje i odluke. Krepča razum i pamčenje, a skupno pevanje uči redu i harmoniji. Nista na svetu ne može ljudsko srce večma uzdiči i čoveka oduševiti koli skladno pojanje ple« menite tendenci j e. Vesela pesma vedri za* losno srce i ublažuje mu rane, a žalosna vabi suze žalosnice.
Pesma guši sebičnost i samoljublje, a budi i jača radodarnost, te altruistična nagnuča.
Pevanje nadalje ostri, sluh uospče, a na= pose glazbeni. Čovek ostra sluha lakše i toč« ni j c razabire govor i glasove negoli to može onaj nerazvita sluha. Pomoču oštra sluha I lako se i točno razabire i pogadja akcenat i melodij u svoga i tudjeg jezika.
Ovo bit če i razlogom, sto mi Jugosloveni kao priznati pevački narod, lasno* naučimo tudje jezike.
Pučka škola valja da goji lepo pevanje, po« što valja harmonično da uzgaja detetu ra« zum i srce. Zanemarivanje oveg predmeta j šteti decil i narodu. Gojiti pevanje znalci ! gojiti umetnost, a umetnost je mnogo jače | uzgojno sredstvo nego su to znanosti. Zna« nje razvija i jača intelektualne sposobnosti,
! a. umetnost moralne. Znanje je k oris n o, a J umetnost je simbol lepote i dobrote. Čovek i biva potipamo savršen umetničkim odgojem, j ako je ujedno učenjak i umetnik. Po razvitku i umetnosti nekog naroda audi se njegov raz«
| v itak i prosvetu. Prhnitivan čovek i narod ne peva, nit znade za glazbu i kazaHšta, a kada j stane pevati uzdignuvši se moralno, pevanje I mu je primitivno, jednolično i nezgrapno. Prosvetom pako razvija se usporedo i pe«
! vanje, daklc umetnost. Pošto nema p-ro«' ; svete bez škole, učenja, navikiVatnja i vežba« ni a, za to pučka škola mora osobitu pažnju' posvetiti pevanju.
Pevanje koristi detetu i u drugom praven.
; Potpomaže mu do lepa, gladka eitanja i usa«
J vršuje mu govorni organ, naime grlo i glas. i Pa tako višino, da je ciobru pevaču govor muzikalan, čist, blag i mio. Pevanjem se deci ispravljaju govorne mane: krivi izgovor reči i glasova pa mucanjc i jecljanje. Koja je dakie svrha pevanja uopče, a napose u pučkoj škofi? Delomice odgovornih na ova, dva pitanja. Dodat ču: »Opčenita i zadnja svrha pevanja je ista, što i govoru, plaču, smehu, operi, drami, naime verno i istinsko očitova« nje svojih čustava i osečaja; na drugo pita« nje još ču reči, da pučka škola valja da pe« vanjem razvije temeljna pomagala toj urnet« n osti, izvežbati naime donekle glazbeni sluh i grlo te glazbeno shvačanje učenika, podati mu za ponutbirru u život malu ali vrednu zalihu popevaka, i da postane ljubitelj le« pote.
Kako da se peva u pučkoj školi?
Jedno — ili dvoglasno? Duh vremena i potreba zahteva, da se goji i u našim seo« skirn školama istozvučno i dvozvučno- peva« nje. I več našemu detetu na selu ni je več tudje dvoglasno, čak i zborno pevanje, pak če za to- imati smisla za ovu vrst pevanja. Premešani smo i opkoljeni narodima, u kojih je razvito barem dvoglasno pevanje. U ratu mnogo naučiše naši muškarci, pak donesoše kuči dapače i troglasno pevjanjc i pevaju osobito slovenske popevke. Slovenska; brača U; torne su istarskomiu Hrvatu upravo- uči«
.telji. Mi v Istri moramo i na polju pesme in pevanja pokročiti dalje, i dignuti narod naš u red naših zemljaka i suseda. Početi' valja u tome zara-no; naše dete več u osnovnoj školi valja da peva popevke jedno ili dvoglasno. Imade predela v Istri gde nam ne če dvo« glasno pevanje zadavati mnogo truda kako u kojem drugom predelu, opet nekoja deca su tako oštra sluha, da čemo moči s njima bez ovečih poteškoča i priprava pevati! u dva grla. Svakako u nižim godištima (1.—3.) no čemo, držim, moči uvesti ovo pevanje, ali u višitn to čemo morati i moči, ako smo pe« vali s deoom po-čevši od 1. godiš ta*. To nam
več nalažu i nove učevne osnove, što su skrojene prema potrebama talijanskog življa, ali nama je dužnost kulturna, da ih prisvoji« mo i za naše hrvatske ljude. — Smatram pako potrebnim, da se goji istozvučno pe« vanje u svim godištima i to za to, da mog-u sva bez iznemke deca i manje pojasta grla i slabi j ega; sluha naučiti pevati i prisvojiti melodiju (napev) sviju popevaka, što* ne bi mogla sva, da su nekoja prisiljena uvek pe« vati alt. Držim opet potrebnim, da. učenici izmenično pevaju sada sopran, a onda ;alt, ova vežba vrlo povoljno deluje na uzgoj grla i sluha. Probitačno- je, da svako selo- naposeb umije zapevati školske naučene pesme dvo« glasno nakanom, da predju iz škole u dom.
(Nastavit če se.)
IVAN VOUK:
Vzgojni smotri
(Nadaljevanje.)
Francoski filozof Rousseau pravi po1 -pra« vici, da sloni družba na prastarih človeških pogodbah, medtem ko je država produkt zakonov, ki jih je družba uvedla. Družba je torej prvotna;, država potem, zato je država del družbe.
Samo fizične osebe pa ne tvorijo še družbe. Skupno življenje ljudi in trajna skupnost tega življenja to je bistvo družbe. Človek kot fi« žično bitje je le material za družbo. Ako imam pripravljen material za hišo: tu nalo-« ženo opeko, tam pesek, apno, tramove, to n: še hiša. Član družbe postane človek le tedaj, če se zaveda tega članstva in hoče tudi to biti. Volja je torej tisti faktor, ki napravi iz fizičnega t. j. telesnega človeka člana družbe. Skupnost hotenja ustvari družbo, ki je duhov« ni organizem. In v resnici ima družba vse znake organizma: 1. Dele družbe si zamore« mo misliti le v zvezi s celoto: človeka sil ne moremo drugače predstavljati kakor le kot člana družbe.
2. Posamezni deli se vzajemno podpirajo: človek živi od družbe, družba je sestavljena iz poedincev in črpa moč od njih.
3. Družba se razmnožuje.
Za organizem je posebno značilno razmno« žcvanje. Razmnoževanje družbe je prostor« no in časovno. Prostorno razmnoževanje je kolonizacija, t. j. družba se širi povsod na zemlji. Časovno razmnoževanje se vrši z vzgojo naraščaja. Vzgojo bi torej imenovali časovno razmnoževanje, kolonizacijo pro« storno. Tako smo prišli do najsplošnejše označbe ali definicije: Vzgoja je razmnože« vanje družbe.
Ko je tako dognan najobširnejši smoter vzgoje t. j. razmnoževanje družbe, ne pa člo« voka samega-, sledi, da, je vzgoja tesno spo« jena s poznanjem vseh vprašanj, ki se tičejo družbe. Znanost, ki se bavi s temi vprašanji, je socijolo-gija — družboslovje.
Da ponovim še enkrat: Ljudje t. j. posa« mezniki ali individuvi kot fizična bitja ne morejo tvoriti' družbe, torej tudi ne novih generacij, ampak so le material za tvorbo družbe. Družba starih Rimljanov n. pr. se ni razmnoževala morda vsled tega, ker so se rodili otroci, ampak s tem, da so bili ti otroci vzgojeni v tistem duhu, v^tistem jeziku, da so jim stari vcepljali svoja načela; svoje na« zore, svoje običaje. Zato pa se> je ravnala vzgoja vedno po smotrih in idejah, ki jih je imela tista družba, v kateri sta živela vzgo« jiltelj in njegov gojenec. Vsebina vzgoje, t. j. vse kar so učili in vadili, je bila določena po javnem mnenju tiste dobe, seveda no popolnoma. Poleg javnega mnenja je vpli«
vala nanjo tudi tradicija, to so bile rame po* dedovane navade, običaji in šege in sporo* čila prejšnjih rodov. Tako moremo reči, da vsaj do danes pravila vzgojeslovja niso splošno veljavna. Z drugimi besedami: ista pravila ne morejo veljati za vse čase in za vse družbe, ampak vsaka doba, vsaka družba ima svoje postave, svoja pravila. Kar velja za družbo, velja seveda tudi za vzgojo. Tudi današnja vzgoja je uravnana po smotrih in idejah današnje kulture. Sedaj ko se začrtu* jejo na vzhodu obrisi nove družbe z novimi; drugačnimi smotri in ideali, bomo videli, daj bodo ti smotri in ideali tudi smotri in ideali vzgoje.
Ako trdimo, da se ravnajo vzgojni smotri po vsakokratni! človeški družbi, s tem še ni rečeno, da mora vzgoja slepo slediti diktira* nim smerem in idejam družbe. Tudi bi bilo napačno misliti, da so nauki in izkušnje prejšnjih rodov za vzgojitelje popolnoma neporabni, ker je vzgoja tako tesno zvezana s časom.
Nova družba ima nova načela, svoja etična ali moralna, ali kakor pravimo z našim izra* zom nravna naziiranja. Vkljub izpreminjanju etičnih načel imajo vsi ti moralni sistemi ne* kaj skupnega in stalnega, ki ni vezano na čas namreč: Zavzemanje in vnema za smo* tre in ideale. Ta vnema, to zanimanje je stalno in rodi razne kreposti ali čednosti, ki jih moremo več ali manj zaslediti že pri naj* starejših družbah. Tako je na pr. znano Špartansko spoštovanje do starejših ljudi, možatost starih Germanov, gostoljubnost starih Slovanov. Mnenja naših prednikov imajo torej še vedno' svojo vrednost. Pred* met vzgoje, t. j. gojenec je lahko prav razno* vrsten in tudi vzgojno vplivanje temu pri* merno1 različno. Le mislimo si velikansko razliko med mladim Gronlandcem, ki ga nje* gov oče vadi v lovu na severne medvede — pa med našimi univerzami. Navedel sem to, da pokažemo nazorno sliko, kako različne so lahko človeške družbe. Vkljub tej razliki pa je tudi pri predmetu vzgoje nekaj ostalo ne* izpremenjeno, vsaj odkar je začel^ človek pisati — namreč človeška duša. Človeška duša, v našem slučaju mislimo na otroško dušo, je v svojem bistvu od pamtiveka vedno enaka, vkljub napredovanju človeškega ra* zuma in vkljub podedovalnosti. Napredek in podedovalnost ne ustvarjajo novih dušnih lastnosti, temveč morejo prvotne sposobno* sti in nagnjenja jačiti ali slabiti. Taki čluvstvi sta recimo sočustvovanje, krvoločnost.
(Nadaljevanje.)
IZ ORGANIZACIJE.
Zborovanje »Postojnskega učiteljskega društva«.
Pod sivim Nanosom, v prijazni vasici Razdrto je imelo »Postojnsko učiteljsko društvo« dne 9. junija svoj redni občni zbor.
V pozdravu navzočim članom naglasa predsednik tov. Janko Šraj, važnost tega občnega zbora, ki ima nalogo določiti s spremembo pravil smernice našemu društvu pod novimi) razmerami. Pozdravlja draga gosta tov. Grmeka in tov. Čoka iz Trsta, ter tov. starosto, našega vedno živahnega Fr. Zamana. Spominja se vrlih tovarišev Rud. Horvata in
H.	Paternosta, ki sta bila vsled razmer primorana oditi v Jugoslavijo. Poudarja, da je društvo le strokovna in stanovska organizacija, kjer mora biti včlanjen vsak zaveden učitelj in učiteljica okraja, ter preide k dnevnemu redu.
Tov. Kopač Polde poda tajniško poročilo. Odbor je imel 5 sej. V teh so 'se razpravljale važnejše stanovske zadeve, zlasti nova pravila. Društvo je izposlovalo cenejšo dobavo obleke in perila pri apro-vizacijski zadrugi) v Gorici. Urgiralo je glede stanarin učiteljstvu, a do danes brezuspešno. V društvu je do danes 106 članov, le 4 še manjkajo; še ti.naj pristopijo, potem bo včlanjeno v društvu vse učiteljstvo okraja, kar bi bilo veselo in pogum vzbujajoče znamenje.
Tovariš Cenčič Julij poda blagajniško poročilo. Izvoljeni pregledovalci računov Metod Požar, Slavka Burnik in Logar Franc, so našli račune, blag. knjigo in gotovino v »redu.
Potem je prebral tov. Požar Vladimir pravila, ki jih je nanovo sestavil odbor, Občni) zbor jih sprejme s premembo v nekaterih točkah.
Pri volitvah so bili izvoljeni kot nov odbor tovariši Šraj Janko, Požar Vladimir, Lampret Fortunat, Kopač Leopold, Kmet Herman, Cenčič Julij, Kenič Andrej. Ker tov. Šraj Janko ne prevzame zopetne izvolitve, se izvoli tovariš Mrcina Ivan. Za pregledovalce računov sta bili izvoljeni tov. Suša Justa in Vilhar Tinka.
Pred volitvijo delegatov za Zvezino zborovanje se oglasi k besedi tov. Grmek. Pove, da se hoče zanesti v »Zvezo« razdor s tem, da se Zveza organizira po političnih naziranjih svojih članov. Zveza naj ostane strogo stanovska strokovna organizacija, ker le tako ostane močan faktor, na katerega se lahko opira učiteljstvo. V nasprotnem slučaju Zveza gotovo razpade. Isto poudarjata tudi tov. Šraj Janko in Požar Vladimir.
Občni zbor sklene soglasno, da imajo naši. delegati na zborovanju zastopati stališče, da ostani Zveza še dalje strogo stanovska organižacija, brez političnega strankarstva; saj je izven Zveze vsakemu posamezniku popolno prosta pot pridružiti se temu ali onemu političnemu naziranju ali stranki.
Sklene se, da Zveza odloči za zborovanje Vipavo in ne Postojno, zlasti zaradi stanovanjskih razmer. Delegatom se izvolijo Šraj Janko, Štorman Franc, Požar Metod, Mrcina Ivan, Požar Vladko, Kopač Polde, Suša Justa, Lampret Fortunat, Ditrich Marija, Kalin Julka in Vilhar Tinka. Namestniki:	Mr-
cina Franc, Logar Franc, Trošt Jože in Lipovec Jože.
K slučajnostim stavi tov. Mrcina predlog, da društvo vpelje izkaznice, na katerih naj je razvidno kdaj in do kdaj je posameznik vplačal udnino. Se sprejme. (Predlog priporočamo tudi drugim uč. dr. — Op. ured.).
Tov. Požar: Društvo naj se znova obrne do oblasti, da se učiteljstvu okraja izplačujejo opravilne doklade in stanarina kakor jo uživa goriško in istrsko učiteljstvo.
Preteklo šolsko leto več mesecev ni prejelo učiteljstvo redno svojih mesečnih prejemkov. Krive tega zavlačevanja so oblasti, ki ne poskrbe pravočasno za nakazilo denarja. Zato sklene občni zbor, da stopi v prihodnjem šolskem letu, če se pripete zopet taki slučaji, učiteljstvo v stavko vsak mesec toliko dni, dokler se mu ne izplača mesečnega prejemka.
Tov. Požar: V našem šolskem okraju so bile u-'radno vpeljane za šole De Michelijeve čitanke, dovoljene pa tudi nove, predelane. Prve so nerabne kar je priznala okrajna učiteljska konferenca in pa okr. šol. nadzornik ob nadzorovanju na nekaterih šolah. Zato, občni zbor skleni', da vpelji vse učiteljstvo na vseh šolah predelane čitanke v vse razrede, za toliko časa, dokler ne sestavi odbor za sestavo knjig novih. Računice naj ostanejo do sestave novih stare v rabi. Isti: Z okrožnico vodstvom šol ukazuje okrajni šolski svet učiteljstvu, naj izvrši vse predpriprave, da se novo šolsko leto prične pravočasno. Zato nasvetuje učiteljstvo okr. šol. svetu naj ukaže županstvom, da prekrbijo ista vse knjige in samoučila ter potrebščine za posamezne šole naj svoj račun do 25. septembra, ker šole nimajo denarnih sredstev, da bi učiteljstvo zalagalo v ta namen svojo »veliko« plačo, ne more nihče terjati od njega. Šolska oblast naj pa dostavi potrebne tiskovine tudi do tega časa. Če se temu ne ugodi, odklanja učiteljstvo vsako odgovornost za reden pričetek pouka.
Glede praznika dreves sklene občni zbor, da se vrši tekom šolskega leta daljši ali krajši izlet v o-kolico šole, kjer se mladini razloži pomen saditve in gojitve dreves.
Tov. Šraj: Učiteljstvo našega okraja je najslabše plačano. Nima stanarine in vodstvenih doklad kakor učiteljstvo Goriške in Istre. Predlagalo se je, urgiralo, .obljubljalo, a danes smo še na istem, kot smo bili. Zato naj okrajni šolski svet svojemu učiteljstvu nakaže enake draginjske doklade, kot je to že storil tržiški okraj in sicer s 1. jan. 1921.
S tem je bilo zborovanje končano.
Poročevalec.
Zborovanje Slomškove zveze v Idriji. —- Dne 13.
julija 1921. se je vršilo zborovanje Sl. zv. v Idriji. Navzoči so bili skoraj vsi tovariši in tovarišice. Zborovanje se je vršilo po sledečem dnevnem redu:
a) Učiteljevo šol. pedag. delo v ljudski šoli T. J, Rupnik);
b) volitev delegatov;
c) slučajnosti.
Predsednik č. g. Karel Supin pozdravi navzoče in da besedo tov. Rupniku, ki v kratkem a jedrnatem predavanju očrta učiteljevo delovanje na šol. pedagoškem polju v ljudski šoli. Predavatelj poudarja, naj učitelj prilagodi način in smoter poučevanja razmeram kraja im zahtevam časa. Karakterističen znak sedanje dobe je stremljenje in hrepenenje po brezdelju, oziroma po lahkem in sigurnem pridobivanju kapitala. To je pot, ki vodi v prepad. Brez dela — telesnega in duševnega — človeški družbi ni obstanka. Zato navajaj učitelj mladino k delu; dolžnost vsakogar, ki hoče biti vreden ud človeške družbe, je resno delo. Brez dela ni jela, samo z delom si moramo prislužiti to, kar potrebujemo za obstanek. Učitelj pokaži učencem potrebo in vrednost duševnega in telesnega dela ter jih navajaj tudi praktično k delu, seveda z ozirom na krajevne razmere, v katerih deluje učitelj, Nadalje naj se učencem poda in razjasni — in to zlasti v višjih skupinah — osnovne pojme o politiki, da se tozadevno lahko razgledajo, ko stopijo v življenje. Končno naj se učencem razbistri tudi pojem brat-
stva med narodi. Kolikor mogoče naj dela učitelj na to, da se omeji plemensko sovraštvo na podlagi reka: Vsi narodi so bratje, vsi imajo pravico do življenja in obstanka; a vsak narod ima tudi dolžnosti do drugega naroda — svojega soseda! Zlasti v sedanji dobi in sedanjih političnih razmerah stavi življenje na nas zahtevo strpljivosti in narodnega bratstva; ne hlapci svojim gospodarjem in ne tlačani, temveč bratje pod eno streho z istimi dolžnostmi a tudi z istimi pravicami.
Po predavanju se je vnela živahna debata. Predavatelj si je stekel za svoje skrbno izpeljano predavanje obilo priznanja.
Za septembersko Zvezino zborovanje so bili izvoljeni kot delegati soglasno tovariši(ice) Tratnik, Zazula, Tušar in za namestnike tovariši(ice) Rupnik, Vončina, Kogoj.
Z velikim veseljem in zadovoljstvom pozdravljajo tudi vsi zbrani člani Slomškove zveze odlok mini-sterstva za javni pouk, s katerim je smatrati verstvo kot obvezni predmet in se stavlja na svoje prejšnje mesto.*)
Po izčrpanem dnevnim redu je zaključil predsednik zborovanje.
Na znanje! Javljamo čitaocima »Naše nade«, osobito učiteljstvu, da ne če izači ovaj list za avgust i septembar, pošto bilo bi teško, a u nekim mestima skoro nemoguče, list raspačati u škol. praznicima, a još teže uterati članarinu. Izašao je pako 4. broj za jul, kojeg nek izvole škole (učitelji) bodikako raspačati, a pretplatu uterati i poslati ju na upravu lista u Trst. (Sada na »Zvezu slov. učit. društev, Sv. Ivan, 950). — Ne možemo inače, a da ne pozovemo učiteljstvo, da se svojski zauzme za raširenje »Naše nade«, koja je uz »Učitelj, list«, naša duša, naš organ, da — naša pluča. Mi smo dužni i moramo uzgojno delovati na mladež i narod i putem tiska. Stališ bez svojih novina, glasila, sliči zvonu bez klepeta.
*
Učiteljstvu zapadne Istre! Kako več najavljeno, obdržat če se 10 i 11. septembra o. g. u Vipavi zborovanje delegata sviju u »Zvezi« udruženih učitelj, društava. Delegati bili su odabrani na zadnjim skupštinama koncem minule škol. godine. A mi, istarsko hrvat. učiteljstvo, nije se sastalo, a nit se je moglo nesmetano u ovo zadnje doba radi po-znatih prežalosnih dogodjaja širom naše izmučene Istre. Al tomu je i drugi razlog, a ta je, što su nam bila nova pravila odbita, na što uložisino druga. Sada se bismo mogli sastati, ali praznioi nisu za to podesni, pošto je učiteljstvo raštrkano kojekuda. Držimo za to shodnim sazvati glavnu skupštinu po-četkom oktobra, u doba naime, kad če biti staro i novo učiteljstvo smešteno na svojim mestima, te kada čemo moči znati, koji smo tu na staroj grudi ostali i koliko nas imade. Kad bismo bili več sa-zvali glav. skupštinu, morali bismo sazvati drugu takodjer oktobra, t. j. na početku škol. godine. A mi ne smijemo ostati bez svojih delegata na zborovanju u Vipavi; dapače mi, koji najviše trpimo, i na koje svet gleda začudjenim okom, moramo tamo dignuti svoj glas. Za to predstavnici hrvat. učiteljstva Istre moraju u Vipavu; za to smatramo potrebnim imenovati lanjske naše delegate, odabrane na paziinskoj našoj skupštini za zborovanje delegata u Trstu, za zborovanje u Vipavi, te ih pozivamo, da prisustvuju zborovanju kao naši odaslanici. Koji delegat ne bi mogao prisustvovati, >ili ga več nema medju nama, molimo, da to priopče društvenom predstavniku, Vinku Šepič-u u Buzet, a ovo za to, da im možemo imenovati Zamernike. — Molimo, da se ne baci ovaj naš poziv — ad aeta,
*
Ako ne mogosmo držati glav. skupštine, a ono možemo, dapače moramo, redovitu uplačivati mesečnu članarinu po 5 L. Pošto smo uoči deleg. zborovanja, a računi valja da su uredjeni, pa da ne buderno na »indeksu«, molimo da se sada članarina šalje na našu vrednu blagajničarku, učiteljicu Mariju Kinkela u Matulje, koja če najbolje znati isplatiti »Zvezi« utanačenu tangentu, Glavno je za sada da namirimo članarinu, a ostalo če doči sve na red.	Odbor,
*) Tu tiči pomota. Minitrska odredba se glasi v tej zadevi: 1. Veronauk je smatrati kot obvezni predmet za vse učence, ki niso od tega pouka oproščeni. 2. Določitev prostih dni za gotove verske vaje naj se ozira na krajevne razmere in naj se vrši s pretežno tehničnih vidikov, upoštevajoč prej veljavno razsežnost verskih vaj po odstavku 4. odloka z dne 21. XI. 1920. št. 5032-12-6, ter številčno razmerje učencev, ki se udeleže verskih vaj, ako niso zahtevali poprej oprostitve od istih. Okrožnica Gen. Giv. Kom. z dne 14. 6. 21, št. 315-6251 odd. III. — Op. ured.
Predavanje, Opozarjamo c. tovariše in tovarišice, da se bo vršilo prih. soboto zvečer v »Narodnem Domu« pri sv. Ivanu (Trst) predavanje o Dantejevi šeststoletnici. Predava dr. Alojzij Res. Vsi, ki ste ostali v Trstu, pridite gotovo.
Šolske vesti.
Smrtna kosa. Dne 30. m. m. je preminul po dolgi mučni bolezni dragi nam tovariš Josip Bertok, nadučitelj v Škofijah, zapustivši najlepši spomin med šolsko mladino in narodom. Neumorno delavnemu tovarišu lahen počitek v objemu večnosti, zaostalim pa naše srčno sožalje!
Kako priljubljen je bil ranjki tovariš, pokazal je pogreb njegovih smrtnih ostankov. Udeležba strani naroda, duhovščine in učiteljstva je bila res ogromna. Polnoštevilna godba iz Čežarjev je spremljala pokojnika iz Kopra, kjer je umrl, na zadnji poti. Pevsko društvo »Samo« in učiteljski pevski zbor mu je zapel žalostimke na grobu, ob katerem je govoril tov. Venturini. To slednjo čast je pokojnik tudi zaslužil. Ni bil samo vesten vzgojitelj mladine, temveč je posvetil narodu vse svoje sile. Ustanovil je v Škofijah pevsko in bralno društvo »Istrski grmič«, ki mu je bil tudi pevovodja. Vodil je posojilnico in hranilnico v Škofijah, bil je več let občinski zastopnik v miljskem občinskem svetu, bil je odbornik in svojčas preo-sednik koprškega slovenskega učiteljskega društva. Umrl je v najlepši moški dobi, star jedva 40 let. Kakor mnogo drugih je tudi tega krepkega moža zlo- ! mila vojna. Kdo bo danes izpolnil praznino, ki jo pušča, ko se od dne do dne bolj redči število naših kulturnih delavcev?
Dne 6. t. m. je preminula tovarišica Antonija Pakiž, mestna učiteljica v pokoju, ki je dolgo vrsto let posvetila vzgoji naše okoliške mladine. Slava njenemu spominu!
Interpelacija slov. zborniških poslancev glede našega šolstva. Zborniški poslanec dr. Wilfan je vložil tc dni sledečo interpelacijo:
Interpelira ministrskega predsednika, ministra za notranje zadeve in ministra za prosveto, kateri razlogi zadržujejo otvoritev srednjih šol s hrvatskim učnim jezikom, gimnazije v Pazinu in učiteljišča v Kastvu — ki naj se premesti v drug kraj — in ako so pripravljeni to urediti že za leto 1921—1922.
Zborniški poslanec dr. Podgornik pa:
Interpelira ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, kaj nameravata ukreniti, da se nemudoma otvorijo slovenske ljudske šole, ki so še danes zatvorjene v Istri in na Goriškem, vsaj v šolskem letu 1921—1922, katerih število je 150.
Interpelira ministrskega predsednika, ministra za notranje zadeve in ministra za prosveto, kateri razlogi zadržujejo otvoritev srednjih šol (učiteljišča in gimnazije) s slovenskim učnim jezikom, s sedežem v Gorici in ako so pripravljeni ukreniti vse potrebno, da se te šole vnovič otvorijo vsaj, v šolskem letu 1921—1922 v njih naravnem sedežu, v Gorici, ki je glavno mesto dežele.
Na te interpelacije sta poslanca zahtevala pismen odgovor.
Sistemacija učiteljstva. Rimska zbornica se je dne
5.	t. m. pečala z izboljšanjem gmotnega stanja učiteljstva. Ker je zadeva važna, posnemamo potek raz prave obširneje po zborničnem poročilu.
Predsednik poroča, da sta posl. Calč in Negretti predložila nov predlog, po katerem naj bi se deželnim učiteljem (provinciali) nakazali dve tretjini doklade, ki se je dovolila drugim uradnikom; mestnim učiteljem (comunali) pa naj se nakaže vsota, ki bi zaokrožila njihovo plačo do enakih prejemkov z deželnimi učitelji, to seveda le, ako bi vsled regulacije plač deželnim učiteljem imeli biti prejemki mestnih učiteljev nižji.
Zakladni minister De Nava se temu predlogu upira, ker bi vsled njega znašal potrošek krog 56 mi-ljonov. Predlaga pa: Naj se dovoli proporcionalni povišek v skladu z bivališčno doklado ljudskošolskim učiteljem onih šol, ki jih upravljajo dežele. Biva-liščna doklada pa nima izrednega značaja, temveč organičen; ona tvori del plače ter ima kot taka iste posledice. Ta predlog, ki tvori maksimum tega, kar more erar sedaj dovoliti, naj zbornica sprejme.
Poročevalec Camera vztraja pri svojem predlogu naj se učiteljem nakažeta 2/a doklade uradnikov.
Negretti zahteva isto doklado za mestne učitelje.
De Nava je nasproten, ker bi sprejeli potem doklado tudi učitelji velikih mest.
Calč vztraja pri svojem predlogu, pridruži se mu tudi Camera.
De Nava opozarja, da sprejmejo po vladnem predlogu učitelji stalno izboljšanje tedaj ne prehodnega.
Min. predsednik Bonomi poudarja tudi, da stremi vladni predlog po stalnem izboljšanju. Opozarja, da želi vlada opomoči najprej slabje plačanemu učiteljstvu. Opozarja tudi na finančne posledice raznih drugih predlogov.
Mancini vpraša, jeli meni vlada s svojim predlogom rešiti vprašanje gmotnega stana učiteljstva definitivno.
Bonomi odgovarja, da ima po vladi predlagano izboljšanje stalen značaj. To pa ni nikaka ovira, da bi se ne uvedla še ^druga^ izboljšanja, osobito ker mora vlada tudi rešiti penzijsko vprašanje, glede katerega je že sprejela tozadevni dnevni red.
Calč vzdržuje svoj predlog, ker noče, da bi se z učiteljstvom postopalo drugače negoli z državnimi uradniki. Negretti se mu pridružuje.
Magrelli in Tonello vztrajata pri svojem predlogu.
Zakladni minister De Nava pojasni, da zapopada vladni predlog vse učiteljstvo brez razlike.
Na to pojasnitev odtegneta Calč in Negretti svoj predlog, povzame ga pa Tonello ter zahteva o njem poimensko glasovanje.
De Nava izjavlja, da bodo novi povišek sprejeli' tudi vsi učitelji avtonomnih občin (komunalni), ko hitro bi se njihova plača izkazala nižja negoli plača deželnih učiteljev!
Nato odtegne poročevalec Camera svoj predlog.
Posl. Pietravalle poživlja vlado, naj izjavi, če misli pri zopetni otvoritvi zbornice predložiti zakonski načrt, ki naj popolnoma preuredi ljudsko šolstvo ter gmotni položaj učiteljstva.
Min, predsednik Bonomi: Vlada bo s poviškom, o katerem se bo sedaj glasovalo, ustanovila trajno in nepremakljivo točko za definitivno sistemacijo ljudske šole in njenega učiteljstva, v kateri namen bo ob povzetju parlamentarnega dela predložila poseben zakonski načrt.
Vrši se glasovanje o Calč-Negrettijevem predlogu, ki ga je povzel Tonello.
Uspeh: prisotnih 259, glasujočih 248, za predlog 93, proti 155. Predlog je padel.
Predsednik stavi na glasovanje vladni predlog, t. j. predlog zakladnega ministra De Nave (glej zgoraj!) z dostavkom, da poteka povišana doklada s 1. Januarjem 1921. Predlog je sprejet. Sprejet je tudi predlog, da se pritegnejo k povišku tudi vrtnarice otroških vrtcev priključenih učiteljiščem.
Zveza srednješolskih učiteljev v Jul. Benečiji je imela dne 19. t. m. svoje delegacijsko zborovanje, ki se je pečalo z različnimi šolskimi in stanovskimi vprašanji. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje o slovanskih srednjih šolah. Pri tej priliki je predsednik zveze g. Crepaz izjavil med drugim sledeče: »Italijani ne zahtevajo, da bi se Slovani odrekli ljubezni do svojega naroda in njegove kulture; to bi bilo nemoralno in nemoralna oseba je vedno slab državljan. Zahtevajo pa, da slovanski tovariši točno vpoštevajo nastale razmere ter da prilagode svoje čustvovanje najvišjim interesom italijanske države ter v tem smislu vplivajo tudi na priprosto ljudstvo. — Dalje pravi, da so šolske zahteve, kakor so jih predložili slov. tovariši (srednješolski učitelji) s spomenico dne 26. januarja, pretirane in ne brez politične primesi, kar je vzbudilo odpor v zvezi. Slov. tovariši so to tudi sami spoznali ter predložili 15. junija novo spomenico z resnejšimi predlogi, ki jih predsedstvo stavlja v razpravo.
Tako predsednik. Nato je odgovoril slovanski zastopnik prof. Budal. Dejal je, da korenini odpor proti prvi spomenici slov. srednješolskih učiteljev v ne-sporazumljenju. Ona spomenica obsega le idealen maksimum, ki se bo dal izvesti morda po nekaterih desetletjih, ko se duhovi pomirijo in se o ustanovitvi ene ali druge šole ne bo sodilo več z današnjimi kriteriji. Odklanja pa odločno vsako idejo o iredentizma ter prosi, da se razpravlja o novih predlogih.
Po daljši razpravi so predlogi slov. tovarišev sprejeti v kolikor se tiče števila zahtevanih šol, ne pa kraja, kjer bi se imele otvoriti.
Prof. Budal predlaga naj se z ozirom na to izvoli narodnostno mešana komisija, ki naj problem preštudira do dna. Predlog se sprejme.
Sprejme se slednjič tudi predlog, naj se hrv. učiteljišče namesti v Voloskem. (Op.: Slednji predlog je na dež. učit, konferenci stavil v imenu slov. delegatov tudi tov. Kleinmayr. Upamo, da se vsaj tej najnujnejši zahtevi ugodi čimprej, ker hrv. učiteljišče danes — nima strehe!)
Surovost. Dne 2. t. m. je bilo več naših tovarišev in tovarišic, ki so pred tržaško občinsko blagajno čakali na izplačilo svoje krvavo zaslužene plače, od dveh neodgovornih prenapetežev opsovanih ter tudi dejansko napadenih, ker so se med sabo pogovarjali v slovenskem jeziku. Čin se sam ob sebi obsoja. Zahtevamo pa, da merodajni faktorji v občinski palači brez drugega takoj preskrbe, da se taki brez-okusni in morda še hujši prizori ne bodo ponovili rn to že z ozirom na čast italijanskega naroda!
OKRAJNI ŠOLSKI SVET V TOLMINU nam javlja: Pri slovenskih ljudskih šolah tolminskega političnega okraja je prostih več mest provizoričnega učitelja. Kdor se hoče zanje potegovati, naj predloži tekom 20. avgusta okrajnemu tolminskemu šolskemu svetu prošnjo opremljeno s krstnim listom, potrdilom o italijanskem državljanstvu, z odpustnico izdano od kakega učiteljišča Julijske Benečije ter z zdravniškim izpričevalom.
Večja pojasnila se vdobe pri šolskem nadzorništvu v Tolminu.
Stolici slovanskih jezikov in angleščine na višji trgovski šoli v Trštu se bosta, kakor poroča »Lavo-ratore«, oddali s prihodnjim šolskim letom. Začetna plača znaša 3500 lir letno s pravico štirih petletnin v znesku po 1000 lir ena. Po treh poskušnih letih sledi definitivnost. Ako docent ni že y drugi državni ali deželni (občinski) službi, prejema mesečpo tudi 200 lir draginjske doklade (za samske 150 Mr). Plačilo sledi postecipando.
Kdor nameruje zaprositi za stolico, naj se do 15. septembra t. 1. obrne s tozadevno prošnjo, opremljeno s potrebnimi podatki in spričevali, na ravnateljstvo zavoda (Trst, via Carducci št. 12). Kdor ni že v javni službi, mora priložiti tudi nravstveno sve-dočbo in svedočbo o nekažnjenosti.
O prošnjah odločata dve komisiji, ki jih sestavljajo zastopnik obrtnega in trgovskega ministrstva, zastopnik akademičnega zbora in trije tehniki.
Šolsko prireditev z dvema igricama (»Darežljivi otroci« iz »Vrtca« in »Kmet in fotograf«), deklamacijami, šopkom narodnih pesmi in z dvema šalijkama — »Petelinova ženitev« in »Prišla je miška« — je priredila gospa Josipina, nadučitelj - Kalanova dne 31. julija t. 1. v ljudski šoli na Planini pri Vipavi. Uspeh je bil krasen.
V »Siidtirol-u« — imena »Venezia Tridentina« se Nemci namenoma izogibajo — imajo Nemci še 4 svoje prejšnje šolske nadzornike. Ohranili so vse prejšnje srednje šole: Gimnazijo v Bocnu, gimnazijo v Briksnu, učiteljišče v Bocnu ter dekliški licej v Briksnu. Na ljudskih šolah imajo letos trimesečne počitnice. Na zborovanju učiteljske zveze, pri kateri so včlanjeni tudi vsi katehetje na deželi, so zahtevali, da se nemščina poučuje kot obvezen predmet tudi na italijanskih šolah v južnem Tirolu. Dvestotisoč Nemcev ima torej tam 4 srednje šolb, 600.000 Jugoslovenov v Jul. Benečiji pa samo eno in pol! Quosque tandem!
Književnost in umetnost
Vasilij Mirk: Klavirske skladbe. (Izšle v samozaložbi). — Tak je naslov zvezku navadnega pokončnega formata/obsegajočega na 42 straneh 15 skladb, po večini bolj kratke vsebine in lažje kompozicije z izjemo 3 zadnjih skladeb ne vštevši rapsodij. Ni pa smatrati to, da gre tu za kake lahke skladbe, ki jih more vsak diletant igrati kar a vista, ali pa za take, ki se navadno rabijo pri pouku na srednji stopnji kot zadnjo točko pri eno-umi lekciji, t. j. »Unterhaltungs-Stiicke«, ampak gre tukaj za stilistično lažje stvari, ki so dobrodošle posebno za to, ker baš to pridobijo skladatelju tudi v krogu manj vežbanih igralcev dobre odjemalce, kar je vočigled samozaložbi tudi važno.
Pa preidemo k oceni posameznih skladeb. Zvezek vsebuje 8 glasbenih utrinkov, ki so prav kratke eno ali poldrugo stran obsegajoče skladbe. Potem po eno skladbo z značilnimi naslovi: Reveries, Capric-cio, Elegie, Bagatelle, Romance in dve rapsodiji.
Glasbeni utrinek št. 1 je v G- molu, ki ima lep, nekako slovanskemu duhu lasten motiv, ponavljajoč se na različnih stopnjah, v sopranu najprej, potem temu odgovarja v altu. To mesto kakor prehod v paralelni dur je prijetno. Nikakor pa mi ne ugaja ob koncu drugega stavka, ki konča na molovi dominanti ter napravi nekako v doslednosti prejšnjemu v duru skok v terco (fis) iz c; torej zvekšana kvarta. To se glasi preostro in nenaravno, bilo bi bolje ublažiti, kakor tudi skupina 4 prehodnih not naj bi vztrajala v smislu molove dominante, ne pa v d-duru (16 takt).
V drugem delu začenja se zopet glavni motiv v to pot okrepljen z oktavo in gre v pospešujočem tempu ter konča s sf v postranskem septakordu, ki mu nudi svoboden prehod v as dur, f mol ali v kako drugo kombinacijo.
V zadnjem delu skladbe se ponavljajo prvotni motivi in si lepo drug drugemu odgovarjajo ter počasi prehajajo iz višjih v nižje lege in se v pp v basu popolnoma poizgube.
Z boljšim poletom začenja drugi utrinek v F duru in bila bi to najboljša teh malih skladeb, ako ne bi pozneje malo pred svršetkom glavni motiv prehajal v spodnjo vrsto (tenor - bas) in v zgornji vrsti se le izvršuje tremolo c v oktavi, kar se ne more prisojati originalni klavirski skladbi. V orkestralnih partiturah so taka mesta običajna, ker imajo godala na lok v tem oziru najglavnejšo ulogo.
Preigral sem parkrat tisto mesto in skušal preplesti motiv s primernimi kontrapunkti z enakimi ali zamenjanimi ritmi, in dobil sem dober rezultat. Škoda tega mesta! Inače spadata utrinek med boljše.
Št. 4 v as - duru bi bolje ugajala s svojim šegavo-lepim motivom, ako bi se preveč ne kretal v prvotnem tonovskem načinu, izimši kjer mimogrede prehaja v as mol. Temu sledeče mesto se glasi končno vendarle pretrdo. Prijatelj sem tudi takih mest, toda pri drugačni izpeljavi. Predno se prehaja k sklepnemu delu, kjer se glavni motiv podaja v oktavah, je pri prehodnem akordu dis v altu vezan z disom (moral bi biti d) v naslednjem taktu in bi tvoril s tem paralelni kvinti:	as - dis, g - d, sicer navi-
dezno ne, v resnici pa. Bolje bi bilo uporabiti zgoraj c - fis - c mesto dis - fis - c. Tudi ta se končuje kot prejšnji v nizki legi pp.
Št. 5, ki je v C - molu, ima glavni motiv v polnih oktavah in v tenorju in basu mu je pristavljen drug motiv, ki v enakih oblikah nekako v sekvencah pada in zopet postopa. Ako bi se ne držal tako stroge oblike, bi morda bilo bolje, ker tam, kjer iz mol -sekund - akorda prehaja v navaden durov trizvok, ki se sicer sam na sebi ne čuje neprijetno, ampak ▼ zvezi z motivom v sopranu - altu bi vendarle zahteval sekstakord. Poskuševal sem se tako prepričati, kakor je napisano, da je prav, ali uho le ni hotelo potrditi mi tega.
Teni 5-im utrinkom, ki so v bolj počasnem tempu sledi 6-ti utrinek v Allegro tempu, kojemu je tudi značaj motiva dobro prilagojen. Ta motiv se ponavlja na različnih stopnjah. Glavnemu v C - duru sledi kmalu v B - duru in zatem s prehodnim As -durom v Ces - dur, kar bi bilo radi temu sledečega Fes - mola (e - mol) želeti, da se modulira namesto v Ges - dur v lis - dur, h - dur, ki se smatra kot dominanta e - mola itd, To bi se lahko učinilo v 21 taktu, kjer se prehod pripravlja v Ges - dur i. s. naj bi se alteriral d v dis, b se razveže v h in asas se pusti v enharmoničen g, itd.
V zadnjem delu se glavni motiv prenese v 16-tinke, spremljan s triolami, kar daje v fortissimo dober utisk. Končuje se v lento - tempu na nižij stopnji.
Ljubek je motiv v A - duru 7. skladbe, kakor tudi vsa podobna mesta. Nikakor pa niso prijetna ona mesta, kjer se podaja motiv v basu in zgoraj se primerno kontrapunktira. Najlepša je skladba ob koncu, kjer se v polnih akordih v zgornjih legah ponavlja glavni motiv.
Sklepni akord v basu fisis, zgoraj pa h d f h, se čudno sliši in če so že marsikje navadni postopi v rabi, ne bi i tu nič ne odvračalo dobrega utiska, ki ga dobimo tekom igranja .skladbe, če bi mu ob sklepu dali v katerisikeli obliki akord spodnje domi-iymte. Spominjam se baš pri neki M. Regerjevi humoreski, ki je v svojem poteku zelo raznolična, a ob sklepu ima pred glavnim akordom akord spodnjč dominante, kot pri kakem »Amen v Tantum - ergu« in nič trivijalno se ne sliši.
Št. 8 v B-duru mi ugaja radi različnosti ritmov. Taka izpremenjava ritmov podeli skladbi docela drugačno obliko in drugačen tok. melodije. Igrana v označenem tempu zgubijo disonance ono trdoto in lepo se zabriše njih prehod v konsonance. Ta skladba je izmed te skupine skladeb težja in tudi drugače je modernejše pobarvana.
Navedenim skladbam sledijo nekatere znanke ;z »Novih Akordov«, menda v letniku 1912 (gotovo ne vem, ker mi jih je vojska vse pobrala), kakor Re-veries, kjer je lepo imitiran prvoten motiv v raznih glasovih in na raznih stopnjah.
Lepo zasnovan je drugi del v F duru, kjer se me-njava raznih akordov izvrši kar brez prehoanih modulacij in vendar zveni prijetno, samo škoda, da se tok celotne melodije preveč zadržuje z raznimi koronami in s tem tudi ves del nekako trga. Naj bi ostalo kot v prvem delu, kjer se pojav novega ali istega motiva v drugačni obliki skoro ne pozna.
Capriccio poznam že iz N. A. predvojne dobe. Prvi tempo ugaja, dasi je mestoma jako lahek t. j. umljiv in izvršljiv, Z drugim delom »L istesso tempo« se pa ne morem sprijazniti.
Najboljša skladba vse zbirke je za moj okus: Elegie, ki predstavlja res nekaj lepega in globoko zamišljenega. Odlikuje se posebno drugi del »Agitato« radi pestrosti akordov, ki v živahnem tempu slede drug 1 za drugim.
V prvem delu mi ne prijajo neke enharmonicne prečnosti, kakor v 21 taktu je spodaj sekstakord gis, h, e, zgoraj pa navadni postop g, f itd. Srečal sem tudi drugod slično mesto, kjer f-u zgoraj sledi neposredno fis spodaj. Res, da je v moderni glasbi marsikaj dopustno, ampak najboljši razsojevalec naj bo le tiho. Te disonance se vobče slisijo jako trdo.
Bagatela zelo ugaja, ker ima nekaj prav lepih mest in tudi naslov je pogojen. Ni dolgih motivov, kratki so in ljubki. Začetni motiv se večkrat ižpre-minja, ponavlja, posebno lep je ob koncu, kjer je bolj v polnih akordih in posameznih glasovih o-krcpljenih z oktavami.
Romanca mi je znana iz »Novih Ak«. uvod je jako lep, poseben efekt delajo sklepi po vsaki pa-saži v pianissimu. Mesta z molto mosso jako impo-nirajo, seveda se jih mora tudi z bravuro igrati. V skladbi sta tudi dve daljši kadenci kot je običajno jih označiti z »ad bibitum« in ne kažejo nekaj ze obrabljenega* Najlepši del je oni v A - duru, kjer se glavni motiv povzema v polnih akordih, spremljanih v bogato lomljenih akordih.
Konec je jako efekten, najprvo s polnimi akordi v jako markantnih ritmih, potem z dolgimi, polnimi akordi, ki končajo z briljantno pasažo v postranskem septakordu 2 stopnje v C - molu in koj nato konec v pp s polnimi akordi v A - duru.
Zbirko' zaključujeta dve iz jugoslovenskih napevov in plesnih motivov sestavljeni rapsodij. Rapsodije so klavirske ali tudi orkestralne skladbe-, ki pred-vpogajajo višjo tehniko, torej so navadno-tehnično dovršene skladbe in se navadno proizvajajo pri klavirskih koncertih. Po kratkem uvodu navadno v zanosnih pasažah sledi motiv kake pesmi melismati-čno okrašen s primernimi harmonijami, toda tako, da se glavni motiv ne zabriše. Navadno v bolj počasnem tempu. Tem motivom sledijo drugi, a vedno predelani, a ob koncu pa se morda ponavlja glavni motiv v polnih akordih martellato ali kako drugače v bogatih pasažah itd.
Pričujoči rapsodij sta čedni stvari in ne pretežki ter lepo zvezani v peloto. Ugaja mi bolje druga, ki ima v drugem delu motive iz jtigoslovenskega plesa: kolo.
Iz narodnih napevov so uporabljeni nekateri slovenski kakor tudi hrv. motivi.
Sklepam: V celoti delo presodeč moram priznati g. Mirku posebno trudoljubivost, da je našo že itak majhno tozadevno literaturo obogatil s tem čednim delom. Želim, da bi se mu započeto tudi financiralo in ga s tem podkrepilo tudi za nadaljne izdajanje. Drugim pa naj bo v spodbudo, da tudi lahko' sami na svojo roko započnemo, če nam drugi ne dajo pomoči.
Delo je namenjeno tudi za preko naših mej in radi tega je poleg slovenskega napisa tudi francoski fn srbo-hrvaški. Tiskano je delo na Dunaju v znani tiskarni za note in umetnine Walclheim - Eberle, ki navadno jako krasno tiska.
Ker so skladbe precej igrljive, torej ne pretežke, upam tudi, da dobi skladatelj v krogu naročnikov in čitateljev »U. L.« dokaj odjemalcev.
Rihard Orel.
Dragotin. Godina: »Kako pridejo kmetje in delavci do svobode isi blagostanja«. (Založba: Federacija rudarjev in gozdarjev v Idriji, Cena: tri lire. Strani 63). Brošura je pisana za priprostega delavca, znanstvenih pretenzij torej	nima, ali	vsled	svojega	poljudnega in živahnega	tona ter	vsled	svojih često
prav krepkih prispodob in zgledov postaja simpatična tudi inteligentu, če tudi se ta ne bi strinjal povsem z njeno vsebino. Pridobila bi še na mikavnosti, ako bi se bil avtor nekoliko bolj potrudil tudi v jezikovnem pogledu.	S tem pa	nočemo trditi,	da
da ne bi bil slog prav	domač. Opažati	je, da je	pi-
satelj dobro rutiniran ljudski predavatelj, ki pa sicer pazil bolj na snov, a nekoliko manj na obliko.
Vsebina je podana že v naslovu. Tvarina, razde-1 Ijena na 16 poglavij, se peča pač z najbolj perečim | vprašanjem. Razporcdba je dobra. Poglavja 1. do! 8. podajajo precej jasno in prepričevalno ekspozi- j cijo. V poglavjih 9. do 11. najdemo jedro razprave,! ki bi ga lahko formulirali v stavku: »Kapitalističnega' zmaja poznata kmet in delavec, ali oba ne vesta, kje je njegova glava. Kmet misli, da je glava kapit. zmaja veleposestnik, delavec pa, da je ta glava in-dustrijalec. To je osodepolna zmota! Glava kapitalističnega zmaja se imenuje »trgovski kapitalizem« (»svobodna trgovina«). (Stran 35. do 37.).
Poglavja 12. do 16. podajajo dedukcijo, pisano s strankarsko navdušenim prepričanjem ter izvedeno v komunističnem smislu.
Kot informativno delce kratkega obsega priporočamo brošurico že radi tega, ker stoji precej višje negoli običajni propagandni spisi. V meritum razprave se seveda ne spuščamo, ker ne spada to v okvir našega programa. Kdor se zanima za socijalna vprašanja, naj vzame brošuro v roke ter naj si na. podlagi lastnih izkušenj ustvari lastno sodbo o avtorjevih trditvah.
Baan® vesli.
Nove plače učiteljstva v Franciji. Finančna komisija francoske poslanske zbornice ni odobrila v začetku letošnjega leta od senata glasovanega zakonskega predloga, da se učiteljstvu dovoli začasna, iz-venredna doklada, ampak je poverila posl. Herriotu, da izdela nov načrt. Ta načrt je zbornica obravnavala 27.	aprila t,	1.	V njem	je določena učiteljska
plača v	zneskih od	4500 fr.	do 9000 fr. Naučni mi-
nister je načrt podpiral in zbornica ga je v nekaterih podrobnostih še izboljšala.
Senat pa ga je, vkljub podpori celokupne vlade, spremenil v toliko, da je znižal končno vsoto 9000 fr. na 8500. Poslanska zbornica pa je te izpremembe odbila in zahtevala od naučnega in finančnega ministra, da podpre najodločnejše prvotni predlog. A predlog	je moral	še	dvakrat romati iz senata v poslansko	zbornico	in	končno	je senat vendar pristal
na zakonski predlog, kakršen je bil v začetku.
V naslednjem podajemo obrazce plač francoskega ljudskošolskega učiteljstva: Izredni učitelji 4500 Fr.;
6.	razr. — 5000 Fr.; 5. razr, — 5800 Fr.; 4. razr. — 6600 Fr.; 3. razr. — 7400 Fr.; 2. razr. — 8200 Fr.,
I. razr. — 9000 Fr,
Prestop v višje razrede se izvrši deloma po starostni dobi in deloma izven nje. Najmanj 30% učiteljstva, ki je že 4 leta v nižjem razredu, prestopi v višji, tudi če ni še doseglo predpisano starostno dobo. Po starostnem principu mora učiteljstvo biti v 6., 5. in 4. razredu najmanj 6 let; v 3. in 2. razr. pa 7 let.
Učno osobje dobiv^ tudi:
a.) stanovanje V naravi, ali pa primerno stanarino;
b.) posebno stanovanjsko doklado;
c.) opravilno doklado za vodstvo, ki se giblje od 100 Fr. do največ 1800 Fr.
Učiteljstvo višjih šol prejema sledeče plače:
V okraju Senne 6 razr. — 11.000 Fr.; 5. razr. — 12.200 Fr.; 4. razr. — 13.400 Fr.; 3. razr, — 14.600 Fr.; 2. razr. — 15.800 Fr.; 1. razr. — 17.000 Fr. V drugih okrajih pa se gibljejo plače po razredih takole: 8.500, 9.100, 10.200, 11.300, 12.400 in 13.500 Fr.
Šolski nadzorniki prejemajo v okraju Senne v 6. razr. — 13.000 Fr.; v 5. razr. — 14.200 Fr.; v 4. razr. — 15.400 Fr.; v 3. razr. — 16.600 Fr.; v 2. razr. — 17.800 Fr.; v 1. razr. — 19.000 Fr. V drugih okrajih znašajo nadzorniške plače po razredih 9.500, 10.700,
II.900, 13,100, 14.300 in 15.300 Fr. Glavni nadzorniki (višji) pa imajo 28.000 Fr. plače.
Posebne šole za nadarjene učence v Nemčiji, Že od 1, 1905 so se začeli v Nemčiji, Franciji in Združenih državah pečati z vprašanjem, ki *je pedagoško sicer, a velikega socialnega pomena. Gre namreč za pouk, ki bi ga mogli biti deležni vsi izredno nadarjeni otroci, ki bi z obiskovanjem navadnih ljudskih šol le tratili po nepotrebnem čas. Za vse te otroke, naj bodo že iz vsakršnega socialnega položaja, bi bilo treba ustvariti šolo, ki bi jim dala nekaj več, kot more dati ljudska šola.
Ta problem so rešili v praksi v Nemčiji že 1, 1910. Dr. Neufert in Sickinger (Charlottenburg in Mann-hcim) sta ustvarila nekak načrt šolskega pouka, ki daje nadarjenejšim učencem možnost, da prestopijo v krajšem času iz nižjega razreda v višji.
Med vojno so nekatera mesta ustanovila šole za nadarjene učence (Begabtenschulen). Ta mesta so n. pr. Berlin, Hamburg, Bremen, Frankfurt, Koln itd'. Berlin jih je ustanovil 1. 1917., Hamburg pa leto kasneje (1918).	,	^
Šolski pouk v teh šolan ni samo brezplačen, ampak revnejši starši dobivajo po začetku drugega leta obiskovanja za otroka podporo, ki naj jih odškoduje za vsakršen morebitni njegov postranski zaslužek.
Kako pa naj se določijo ti nadarjeni učenci?
Nekateri nemški psihologi so predlagali za te u-čence posebne izkušnje po Binetovem sistemu, a izkazalo se je vnovič, da je ta sistem nepopolen in nezadosten. Poudariti je treba še posebej, da se je opustil pri izbiranju teh otrok navadni empirični način upoštevanja šolske klasifikacije in da se skuSa najti bolj znanstveno in točnejšo metodo.
Kdor v resnici ljubj/ svojo domovino, se ne sramuje materinščine, ki oživlja domače kraje po do-—	A.	M.	Slomšek.
mače.
Vzgoja in pouk 'je največje darilo, ki ga moremo izročiti državi,	Cicero.
>1«
Ne za šolo, ampak za življenje se učimo.
Seneka.
*
Vsak državljan je dolžan skrbeti za to, da se njegovi sinovi poučujejo v telovadbi in godbi. Starši, ki delajo proti tej določbi, so graje vredni; let tisti starši, ki s skrbeli za lepo lizrejo otrok, imajo pravico zahtevati, da lepo skrbijo otroci za nje na
stare dni.	Solon.
*
Krepost je vednost; zato nič ni dobro, kar se izvrši brez spoznanja; hudobni pa ostanejo proti volji hudobni. Resnično je dobro in dobro je resnično. Zato se kreposti moremo priučiti. Le kar je dobrega, stori človeka modrega in srečnega.
Sokrat. '
Kristus je naš največ ji učenik; njega moramo poslušati.	Sv.	Avguštin.
*
Pred vsem moramo paziti na nravstveno vzgojo.
J. Locke.
*
Človeka more le človek vzgajati. Vesoljni zakon je, da vse nastane iz najmanjših virov, da se sčasoma razvija in raste. To velja o bistvu kakor tudi o delovanju reči.	Komenski.
Smoter vzgoje je v razvoju razumnosti.
Spinoza.
*	r*-
Vsaka resnična vednost je vednost iz ralogov.
Bakon Verulamski.
*
Ni samo duša, ni samo telo, kar vzgojujemo, ampak človek je.	Montaigne,
>K
Otroci se morajo že zgodaj navajati, da dobe o stvareh prave pojme. Izvolite le pravi način življenja; privada ga steri prijetnega. Nauk starih: Spoznavaj samega sebe! je in ostane tudi za mladino prvi korak na potu k modrosti>	Vives.
* \
Vzgoja se prične že pred rojstvom, ker moremo vplivati že na kal in početek.	, Platon.
LISTNICA UREDNIŠTVA
y. Sokolič: Članek »Učit. obrazovanje« sprejeli, srčna hvala. Pride na vrsto, ko bo dopuščal prostor, Isto velja za članek »Iz školske prakse«. — Tov. J. Pahor: Došlo za to štev. prekasno, objavimo prihodnjič. — Tov. Vouk, ki mu je poverjena sestava slovnice za III. berilo, je nujno naprošen, da se javi pri predsedniku književnega odseka v Ij. šoli pri sv. Ivanu (Trst).
Č. tovariše dopisnike in člankarje sploh opozarjamo, da se mora vsled tehničnih razlogov zaključiti list vsaij tri dni, včasih celo štiri dni pred izidom, Po tem dnevu moremo sprejeti le krajše notice dnevne važnosti, vse drugo osobito daljše članke moramo odložiti potem za prih. številko. Prosimo, da bi se to upoštevalo v mejah mžnosti.