GRADBENI VESTNIH LETO XIII 3 U N U -3 U LU 1964 ŠTEVILKA VSEBINA Inž. Janko Kovačec: Hidroelektrarna SD 1 na Dravi . . 121 Inž. Vlado Slokan: Toplarna L ju b lja n a ............................... 126 Inž. Zdravko Macarol: Sodobni načini vzdrževanja zgor­ njega ustroja prog (nadaljevanje)....................................129 Izkušnje iz Skopja Inž. Janez Dolenc: Montažne hiše podjetja Termika v naselju Donje Vodno (nadaljevanje)............................... 136 Franc Rupret: Ekonomika izgradnje naselja Vlae v S k o p ju ................................................................................ 140 Obvestilo u red n ištva ..................................... 143 Gospodarsko-pravna vprašanja B. M.: Važnejši sklepi 5. in 6. seje komisije za kadre in šolstvo pri Svetu za gradbeništvo Gospodarske zbor­ nice S R S ............................................................................ 144 B. M.: Pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi, ki jo morajo imeti osebe, ki delajo investicijsko tehnično dokum entacijo...................................................................144 Vesti B. M.: Predavanja v obnovi po potresu poškodovanih hiš v S k o p ju ............................................................................ 144 M. V.: Letošnji absolventi Gradbene tehniške šole in vpis v 1. letnik .............................................................................145 M. V.: Nova stavba G T Š .......................................................... 145 M. V.: Naši gradbeniki v Parizu............................................145 B. M.: Kje so zaposleni gradbeni strokovnjaki? . . . . 145 M. V.: Obvestila Z v e z e .......................................................... 146 In memoriam inž. Adalbert Pirnat........................................ 146 J. Kovačec: Hydroelectric power plant SD 1 on the Drava river V. Slokan: Central heating station Ljubljana Z. Macarol: Contemporary ways of railway super­ structure maintenance J. Dolenc: Assemblage houses mounted by the enterprise Termika in the settlement Donje Vodno in Skopje F. Rupret: The economy of building the settle­ ment Vlae in Skopje Gradbeni center Slovenije: S. B.: Simpozij o ogrevanju stanovanj in naselij . . . . 147 A. S.: Iz tuje p e r io d ik e ......................................................147 A. S.: Nove knjige v s v e t u ................................................. 148 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij: Lezenje in relaksacija domače žice za prednapeti beton . 149 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Komunalni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 10.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. Visokonapetostni tropolni in odklopni ločilniki 10, 20, 30 kW sistem CALOR — EMAG Visokonapetostni tropolni ločilniki naše pro­ izvodnje so namenjeni za montažo v notra­ njih prostorih. Izdelani in preizkušam so po predpisih za visokonapetostne aparate izme­ ničnega toka (VDE 0670 in IEC) Naši ločilniki so izdelani povsem po sistemu naj novejših ločilnikov zahodnonemške tovar­ ne Calor Emag z araldnitnimi podpornimi izolatorji M ed d r u g i m i z d e l u j e m o : — komandne plošče in pulte — komandne omare in opremo za visokonapetostne celice — razdelilne plošče in razdelilne omare — celice za zunanjo in notranjo montažo — opremo za komandne prostore in drugo drobno opremo ELEKTROINDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA MARIBOR GOSPOSVETSKA C. 86, TELEFON: 23-031, TELEX: 033 19 3 K Ć 4 1 f * m r S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E KONSTRUKT R M A R I B O RS R N Č E V A U L I C A 8 Telefon 12-12, 21-4» Opuščamo klasičen način gradnje ter uvajamo skupno s koope­ ranti novo, naprednejšo tehnologijo delovnega postopka Proizvajamo stanovanja za tržišče po lastnih projektih VESTNIH Št. 6-7 - LETO XIII - 1964 Hidroelektrarna SD 1 na Dravi DK 621.311.21 (Srednja Drava) 1. Uvod Zaradi velikega padca in znatnih pretokov je Drava energetsko zelo privlačna. Visokogorsko po­ virje z mnogimi ledeniki daje reki njen hidrološki značaj: velike poletne in majhne zimske vode. Tok reke Drave lahko razdelimo v štiri dele: planinsko Dravo od izvira do Beljaka, gornjo Dravo od Beljaka do Maribora, srednjo Dravo od Mari­ bora do Legrada in spodnjo Dravo od Legrada do izliva v Donavo pri Osijeku. V prvem delu se več planinskih rečic (Drava, Isel, Moll, Lieser, Zilja) združi v pravo reko Dravo. Tudi gornja Drava ima vse karakteristike planinske reke, ki se prebija skozi ozko, globoko zarezano dolino proti Mariboru. V obsežni Celovški kotlini sprejme večji pritok Krko z Glino, nato pa še rečici Labodnico in Mežo z Mislinjo. Pod Mariborom Drava zapusti hribovje in postane nižinska reka. Srednja Drava teče po širokem Dravskem, Ptujskem in Varaždinskem polju, vendar obdrži velik padec (nad 1 °/oo), ki za ravninske reke sicer ni običajen. V Dravo se ste­ kajo rečice Dravinja, Pesnica in Bednja. Spodnja Drava se prične pri Legradu, kjer sprejme svoj naj večji pritok, reko Muro. Pod sotočjem ima Dra­ va sprva še znaten padec (ca. 0,5 %o), ki pa se pri Belavaru naglo zmanjša in obdrži do izliva v Do­ navo skoro enako vrednost 0,2 °/oo. Od Barča do izliva je Drava plovna. Planinski del Drave je primeren za izgradnjo visokotlačnih in akumulacijskih hidroelektrarn. Razen vrste manjših obratuje tu velika pretočno- akumulacijska hidroelektrarna Reisseck-Kreuzeck z močjo 135 MW in letno proizvodnjo 305 GWh, ki izkorišča v akumulacijski stopnji padec 1773 m. Predvidena je še vrsta novih akumulacijskih ba­ zenov in elektrarn, med drugimi Dorfemtal, Hu­ ben in Malta. Gornja Drava je energetsko najbolj privlačna; v Avstriji je na njej predvidenih v enotni verigi deset hidroelektrarn, od katerih tri že obratujejo (Edling, Schwabeck, Lawamünd), četrta (Feistritz) pa je v izgradnji. Jugoslovanski del gornje Drave je energetsko povsem izkoriščen v verigi šestih hidroelektrarn (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ož­ balt, Fala, Mariborski otok). Skupna moč vseh ob­ jektov na gornji Dravi bo znašala 669 MW z letno proizvodnjo 3593 GWh; obstoječe hidroelektrarne imajo moč 431 MW z letno proizvodnjo 2393 GWh, INŽ. JANKO KOVACEC od česar odpade na jugoslovanske stopnje moč 277 MW in proizvodnja 1545 GWh. Zaradi velikega padca je za energetsko izrabo primerna tudi srednja .Drava. Tu sta predvideni dve hidroelektrarni (SD 1 in SD 2) z močjo 236 MW in letno proizvodnjo 1288 GWh na slovenskem in nadaljnje tri hidroelektrarne (Varaždin, Čakovec, Legrad) z močjo 307 MW in proizvodnjo 1819 GWh na hrvaškem teritoriju; v zadnji stopnji se izko­ rišča tudi voda reke Mure. Skupna moč objektov na srednji Dravi bo znašala 543 MW z letno pro­ izvodnjo 3107 GWh. Spodnja Drava je energetsko manj zanimiva, vendar je zaradi velikih pretokov potencialna moč še vedno visoka. V štirih hidre elektrarnah (Ždala, Barč, Moslavina, Osijek) je mogoče dobiti moč 271 MW in proizvodnjo 1490 GWh. Skupna moč vseh hidroelektrarn nizvodno Dra­ vograda, kjer Drava prestopi avstrijsko-jugoslo- vansko mejo, znaša 1091MW, letna proizvodnja pa 6142 GWh. V nadaljnjem si bomo ogledali prvo hidro­ elektrarno na srednji Dravi, stopnjo SD 1. 2. Opis hidroelektrarne SD 1 SD 1 je hidroelektrarna kanalskega tipa, ki iz­ korišča padec Drave od Mariborskega otoka do Ptuja. Jez za odvzem vode je situiran v Melju, vzhodnem predelu mesta Maribora. Voda je zaje­ zena 7 m visoko, akumulacijski bazen poteka skozi droelektrarne. Voda priteka v strojnico po 17 km dolgem dovodnem kanalu, potekajočem po obron­ kih teras, kar znatno zmanjšuje gradbene stroške, odteka pa po 6 km dolgem odvodnem kanalu, ki se izliva v Dravo tik nad Ptujem. Celotna dispozicija je razvidna iz slike 1. Osnovne karakteristike SD 1 so naslednje: padavinsko področje . . 13.445 km2 poprečni pretok . . . . 297 m3/sek kota zajezitve................... 253,00 m kota spodnje vode . . . 220,00 m bruto p a d e c ................... 33,00 m instalirani pretok . . . 450 m3/sek instalirana moč . . . . 126 MW letna proizvodnja . . . 681 GWh Sl. 1. Situacija hidroelektrarne SD 1 Jez v Melju zajezuje Dravo do kote 253,00; predvidenih je 6 pretočnih polj razpetine po 17,00 m. Jezovni stebri med pretočnimi polji so široki po 4,50 m. Pretočna polja se zapirajo s segmentnimi zapornicami s krovno zaklopko. Pogon je mehanski. Na vzvodni strani pretočna polja lahko zapremo s pomožnimi zapornicami iz igel, ki jih vlagamo s posebnim žerjavom. Na nizvodni strani pomožne zapornice niso potrebne. Jez je fundiran na lapor, ki leži blizu površine rečnega dna; injektiranje podlage je možno iz kontrolnega hodnika, po ka­ terem so položene cevi za odvod odpadnih voda iz mariborskega mestnega področja na levem bregu Drave. Jez omogoča pri normalni gladini zajezitve odtok 4200 mVsek, kar ustreza tisočletni visoki vodi. Nad jezom se dvigne gladina Drave za 7 m. Ker leži meljsko industrijsko področje na levem bregu deloma nižje od predvidene zajezitve, mo­ ramo tu zgraditi bočni nasip z vodotesno oblogo in tesnilno zaveso do laporne podlage. Bočni nasip in tesnilna zavesa se končata pri Meljskem mostu; Sl. 2. Glavni prerez jezu odtod je v vzvodni smeri predvidena vodotesna ob­ loga obrežja in vzdolžna drenaža do železniškega mosta; z drenažo znižamo na ustrezno višino nivo podzemne vode v zaledju. V vzdolžno drenažo se pri železniškem mostu steka prečna drenaža, ki preprečuje prevelik dotok podtalne vode v meljsko zaledje. Nižje od zajezitve leži tudi del mesta v Pristanu. Tu je predviden manjši bočni nasip z vodotesno oblogo, ureditev okolja in porušitev ne­ katerih starih zgradb. Zavarovati je potrebno zgo­ dovinske spomenike: Vodni in Sodni stolp ter zi­ dovje Žičkega dvora. Dvig rečne gladine zahteva nadalje izgradnjo kolektorjev odpadnih voda; na levem bregu kolektor položimo vzdolž obrežja od Studenške brvi do jezu, kjer je predviden zbirni bazen, iz katerega se bodo začasno odpadne vode prečrpavale v dovodni kanal, pozneje pa stekale v čistilno napravo v Zrkovcih. Kolektor odpadnih voda na desnem bregu se bo izlival v dovodni ka­ nal gravitacijsko; položen bo po dravskem obrežju od Studencev do vtoka v kanal pri jezu. Izgradnja kolektorjev je potrebna, ker v novih pogojih za­ radi zmanjšane pretočne hitrosti in aerizacije ne bo več dopustno odvajanje odpadnih voda nepo­ sredno v rečno korito. Med nadaljnjimi deli v aku­ mulacijskem bazenu je potrebno omeniti še kanal za odvod Počehovskega potoka, katerega izliv bo prestavljen z današnjega mesta v podjezje. Nad- višati bo potrebno obrežna zavarovanja, ki že ob­ stajajo, in predvideti nova, kjer jih še ni. Po kanalu bo v strojnico pritekalo do 450 m:! na sek vode; zaradi tega bi bilo staro rečno korito pod jezom letno skoraj deset mesecev suho. V mestnem področju bo popolna osušitev preprečena g; ;-r VTS; > - • : -• M: n . . . • '"«.v C T" \ - • j«t 2S$c? j , $ i ; . ! ‘4 V ' - i ; ; / ̂ ' V i r«*'’"* 'rV‘ - A " ’* r - ' ■ .. 4 n ,.h ' - f r I ‘ ■. ...T \ 2 E H L I rj... j v ... !$ ' : ; / y r Ej% . ' " j i - --*•. M .. ? ' f Sl. 3. Tloris jezu z izgradnjo praga na vzvodni konici meljskega otoka; med jezom in pragom bo nastalo majhno jezerce, v katerega bo pritekala predpisana mini­ malna vodna količina 5—10 mVsek, ki bo tudi niz­ vodno praga stalno tekla po strugi. Voda v strojnico priteka po dovodnem kanalu trapeznega prereza s širino dna 20,00 m in poprečno globino 9,00 m. Naklon pobočij na vodni strani znaša 1:2, na zračni strani pa 1 :1,5. Kanal ima vodotesno oblogo iz asfaltbetona. V začetku kanala pod jezom je predviden dolg prelivni zid, ker to zahtevajo terenske razmere in hidravlični račun vodnih valov. Prelivni zid je bil skupno z jezom in kanalom preiskan v Vodogradbenem laborato­ riju v Ljubljani. Dovodni kanal od jeza poteka po obrežni terasi do Zrkovcev, nato pa po višji terasi do Dogoš in zopet po nizkem terenu do Miklavža; pri Miklavžu trasa preide na visoko teraso, ki ji potem sledi mimo vasi Loka, Rošnja, Starše in Zla­ toličje. Trasa kanala je terensko zelo ugodna, saj omogoča skoro popolno izravnavo zemeljskih mas, pri tem pa nikjer ne moti toka podzemne vode. Strojnica je situirana blizu Slovenje vasi na topografsko ugodnem mestu, kjer so različno vi­ soke terase blizu skupaj, kar občutno zmanjša zemeljska dela. Vtoena komora je zaradi velikega padca dolga; vtok je opremljen z grabljami, stro­ jem za čiščenje in pomožnimi tablastimi zaporni­ cami. V strojnici sta dva agregata na vertikalni osi; turbini sta Kaplanove tipe z dvojno regulacijo, generatorja dežnikastega tipa. Moč obeh strojev skupaj znaša 126 MW. V generatorski etaži so regu­ latorji in pomožni stroji; v strojnici je predviden prostor za montažo med obema strojema ter pro­ stor za odlaganje opreme na levi strani strojne dvorane. Vse notranje transporte omogoča dvojni mostni žerjav. V prostorih vzvodno strojnice so nameščeni komanda, plošče za avtomatiko, 0,4/35 Kv razvod in vsi drugi pogonsko-obratni prostori ter delavnice. Glavni 110 Kv transformatorji so nameščeni na elektrarniškem dvorišču vzvodno strojnice, na ka­ terem je tudi 110 Kv stikališče. V primeru nenadnega izpada elektrarne iz po­ gona prične delovati razbremenilec, ki je vgrajen desno turbinskega stožca in avtomatsko vezan na turbino. Sl. 4. Prerez dovodnega in odvodnega ka­ nala Sl. 5. Prerez strojnice Sifone zapiramo s pomožnimi zapornicami na niz vodni strani, ki jih poslužuje poseben žerjav. Strojnica je fundirana na nevezana tla iz do­ bro stisnjenega terciarnega proda. Glede na majh­ no vodotesnost bo strojnična zgradba zgrajena v odprti gradbeni jami s prečrpavanjem vode, katere dotok bo le majhen. Odvodni kanal je trapezne oblike; dno je ši­ roko 19,00 m, voda globoka 8,00 m. Naklon pobočij znaša 1 : 2,5. Brežine so zavarovane v območju ni­ hanja vode s plastjo iz debelega proda; drugod ob­ loga ni predvidena. Izkopani material se bo le v majhni meri porabil pri izdelavi nasipa za do­ vodni kanal tik pred strojnico, večinoma bo pa razplaniran v deponijah vzdolž kanala. Osušeno dravsko korito med Meljem in Ptu­ jem bo primerno urejeno. Zavarovani bodo temelji obstoječih objektov in regulacijskih zgradb, izve­ dena regulacija nizkovodnega profila za minimalno vodo, izravnane večje globeli in sipine v današnji strugi. Na ključnih mestih bo dno fiksirano s preč­ nimi pragovi. Ker bo izgradnja kanala na več mestih pre­ sekala obstoječe komunikacije, je predvidena iz­ gradnja ustreznih mostov in priključnih poti. Za­ radi znižanja podtalne vode v območju odvodnega kanala se bo zgradil skupinski vodovod od Haj­ dine mimo strojnice do Starš, ki bo omogočil neovi­ rano preskrbo z vodo. Sl. 6. Tloris strojnice 3. Stroški izgradnje Predvideni so naslednji stroški izgradnje: 1. Gradbena dela pripravljalna dela . . . . . 935,000.000 jezovna zgradba . . . . . . 1.087,000.000 dovodni kanal . . . . . . . 7.911,000.000 s tr o jn ic a ....................... . . . 2.298,000.000 odvodni kanal . . . . . . . 2.884,000.000 dela v akumul. bazenu . . . . 2.660,000.000 Skupaj . . . . 17.775,000.000 2 . Elektrostrojna in hidromehanska oprem a.......................................... 5.005,000.000 3. Drugi s t r o š k i ............................ 900,000.000 Skupna in v e s t ic ija ................... 23.660,000.000 4. Proizvodnja energije V naslednji tabeli sta prikazana moč in pro­ izvodnja hidroelektrarne SD 1 za dolgoletno po­ prečje in karakteristična hidrološka leta. Dolgoletno Srednje Mokro Suho Leto poprečje leto leto leto MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh i, 43,1 32,1 39,1 29,1 42,4 31,5 43,7 32,5 ii . 39,4 26,7 34,0 22,8 47,6 32,0 31,6 22,0 m . 54,3 40,4 61,6 45,8 78,9 58,7 33,1 24.6 IV. 77,9 56,1 79,5 57,2 94,4 68,0 66,3 47,6 v . 108,9 81,0 128,7 95,7 130,0 96,7 99,7 74,2 j . k o v a c e c Dolgoletno Srednje Mokro Suho Leto poprečje leto leto leto MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh VI. 118,3 85,2 130,1 93,7 129,9 93,5 96,8 69,7 VII. 108,1 80,4 107,3 77,9 130,1 96,8 93,0 69,2 VIII. 92,7 69,0 89,4 66,6 118,9 88,4 66,9 49,7 IX. 79,3 57,1 69,0 49,7 84,6 60,9 55,5 40,0 X. 75,0 55,8 49,2 36,6 59,3 44,1 59,8 44,4 XI. 76,7 55,2 90,6 65,2 82,3 59,3 44,8 32,3 XII. 56,9 42,4 56,6 42,1 57,7 42,9 46,8 34,8 Vsota 77,7 681,4 77,9 682,4 88,2 772,8 61,6 541,3 Proizvodnja v sušnem letu je za 21% manjša od proizvodnje poprečja, v mokrem letu pa za 14 °/o večja od poprečne proizvodnje. Razlike so razme­ roma majhne zaradi ugodnih hidroloških karak­ teristik Drave. 5. Investicijski količniki Investicijska vsota . . . 23.660,000.000 din Instalirana moč . . . . 126 MW Poprečna proizvodnja . . 681 GWh Letni s tr o š k i................... 1.540,000.000 din Investicijski količnik . . 187.000 din/KW 34,7 din/KWh Lastna cena energije . . 2,25 din/KWh Navedeni pokazovalci kažejo, da spada SD 1 med najrentabilnejše pretočne hidroelektrarne v državi. HYDROELECTRIC POWER PLANT SD 1 ON THE DRAVA RIVER S y n o p s i s SD 1 (Srednja Drava 1 — Middle Drava 1) is the seventh hydroelectric power plant on the river Drava in Slovenia. As the Maribor downstream unit it will join to a chain of upstream hydroelectric power plants, that are already in operation. It is a derivate type of power plant. Behind the dam there will be a small accumulative lake that will be spread through Maribor to the Maribor Island hydroelectric power plant. The powerhouse will be supplied with the dam water through the 17 km long access tunnel with a trapezoid profile and with asphalt concrete lining. In a standard roofed powerhouse the­ re are two aggregates with Kaplan's turbines. Water flows away through 6 km long discharge canal empty­ ing itself into the river Drava just above Ptuj. The switchyard of 110 Kv with transformers is situated upstream from powerhouse and above the intake wells. SD 1 is profiting of a brutto flow of 33 m. Installed power amounts 126 MW. an average year production is 681 GWh. Necessary investment building cots were 23.66 milliard dinars, investment quotient being 187.000 dinars/KW, resp. 34.7 dinars/KWh. Cost price of power is 2.25 dinars/KWh. According to indicators SD 1 is one of the most economical transfusing hydroelectric power plants: its value is being increased by the great pro­ duction in summer and by the possibility of the trans­ fusing accumulation in other months of the year. Toplarna Ljubljana DK 697 : 628.81 (Ljubljana) Uvod Zamisel gradnje toplarne v Ljubljani je vznik­ la že pred 1. 1941. Leta 1948 se je pričela priprav­ ljati tehniška dokumentacija za toplarno manjše zmogljivosti v bližini Litostroja, ki je pa zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče realizirati. Rojstno leto toplarne, ki je sedaj v gradnji, pa je 1. 1959, ko so se začeli zbirati podatki o toplotnih konzumentih. Tedaj je bila izbrana tudi lokacija v Vodmatu, v trikotu med progami proti Zagrebu, Dolenjski in zveznim tirom med obema progama. To mesto gradnje pa zaradi razširjenega programa pozneje ni več ustrezalo in se je zato nova lokacija iskala na nezazidanih področjih vzhodnega dela Ljubljane. Zaradi dokončne izbire je bila izdelana primerjalna študija, ki je vsebovala ekonomske elemente za posamezne možne lokacije. Iz teh ana­ liz je sledilo, da oddaljenost toplarne od potroš­ nikov toplote zmanjšuje ekonomičnost naprave. Iz tega in pozneje pojasnjenih razlogov je bilo izbrano mesto gradnje na kompleksu zemljišča južno od proge Ljubljana—Zalog, nasproti lokotovornega Toplarna Ljubljana — strojnica in turbinski temelji v gradnji INŽ. VLADO SLOKAN kolodvora v Mostah. Začetek projektiranja pomož­ nih objektov je bil septembra 1962, to jesen pa je pričel investitor, Toplarna Ljubljana v gradnji, ki ga je ustanovila Elektrogospodarska skupnost Slovenije, s pripravami za začetek gradbenih del. Toplarna bo šla v poskusni obrat v jeseni 1965. leta. Splošni pomen toplarne Do nedavnega so se pri nas zagotavljali viri toplotne energije s postavljanjem kotlovnic za po­ trebe posameznih potrošnikov. Sodobno reševanje problema toplotnega vira v mestih in industrij­ skih središčih pa je v gradnji velikih enot, ki za­ dovoljijo zahteve konzumentov toplotne energije v obliki tople vode za ogrevanje ali tehnološke pare. Tak način ustvarjanja toplotnega vira pelje k racionalnejšemu izkoriščanju razpoložljivih zalog kuriva in do poprečnega znižanja cen toplotne energije. K temu prispeva kombinirana proizvod­ nja toplotne in električne energije v eni sami ener­ getski napravi. V Ljubljani so pogoji za gradnjo toplarne go­ tovo ugodni. Glede na naraščajoče potrebe v lokal­ nih ogrevalnih in energetskih napravah bi bilo potrebno postaviti nove toplotne vire, razen tega pa ima večina obstoječih malih toplarn že odslu­ žene kotle. Tem interesentom bo toplarna zagoto­ vila stalno napajanje. Toplarna bo v Ljubljani spodbujala k rasti novo industrijo, ki je vezana na močne energetske vire elektrike in pare. Toplarna bo s svojima turboagregatoma 2 X X 32 MW tudi znatno ublažavala elektroenergetsko krizo, zlasti v sušnih mesecih. Toplarna bo omogočala direktno ogrevanje no­ vih stanovanjskih naselij, ki so v gradnji, in tudi vseh drugih konzumentov. Ne nazadnje pa toplarna zboljšuje higienske pogoje v mestu. Posamezne hišne in industrijske kotlarne izločajo v ozračje neočiščene dimne pline, ki onesnažujejo svojo okolico. Dimni plini novega objekta so do popolnosti očiščeni. Koncentriran do­ voz premoga in odvoz pepela pa tudi jamči za zmanjšanje nečistoče naselja. Lokacija Izbrana lokacija dobro izpolnjuje vse pogoje, ki v tehnološkem in gradbenem smislu omogočajo cenenost naprave. Prednosti izbranega mesta grad­ nje so: 1 . toplarna je situirana v neposredni bližini teoretičnega centra ogrevnega in industrijskega konzuma; 2 . transport premoga, čigar letna poraba je ca. 600.000 t, teče do mesta razkladanja po indu­ strijskih tirih, ki so neposredno priključeni na železniško progo Ljubljana—Zidani most; 3. hladilna voda ofoeh turboagregatov v ko­ ličini 3,4 m3/sek za polno obratovanje se zajema in vrača v Ljubljanico, ki teče ca. 250 m južno od toplarne; 4. dostop v toplarno je z Zaloške ceste po nano­ vo zgrajeni cesti, ki bo kasneje povezovala Indu­ strijsko in Kajuhovo cesto. Tako je zagotovljen hiter transport vseh tovorov pri gradnji in obra­ tovanju in nemoten odvoz pepela. Delna pomanjkljivost lokacije pa je njena utes­ njenost v južni smeri, kjer stojita dva stanovanjska bloka. Iste težave imajo tudi druge mestne toplar­ ne, ki se morajo približati konzumentu ogrevanja. Vzhodno od toplarne je še na razpolago zem­ ljišče za gradnjo tovarne za predelavo pepela v gradbene materiale. Objekti so na lokaciji razvrščeni po tehnolo­ ških potrebah. Osnovni surovini sta premog in voda, produkti pa elektrika in para oziroma topla voda. Premog bo toplarna dobivala iz smeri Za­ loga, zato so deponija premoga in z njo v zvezi razkladalne in transportne naprave razmeščene na vzhodni strani zemljišča, vzporedno z industrij­ skimi tiri in glavno železniško progo. Zahodno od deponije so razvrščeni pomožni objekti, delavnice, skladišča in garaže, ki stoje centralno, ker služijo vsem drugim obratom. Tehnično-obratno poslopje z garderobami je v bližini vhoda, da se poslovni in drugi obiskovalci takoj usmerijo v upravo. To poslopje tudi zaključuje toplarniško dvorišče. Severno od delavnic ob progi je situirano po­ slopje za pripravo kotlovske vode. Industrijski tir povezuje objekt z razklaidalno rampo, ki služi za uskladiščenje živega apna in drugih kemikalij, ki so potrebne pri dekarbonizaciji in demineraliza- ciji vode. Glavni objekt toplarne s kotlovnico in stroj­ nico leži na zahodnem delu zemljišča, primaknjen na severni strani do industrijskega tira toliko, da je še možno poslopje v perspektivi dograditi in postaviti v njem tretjii kotel in en protitlačni agregat. Na najzahodnejšem delu toplarniškega ozem­ lja je prostozračno stikališče s transformatorji, ki so z generatorjema povezani v bloku. Odtod se električna energija po 110 kV daljnovodu odvaja v Kleče. Deponija premoga je povezana z bunkerji v glavnem objektu s poševnim transportnim mostom, ki se dviga nad delavnicami, in mimo elektrofil- mesto Maribor in se konča pod jezom vzvodne hi- trov do kotlovnice. Dimni plini se čistijo v elektrofiltrih in se od­ vajajo v dimnik, visok 100 m, ki je situiran v raz­ dalji 40,4 m vzhodno od zadnje stene kotlovnice. Ob severozahodnem delu deponije so razvr­ ščeni skladišče olj in maziv, črpalka za nafto in prostor za remont in čiščenje buldožerjev. Glavni objekt Glavni objekt sestoji iz štirih osnovnih enot v tehnološkem in statično-konstruktivnem smislu: kotlovnice, bunkerskega dela, toplovodnega trakta in strojnice. Kotlovnico obdaja jeklena konstrukcija, ki je obložena s salonitnimi ploščami profila 8 . Dnevna svetloba prihaja v kotlovnico skozi prozorne plo­ šče Eval. Nosilni sistem zgradbe kotlovnice tvorita ogrodji kotlov, ki prevzameta vse horizontalne in delno tudi vertikalne sile. Zadnji steni kotla sta tudi del fasadne stene. Posluževalni strop je na višini 8,0 m po vsem objektu. Strop leži v kotlovnici na jeklenem no­ silnem sistemu, sestavljajo pa ga montažne beton­ ske plošče, ki jih le ob močno razčlenjenih odpr­ tinah zamenjuje monolitni beton. Izbira jeklene konstrukcije za kotlovnico je osnovana zaradi kratkih rokov gradnje in mon­ taže in predvsem zato, ker se kotli začnejo naj­ prej montirati in bi izgradnja kotlovnice v mono­ litni izvedbi motila potek montažnih del. Razen tega pa lahko izkoristimo dodatno možnost nosil­ nosti kotlovskega ogrodja. Na jeklene strešne nosilce so položene 15 cm debele plošče Siporex. Kritina pa je vtisnjen prodec. Temelji kotlovnice leže na koti —4,0 m na gramoznem sloju, ki vsebuje mestoma glinaste in konglomeratne leče. Na teh mestih so nosilna tla sanirana z vibriranim gramoznim slojem. Zaradi velikih obtežb kotlov in potresnih obre­ menitev kotli temeljijo na masivni plošči z rob­ nimi ojačitvami. Temelji mlinov, ki obratujejo s 1000 vrtljaji na minuto, so masivni, brez peresnega dušenja. Objekt bunkerjev za premog je železobetonski skelet in je konstruktivno ločen od ostalega ob­ jekta. Obtežbe konstrukcije so relativno večje od sosednjih nosilnih sistemov in se pričakujejo raz­ lični relativni usedki v primerjavi z drugimi kon­ strukcijami. Toplarna Ljubljana — kotlovnica in bunkerski trakt v gradnji Na bunkerski okvir se naslanjajo tudi kon­ strukcije toplovodnega trakta, sprejema pa tudi manjše obtežbe podestov kotlovnice. Bunkerski trakt ima osno širino 8,0 m, višino 33.0 m in dolžino 45,0 m. V podkletnem delu je ka­ belski hodnik, na koti 0,0 m 6 kV stikališče, na koti 4,0 m je kabelska etaža, na koti 8,0 m ko­ manda, na koti 11,85 m je instalacijska etaža s klima napravo, na koti 15,0 m dodaj aid za preihog pod bunkerskimi lijaki. Od kote 27,0 m do kote 17,50 m je šest bunkerjev za premog, od katerih imata dva po 350 m3 vsebine, drugi štirje pa po 300 m3. Strop na višini 27,0 m služi za vsipanje premoga v bunkerje s pomočjo gumijastih trakov. Na to višino se tudi povzpne poševni transportni most s trakovi za dovažanje premoga z deponije. Poševni transportni most je jeklena predalčna konstrukcija prereza 4,0 X 2,0 m, podprta na jekle­ nih stebrih v poprečni razdalji 20 m. Stropovi so križem armirane betonske plošče, ki ležijo na obodnih nosilcih. Od kote — 2,5 m do kote 4,0 m sta vzdolž okvirov betonirani železobe- tonski steni debeline 15 cm zaradi betonskih po- sedkov stebrov. Pod stebri so betonirani pasovni temelji v prečni smeri. Strojnica in toplovodni trakt tvorita v horizon­ talni smeri povezan statični sistem, medtem ko se vertikalne sile prenašajo direktno na glavne stebre. Toplovodni trakt je razčlenjen s stropovi na vi­ šinah 4,0, 8,0 in 15 m. Na stropovih so grelci, re­ zervoarja napajalne vode, na koti 0,0 pa različne črpalke. Za dviganje črpalk in grelcev je v tem delu tekalni žerjav nosilnosti 10 ton. Stropovi so položeni na prečne in vzdolžne no­ silce. Prečni nosilci se zaradi ločenega sistema bun­ kerjev naslanjajo na bunkerske stebre s konzo­ lami. Toplovodni trakt ima osno širino 9,0 m, višino 23.0 m, dolžina pa je enaka kot pri kotlovničnem in bunkerskem traktu. Strojnica ima razsežnost 20,0 X 60,0 m, njena višina pa je 23,0 m. Nosilni raster strojnice tvorijo železobetonski stebri v razdalji 7,50 m. Na višini 17,0 m teče ob glavnih stebrih žer- javna proga za tekalni žerjav z nasilnostjo 50 + 10 ton. Na koti 20,15 m slonijo strešni jekleni pre­ dalčni nosilci. Nosilno strešno ploskev tvorijo ar­ mirane plošče Siporex debeline 20 cm. Dobra ter­ moizolacijska sposobnost Siporexa onemogoča kon­ denzacijo, ki bi se lahko pojavila pri obratovanju zaradi nasičenosti z vlago v prostoru, pri slabi strešni izolaciji. Dva turboagregata po 32 MW ležita na železo- betonskih temeljih s spodnjo koto temeljenja na — 3,50 m in vrhom temeljne mize na zišini + 8,0 m. Obe vrsti nosilnih stebrov temeljita na isti globini. Temelji stebrov so posamezni. Posluževalni strop strojnice, ki leži na koti 8.0 m, je naslonjen ob temeljih turboagregata preko nosilcev na ločene stebre, ker se mora preprečiti prenos turbinskih tresljajev. Na drugi strani slone plošče preko nosilcev na glavnih no­ silnih stebrih strojnice. 110 kV stikališče leži tik zahodne strojnične stene zaradi čim krajše povezave z generatorjema. Portali stikališča so jekleni. Transformatorji in stikala slone na betonskih temeljih. Elektrofiltri za čiščenje dimnih plinov leže na železobetonskih okvirih. Ob elektrofiltrih je tudi železobetonska konstrukcija bunkerja za pepel. Dimni plini gredo iz elektrofiltrov v dimnik, ki ima svetli premer zgoraj 6,50 m. Spodnji del dim­ nika je zaradi olajšanega priključevanja dimo- vodnih kanalov iz železobetona, zgornji del pa je zidan z radialno opeko. Kratek opis drugih objektov Črpalnica na Ljubljanici za črpanje hladilne vode v maksimalnem iznosu 3,4 m3/sek je železo­ betonska konstrukcija, ki sega s svojim vtokom do dna struge. V črpalnici so vgrajene grobe in fine grablje ter Geigerjeva sita za mehanično čišče­ nje vode. Vodo bodo črpale tri črpalke s kapaci­ teto 1,13 nfVsek in višino črpanja 17 m. Hladilna voda se odvaja po jeklenem cevovodu premera 1400 mm v strojnico. Voda se vrača v Ljubljanico po okroglih žele­ zobetonskih ceveh istega premera, ogreta za pri­ bližno 8° C. Dimenzije objekta so: 9,0 X 40,0 m, višina je 15,0 m od dna vtoka. Objekt, kjer se opravlja pri­ prava kotlovske vode, ima železobetonsko nosilno konstrukcijo. Del zgradbe je pritličen, pod tem de­ lom pa so rezervoarji za vodo pravokotne oblike, drugi del pa ima 4 etaže, kjer je nameščena opre­ ma, delno pa služi za skladišče apna. Odplake iz tega objekta se zbirajo v dveh nevtralizacijskih bazenih, odkoder teče voda v kanalizacijo. Skladišča, garaže in delavnice so združene v pritlični objekt okvirne konstrukcije. Tehnično-obratno poslopje ima klet, pritličje, I. in II. nadstropje, kjer so pisarne za tehnično in upravno osebje, sprejemnica za goste in kemični ter fizikalni laboratorij. V kleti je obratna restav­ racija za delavce toplarne. K temu poslopju je prizidan objekt garderob in sanitarij, dimenzioni­ ran za 200 delavcev. Garderobno poslopje je pod­ kleteno, v teh prostorih pa je skladišče, ki je po­ vezano s koridorjem s sosednimi skladiščnimi pro­ stori. Zaključek Toplarna je gradbeno in projektantsko zelo zanimiv kompleks objektov. Vsak posamezni ob­ jekt zahteva reševanje raznoterih problemov, ki segajo v področje industrijskih, nizkih in vodnih gradenj. Težko je v kratkem sestavku našteti vse gradbene zanimivosti in probleme ter sem se zato omejil na kratek opis, ki podaja le informacijo o tej obsežni gradnji. V. SLOKAN CENTRAL HEATING STATION LJUBLJANA Sy no ps i s In the first building phase of the central heating station Ljubljana there are two boilers for 180 t/h of steam and two taking away condensation aggregates of 32 MW. The significance of this station is in its eco­ nomical and concentrated production of hot water for heating and production of steam for its application in industry. Moreover, the central heating station will help to improve the electric energy balance. The plant is situated in the east part of Ljubljana near the town industrial district. Owing to the coal transport it is suitable for the plant to be near the railway line. However, the need for cooling water requires also the vicinity of the river Ljubljanica. The communications with Ljubljana are satisfying. The objects are situated according to the techno­ logical process direction from east to west. The main object has a reserved place for the second phase of building. The central heating station Ljubljana will be put into operation in autumn 1965. Sodobni DK 625.17 načini vzdrževanja gornjega ustroja prog INŽ. ZDRAVKO MACAROL (Nadaljevanje) Večina železniških uprav uporablja ta tehnolo­ ški proces polaganja tirnih polj s pomočjo motor­ nih portalnih dvigalk. Dolžina tirnih polj je od­ visna od terenskih razmer in od nosilnosti posamez­ nih dvigalk. Naša tirna polja, katera polagamo z ročnimi dvigalkami, so dolga 45 m in so montirana v mon­ tažni bazi na terenu, na betonskih ali lesenih pra­ gih. Tirnice dolžine 2 X 22,5 m so poprej zvarjene v delavnici. Novo položeni tir se po dopolnitvi gra­ mozne grede z novim tolčencem višinsko in smerno uravna in podbije s podbijalnim strojem, ki napre­ duje ca. 120 m/h, novejši tip pa 250 m/h in več. Po prevozu določenega števila vlakov se tir ponovno smerno in višinsko regulira in podbije. Na omrežju SŽP Ljubljana se pri stalni zapori tira uporablja tehnološki proces, ki je boljši od opisanega v tem, da se z vibromaksi zvibrira gra­ mozna greda ca. 8 cm izpod nivelete. Na tako utr­ jeno gramozno gredo se položijo tirna polja s po­ močjo portalnih dvigalk, izvrši se smerna in višin­ ska regulacija in strojno podbijanje. Pri pravilni in kvalitetni izvedbi del je mogoča brzina vlakov 50 km/h, po ponovni smerni in višinski regulaciji tira, ki naj se bi izvršila po prevozu ca. 300 vlakov, pa je mogoča normalna brzina. Ta, zboljšani sistem v znatni meri zmanjšuje gradbene in predvsem eksploatacijske stroške, zahteva pa zadostne koli­ čine tolčenca, ki morajo biti pravočasno dostavljene na gradbišče, kar je poseben problem. Ta način bi se moral vsekakor zaradi svojih tehničnih in ekonomskih prednosti uporabiti ne sa­ mo, kadar je na razpolago stalna zapora tira, tem­ več tudi pri delni zapori, ki ni manjša od 6 ur. Po opisanem tehnološkem procesu z uporabo ročnih portalnih dvigalk na omrežju JŽ napreduje­ mo s polaganjem tira od 250—400 m na 8 ur, kar je odvisno od terenskih razmer. Tako napredovanje je relativno mnogo manjše od poprečnega učinka, ki ga izračunamo iz obrazca: D = U [Z — 2 X V — (P + K) — R], pri čemer pomeni: D — dolžina obnovljenega tira: 8h U — učinek najbolj počasnega stroja. Navadno je to naprava za polaganje, pri nas je se­ jalni stroj 80 m/h V — vožnja stroja na delovno mesto in nazaj: 10' P — priprava stroja za delo — pri sejalnem stroju ca. 35' K — demon taža stroja po delu — pri sejalnem stroju ca. 15' R — podbijanje in regulacija tira — ostanek. Po teh pokazateljih dobimo poprečno vrednost: D = 80 m/h [480 min. — 2 X 10 min — (35 + 15) min — 60 min] = 470 do 500 m/h Kot je bilo že omenjeno, gradbena operativa na omrežju JŽ razpolaga s precejšnjim številom sejalnih in podbijalnih strojev, ki so od celotnega kompleksa mehaniziranih sredstev naj dražji, z za­ dostnim številom transportnih tirnih vozil in z drobno opremo. Ne razpolaga pa z dodatnimi stroji, ki niso nič manj važni kot ključni stroji za sejanje in podbijanje gramozne grede. Stroj za vmetava- nje tolčenca v gramozno gredo, stroj za planiranje, stroj za vibriranje in valjanje gramozne grede, stroj za profiliranje gramozne grede in podobni stroji, ki so se poslednji čas pojavili na tržišču, so sicer manjši stroji, vendar zaradi svojega velikega učinka omogočajo hitro napredovanje del ob znat­ nem zmanjšanju delovne sile, ki postaja tudi pri nas bolj aktualna in dražja. Ti stroji zagotavljajo kvalitetno izvedbo del, kar je zelo važno pri uvaja­ nju vedno večjih brzin. Kot je že bilo omenjeno, uporabljajo razne že­ lezniške uprave različne tehnološke procese, ki se izpopolnjujejo z dodatno specialno opremo. Pri železnicah DB velja kot eden najmodernej­ ših sistemov dela, ki se uporablja predvsem pri obnovi glavnih prog, t. im. »Lehrschienensystem«. Tehnološki prdces, ki je prikazan sistematično, po­ teka takole: Po presejanju gramozne grede s sejalnim stro­ jem, ki napravi potrebni nagib spodnjega ustroja, se polože nove tirnice, zavarjene v dolžino 120 m, paralelno s starim tirom, in sicer na betonske ste­ bričke, ki so postavljeni vsaksebi v vzdolžni raz­ dalji po 2,5 m, v prečni razdalji po 3,28 m. Na stebričke položene tirnice služijo kot po­ možne tirnice za prevoz portalnih dvigalk pri iz­ graditvi starih tirnih polj in drugih strojev, npr.: stroja za planiranje gramozne grede, stroja za po­ laganje tolčenca, naprave za polaganje pragov. Ker so te tirnice položene točno na zahtevano niveleto, služijo tudi za kontrolo višine in naklona spodnjega ustroja ter višine gramozne grede. Po izgraditvi starega tira se gramozna greda splanira na povsod enako višino 30 cm. Splanirana gramozna greda se nato zvibrira in istočasno zvalja na višino 25 cm. Zatem poseben stroj položi pod le­ žišče pragov 1 m široki in 6 do 8 cm debeli sloj tol­ čenca, ki ga isti stroj zgosti. Na tako zgoščeno ležiščno ploskev se s posebno napravo polože na določena mesta pragi, na katerih so montirane pod­ ložne plošče. Naslednja faza je polaganje tirnic, ki so do sedaj služile kot pomožne tirnice, na položene prage. Nato se s stroji še zapolni in sprofilira gra­ mozna greda. Poslednja faza je termitsko varjenje tirnic v dolge tirne trakove. Po prvem poskusnem vlaku se takoj uvede normalna brzina (1 20 km/h), ker se tir nahaja v predvideni niveleti in smeri. Tako obnovljeni tir se čez nekaj mesecev eksploatacije še enkrat pod- bije in višinsko regulira s podbijalnim strojem, ki avtomatsko dviga tir na določeno višino. Obnovljeni tir zdrži pod največjim prometom brez vsakega vzdrževanja 1 do 2 leti, ko je po­ trebno opraviti le smerno in višinsko regulacijo. Stroj za sejanje gramozne grede »Matisa« Ta tehnološki proces se uporablja le pri stalni zapori tira, na odsekih, kjer se tir zavari v dolgi tirni trak. Do nedavnega se je po tem sistemu po­ lagal le tir na betonskih pragih, ker je bila še do­ voljena višinska toleranca lesenih pragov do 1,5 cm, tako da bi se moral tir, položen po tem tehnolo­ škem procesu še podbiti. Odkar pa je višinska tole­ ranca pragov dovoljena le ± 0,3 cm, po dolžini pa ± 3 cm, se ta tehnološki proces uporablja tudi za lesene prage. Po tem tehnološkem procesu polaga­ jo pri železnicah DB v eni delovni izmeni (9 ur) poprečno do 1440 m, kar omogoča, da se za 10 ur opravi 1200 m kompletne obnove tira, ki dovoljuje polno hitrost. Potrebna delovna sila skupaj z vse­ mi čuvaji je ca. 100 ljudi. Opišem naj še en tehnološki proces, ki je v uporabi pri raznih železniških upravah, tako pri DB, SNCF, pri ruskih železnicah. Ta sistem se je poslednja leta tako izpopolnil, da se pri DB do­ seže napredovanje polaganja tira 1500 m na 9 ur, oziroma poprečno 160 do 170 m na uro in pri upo­ rabi ca. 4000 delovnih ur za 1 km obnove tira. Francoske železnice so dosegle s sodobnim tehno­ loškim procesom še veliko boljše rezultate: 350 m polaganja tira na lh- Rekord in neverjetne rezul­ tate pa so dosegli na ruskih železnicah, ko s po­ dobnim tehnološkim procesom polagajo 900—1000 metrov na uro. Po nemškem in francoskem teh­ nološkem procesu se montirajo tirna polja tako, da se na nove lesene ali betonske prage z novim pri­ trdilnim materialom montirajo stare (izgrajene) tirnice, dolžine 15 m DB, in 18 m SNCF. Ta mon­ taža se opravi na primernem centralnem mestu. Iz te baze se tirna polja prevažajo z navadnimi želez­ niškimi vagoni na gradbišča, tudi na oddaljenost od 250-—300 km. Tirna polja se ne vgrajujejo s pomočjo portal­ nih dvigalk, ki zahtevajo svojo tirno stezo, temveč s pomočjo posebno konstruktiranih žerjavov, ki se pomikajo po voznem tiru. Ti žerjavi dvigajo tirna polja s transportnih sredstev na eni (zadnji) strani, na drugi (čelni) strani pa polagajo tirna polja. Na podoben način se opravi izgraditev starih tirnih polj. Stare, provizorne tirnice se zamenjajo med zaporo tira ali pa med vlakovnimi presledki z no­ vimi tirnicami dolžine 120 m ali več, katere se že prej pripeljejo na gradbišče. Po ruskem tehnolo­ škem procesu pa se polagajo s posebnim žerjavom, ki je dolg 41 m, nova tima polja dolžine 12,5 do 25 m in se ne uporabljajo pomožne tirnice. Zaradi tako velikega učinka žerjava za polaganje tira so Rusi skonstruirali poseben rotacijski sejalni stroj »Dragavcev«, ki preseje na uro 2000 m3 tolčenca, torej nad 1 km proge. Stroj je dolg 47 m in ga po tiru vleče pri delu posebna lokomotiva. Nemški tehnološki proces, ki je prikazan she­ matsko, sestoji iz treh faz. V prvi fazi se tir pre­ seje, dopolni s tolčencem in takoj podbije, da je mogoč promet s hitrostjo 50 km/h. V drugi fazi se stara tirna polja izgradijo in odpeljejo v montažno bazo. Po izgraditvi starega tira se s posebnimi stroji gramozna greda splanira in nabije. Nato sledi s pomočjo žerjava polaganje tirnih polj s provizor- nimi tirnicami. V to fazo spada še zapolnitev in profiliranje gramozne grede s posebnimi stroji in končno se tir podbije s podbijalnim strojem. Tretja faza je fina regulacija in varjenje tirnic v dolgi tirni trak. Opisani tehnološki proces je hiter, enostaven, zahteva pa zanesljiv in točen dovoz tirnih polj in toičenca, kakor tudi odvoz izgrajenih polj. Ta tehnološki proces se uporablja predvsem tam, kjer so težje terenske razmere, kjer ima proga številne in majhne krivine, kar je primer tudi pri SŽP Ljubljana. Ta sistem se posebno ob­ nese na enotirnih progah, kjer je le delna zapora tira izpod 8 ur. Obnova tira pri začasni zapori tira, ki je manj­ ša od 5 ur, je zelo draga, ker se ne morejo upo­ rabiti veliki sejalni stroji, kar podaljšuje sama dela in s tem tudi zaporo tira. V tem primeru se uporabljajo manjši sejalni stroji, ki delajo izven profila, vendar so ti stroji še v razvoju in pri delu počasni. Največkrat se mora v tem primeru sejati gramozna greda ročno. Pri taki zapori se ne morejo uporabiti stroji za planiranje in nabijanje gramozne grede, kar vpliva na kvaliteto opravljenega dela. Opravlja se le strojno podbijanje. Obnova tira pod prometom je v tehničnem pogledu najpočasnejša, iz ekonomskih vidikov pa najdražja, ker je izključena vsaka uporaba meha­ nizacije. Za taka dela je priporočljivo, da se gra­ mozna greda preseje pred začetkom glavnih del s sejalnimi stroji, ki delajo izven profila ali pa ročno. Strojno podbijanje je možno le med vlakov­ nimi presledki in to s stroji, ki se lahko iztirijo, imajo pa manjši učinek 40 do 50 m na uro, ali pa s pnevmatičnimi oziroma električnimi podbi jači. Pri obnovi samih pragov, kar je v zvezi vedno z drugimi deli, je postopek isti kot pri obnovi tira, le novih tirnic ni potrebno dostavljati in razkla­ dati, ker se ponovno vgradijo stare tirnice, kot pomožne tirnice pa služijo vozne tirnice. Prav tako odpade sejanje gramozne grede, kolikor je ta še dobra. Za posamezno izmenjavo pragov obstoji stroj ameriškega izvora, ki v daljši vlakovni pavzi, ko se predhodno odvije pritrdilni material, stare prage izgradi in nove vgradi. Ta stroj se je v zadnjih letih zelo izpopolnil. Večkrat je potrebna obnova tirnic, kar se opra­ vi ročno ali s pomočjo majhnih ročnih dvigalk. Pri daljši dolžini tirnic, ki se morajo izgraditi, se tir­ nice razrežejo v manjše dolžine zaradi lažje mani­ pulacije. Ta razrez se opravi na mestu, ker so bile tirnice termitsko varjene, ker se morajo ta mesta pri morebitni regeneraciji tirnic izrezati. Pri vlakovnem presledku min. lh se zelo ko­ ristno uporablja za izmenjavo tirnic v premi po­ sebna japonska naprava, s katero se more v lh zamenjati 3 km starih tirnic z novimi, ki leže ob tiru. Dolžina tirnic pri tem ne igra nobene vloge, za delo pa je potrebno okoli 16 delavcev. Obnova kretnic se opravi običajno ročno po predhodni montaži kretnic ob tiru, kolikor je do­ volj prostora. Po izgraditvi stare kretnice se nova navadna kretnica vgradi v ca. 2h s 35 delavci. Če je na razpolago ustrezni žerjav, je delo opravljeno v l h z 20 delavci. Podbijanje kretnic se je opravilo do nedavna ročno. Kvalitetneje, hitreje, ekonomič- neje pa je podbijanje s podbijači na komprimiran zrak ali električni pogon. To delo opravljajo po­ sebne skupine, ki poleg podbijanja kretnice opra­ vijo na licu mesta tudi razna manjša popravila. Pred dobrim letom dni so se na tržišču pojavili za podbijanje kretnic posebni podbijadni stroji z enim ali dvema agregatoma za podbijanje. Delo teh strojev je zelo kvalitetno in hitro. Stroj z dve­ ma agregatoma podbije kretnico normalne dolžine v 40 do 60 minutah. Najboljši tip takega podbijal- nega stroja je dosedaj izdelala avstrijska tovar­ na »Plasser & Theurer«. II. Izmenjava tirnic, pragov, gramozne grede Ta vzdrževalna dela so vsebovana v prejšnjem poglavju, ker se opravljajo po istih metodah, le da se zamenjujejo posamezne vrste zgornjega gradbe­ nega materiala. Najvažnejša faktorja sta tudi pri teh delih raz­ položljiva oprema in dolžina zapore tira. III. Sistematično popravilo tira Kot je že bilo omenjeno v uvodu, se ta popra­ vila opravljajo načrtno, v določenih razdobjih, kar je odvisno od jakosti prometa in iztrošenosti ma­ teriala. Namen tega vzdrževanja je, da se doseže najboljši geometrijski položaj tira, ki zagotavlja hiter, varen in udoben promet. Dela se izvajajo pri tem popravilu pod pro­ metom, le podbijanje pragov s težkimi podbijal- nimi stroji se opravlja pod zaporo tira. Pri DB se ta dela opravljajo v razdobju enega do dveh let za proge, na katerih je največja hitrost in obremenitev, na manj obremenjenih progah vsaka 3 do 4 leta, na drugih progah na 4 do 6 let. Pri SBB vsaka 3 leta. Podbijalni stroj za avtomatsko dviganje in podbijanje tira »Plasser« Vzdrževalna dela, ki spadajo pod sistematično popravilo dela, so bila že navedena. Med temi deli sta najvažnejši višinska in smerna regulacija. Višinska regulacija tira se opravi s potrebnim dviganjem in podbijanjem tira z vmetavanjem gru­ šča pod prage po metodi »suflaž« ali pa z vlaga­ njem lesenih ploščic med nogo tirnice in podložno ploščo. Podbijanje tira se opravi ročno ali s podbijal- nimi stroji. Ročno podbijanje izginja, ker je drago, počasno in nekvalitetno in je za podbijanje tira na betonskih pragih sploh prepovedano. Polaganje tira z motornimi portalnimi dvigali in pomožnimi tirnicami 1. Stroj za dviganje tira. — 2. Stroj za sejanje gramozne za polaganje betonskih pragov. — 10. Polaganje voznih tirnic, grede. — 3. stroj za vmetavanje tolčenca. — 4. Postavljanje — 11. Vozilo za dovoz pragov. — 12. Motorna portalna dvigala, pomožnih tirnic. — 5. Izgraditev in nakladi tirnih polj. — — 13. Stroj za vmetavanje tolčenca. — 14. Stroj za profiliranje 6. Stroj za planiranje gramozne grede. — 7. Stroj za nabijanje gramozne grede. — 15. Varjenje in fina regulacija, gramozne grede. — 8. Stroj za polaganje tolčenca. — 9. Stroj Strojno podbijanje se običajno opravlja s tež­ kimi samohodnimi stroji, ki zahtevajo seveda za­ poro tira. Ti stroji so zelo hitri in rentabilni pri delu (poprečen učinek takega stroja novega tipa je ca. 300 m/h). Po besedah nekega privatnega pod­ jetnika, ki opravlja dela za DB, se izplača s takim podbijalnim strojem efektivno delati tudi 20 do 30 min. (za 1 m podbitega tira DB plača 2,10 do 2,20 DM). Ti stroji so se v zadnjih letih tako izpo­ polnili, da poleg podbijanja avtomatsko dvigajo tir na določeno višino, do 15 cm. Podbijanje tira se lahko opravi tudi z manjši­ mi podbij alkami, ki delajo med vlakovnimi pre­ sledki in ki se morejo hitro iztiriti. Učinek je se­ veda mnogo manjši od učinka težkih podbijalnih strojev (ca. 40—50 m/h). Manjša podbijanja tira se kvalitetno in hitro opravijo tudi s pnevmatičnimi podbijalnimi kla­ divi, ki zamenjujejo ročne krampe. Slaba stran teh kladiv poleg manjšega učinka je ta, da zahteva vsako kladivo svojega delavca. Višinska regulacija s pomočjo »suflaža« se upo­ rablja v glavnem na že obnovljenih progah, pri ka­ terih se je gramozna greda že stabilizirala. Princip tega načina je ta, da se pusti nedotaknjena gramoz­ na greda, ki jo je promet že utrdil, in da se izrav­ najo le neenakomernosti, ki so nastale v teku časa. To se doseže z nabijanjem ležišč pragov z gru­ ščem, debeline 5 do 35 mm. Pri DB se ta način vi­ šinske regulacije opušča, ker se s tem zmanjšuje vzdolžna odpornost tira zaradi manjšega trenja med pragom in ležiščem. To pa je zelo važno pri dolgih tirnih trakovih, kjer mora biti zaradi veli­ kih hitrosti čim več trenja. Višinska regulacija z vlaganjem lesenih vlož­ kov raznih debelin (3—10 mm) se prvenstveno iz­ vaja na odsekih, na katerih je bila opravljena obnova tira in se s tem doseže milimetrska natanč­ nost v vzdolžni in prečni smeri. Smerna regulacija tira v premah je laže iz­ vedljiva. V lokih posebno majhnih radijev pa za­ hteva precej izurjenosti in natačnosti. V glavnem se ta regulacija opravlja še ročno. I. o d s e k d e l a 1. Stroj za dviganje tira. — 2. Stroj za sejanje gramozne grede. — 3. Stroj za vmetavanje tolčenca. — 4. Stroj za pod­ bijanje. — 5. Izmenjava tirnic med vlakovnimi presledki. II. o d s e k d e l a 6. Izgraditev in naklad tirnih polj. — 7. Stroj za planiranje. — 8. Stroj za nabijanje gramozne grede. 9. Razklad in polaganje tirnih polj. — 10. Izmenjava tirnic. — 11. Stroj za vmetavanje tolčenca. — 12. Stroj za profiliranje gramozne grede. — 13. Stroj za podbijanje. III. o d s e k d e l a 14. Varjenje tirnic in fina regulacija. Pred dobrim letom so se pojavili na trgu po­ sebni stroji ali naprave, ki opravljajo ta dela. Tako je tovarna »Matisa« opremila svoj najnovejši p od­ bij aini stroj tudi s posebno avtomatsko napravo za smerno regulacijo. Tir naravnava ta stroj do 2 cm. Na ta način ta podbijalni stroj opravi v enem hodu tri operacije: smerno regulira, višinsko regulira (ni­ velira) in podbija. Tovarna »Plasser« pa je skon­ struirala poseben stroj za smerno regulacijo, ki avtomatsko naravnava tirno os in opravlja to delo zelo natančno, do 1 mm. Stroj lahko dela tudi po­ noči, za delo pa je potreben le strojnik, tako da nadomešča dve skupini delavcev tj. 24 delavcev. IV. Poenostavljeno sistematično popravilo tira Pod to popravilo spadajo naslednja vzdrževal­ na dela: — izmenjava poškodovanih dotrajanih tirnic, drobnega tirnega materiala in pragov; — revizija stikov z izmenjavo poškodovanih spojnih vijakov, spojnic, elastičnih obročkov; —• vračanje premaknjenih tirnic, ureditev di­ latacij in razmaka pragov. Z revizijo stikov in s pravočasnimi popravili stikov se lahko odloži sistematično popravilo za nekaj let. V. Mala popravila K malim popravilom spadajo dela, ki se ne opravijo po nekem trdnem planu za posamezne od­ seke, temveč le po pokazani potrebi na posameznih mestih. Taka dela so: izmenjava dotrajanih delov, pritezanje vijakov, dviganje usedlin, popravilo smeri. Sem spada tudi uničevanje trave na progi s škropilnim vozom. Iž članka je razvidna velika vloga mehaniza­ cije pri izbiri tehnološkega procesa dela. Pred leti so se tehnološki procesi postavljali le na bazi ob­ stoječe mehanizacije, danes pa se v industrijsko razvitih državah prilagaja mehanizacija zamišlje­ nim tehnološkim procesom in se v tem smislu ne­ nehno izpopolnjuje. V malokateri veji gradbene Stroj za naravnavanje tira »Plasser« Stroj za sejanje gramozne grede izven svetlobnega profila operative je opaziti tako velik napredek na tem področju kot je to primer pri gradbeni operativi, ki vzdržuje proge po sodobnih metodah. Velika konkurenca med tovarnami in velika potreba po strojih za razna dela silijo proizva­ jalce, da stroje ne samo izpopolnjujejo, temveč jih tudi dopolnjujejo. Tako imamo na tržišču že celo vrsto strojev, ki opravljajo različna dela, podobno kot opravlja razna dela traktor v poljedelstvu. Poleg že omenje­ nega podbijalnega stroja, ki opravi tri operacije v enem hodu, obstaja na primer ameriški stroj »Combination«, ki služi kot stroj za podbijanje tira, za podbijanje kretnic, kot plug za ureditev zastorne prizme, kot stroj za dviganje in narav­ navanje tira. Sejalni stroj »Scheuchzer«, katerega vleče pri delu poseben traktor, seje in podbija gra­ mozno gredo ter odvija in privija telefone. V SSSR imajo stroj, ki opravlja naslednja dela: razdeljuje gramoz, dviga tir, grobo naravnava tir, zgoščuje tolčenec, profilira gramozno gredo in nabija robove zastorne prizme. Univerzalni plug za ureditev gramozne grede, proizvod švicarske tovarne »Matisa« opravlja na­ slednja dela: vmetava tolčenec in profilira gra­ mozno gredo, s pragov čisti tolčenec, dela koritnico med ležišči obeh tirnic, kar je posebno važno pri betonskih pragih. Razklada in naklada tolčenec, gramoz ali drug material, koplje in čisti jarke ob progi, dela steze ob progi. Služi lahko pozimi kot snežni plug, uporaben je tudi kot vlečni stroj- traktor. Najnovejši podbijalni stroj tovarne »Plasser« avtomatsko dviga tir, podbija prage in nabija tol­ čenec med pragi, kar daje tiru večjo stabilnost. Dolgi tirni trakovi Potrebno je omeniti vsaj z nekaj besedami, da spada k modernemu vzdrževanju gornjega ustroja tudi varjenje tirnic v dolge tirne trakove. Dolgi tirni trak ima velike tehnične in eko­ nomske prednosti: — varuje se vozni park, stroški vleke so manj­ ši, podaljšuje se življenjska doba zgornjega grad­ benega materiala, stroški vzdrževanja zgornjega ustroja so mnogo manjši (ca. 400.000 din na leto na 1 km). Poleg tega imamo na dolgih tirnih trakovih zelo mirno vožnjo. Zato se tirni trakovi tudi na našem železniškem omrežju vgrajujejo povsod, kjer dopuščajo krivinske razmere. Ekonomika modernega vzdrževanja prog Kot je bilo že omenjeno, se dosežejo s sodob­ nim vzdrževanjem prog, z vedno bolj izpopolnje­ nimi stroji in z vedno bolj dovršenimi tehnološki­ mi procesi ne samo veliki učinki in kvaliteta dela, temveč tudi zelo veliki prihranki, ki so rezultat zmanjšanja gradbenih in eksploatacijskih stroškov. Posamezni glavni stroji, ki se po njihovem učinku dimenzionira delo drugih strojev, nadome- stujejo veliko število delavcev. Pri vseh tehnoloških procesih so glavni stroji: sejalni stroj, podbijalni stroj in naprava za po­ laganje tira. Sejalni stroj zamenjuje oziroma.pri­ hrani ca. 2300 delovnih ur na km, podbijalni stroj starejšega tipa ca. 1250 delovnih ur, podbijalni stroj novejšega tipa pa 1350 delovnih ur. Portalne motorne dvigalke prihranijo pri iz­ graditvi in nakladanju tirnih polj ca. 600 delovnih ur, približno enako pri polaganju tira. Žerjav za polaganje tira prihrani 620 delovnih ur, enako za izgraditev in nakladanje tira. Če upoštevamo nabavno vrednost strojev, vse dajatve za stroje, stroške eksploatacije in vrednost ure 700 din, znaša prihranek: pri sejalnem stroju 1.100.000 din/km (pri DB 13.480 DM = 2,500.000 din na kilometer), pri podbijalnem stroju starejšega tipa 730.000 din/km (pri DB 4.580 DM =860.000 din na kilometer), pri podbijalnem stroju novega tipa 825.000 din/km (pri DB 5.020 DM = 950.000 din/km). Pri napravah za polaganje tirnih polj so prihranki: pri žerjavu 270.000 din/km (pri DB 1.890 DM = Podbijalni stroj za podbijanje kretnic »Plasser« Žerjav za polaganje in izgradnjo tirnih polj »Matisa« = 350.000 din/km), pri portalnih dvigalkah 220.000 dinarjev na kilometer (pri DB 1.610 DM = 300.000 dinarjev na kilometer). Pri našem tehnološkem procesu se s sedanjo opremo prihrani v primerjavi s klasičnim ročnim delom obnove prog ca. 10 .000 del. ur/km. Poraba normnih ur za 1 km obnove je pri naši operativi kljub temu še zelo velika in znaša ca. 11 do 12.000 ur/km, medtem ko pri DB porabijo ca. 5000 ur/km obnove, ali pa še manj. Razlog za tako veliko razliko je v tem, ker so dela pri naši gradbeni operativi mehanizirana le ca. 20—25 %. Če bi naš sedanji tehnološki proces dopolnili še z dodatnimi stroji, tako da bi imeli kompleks strojev, ki so potrebni pri delu, bi prihranili na delovnih urah ca. 40 %, pri napredovanju del pri 8 -urni zapori tira pa bi bil učinek večji tudi za ca. 40 %. Če pa bi zamenjali sedanji tehnološki proces z novim procesom, pri katerem se izgraditev in po­ laganje tirnih polj opravlja s pomočjo žerjavov, bi pri kompletni mehanizaciji prihranili na delovnih urah ca. 50 %, učinek pa bi bil večji od doseda­ njega za ca. 85 %. Ti podatki nazorno prikazujejo, kako velike važnosti so ne le posamezni stroji, temveč pred­ vsem kompleks strojev. Kako veliki prihranki se dosežejo z uporabo mehaničnih sredstev, je razvidno iz podatkov, ki jih je objavila DB na mednarodnem zasedanju že­ lezniških strokovnjakov, ki je bilo leta 1962 v Münchnu. Pri DB so z uporabo večjega števila strojev od leta 1951 dalje dosegli naslednje prihranke: v času 1951—1956 . . . 179 mio DM ali 27 % v času 1956—1961 . . . 491 mio DM ali 73 % skupaj: . . . 670 mio DM ali 100% Pri številu zaposlene delovne sile pa so bili prihranki: v času 1951—1956 . . 24.400 del. dni ali 30% v času 1956—1961 . . 56.600 del. dni ali 70% skupaj: . . . 81.000 del. dni ali 100 % Na koncu leta 1963 so imele DB v strojih ca. 100 mio DM nadomestitvene vrednosti in vgra­ jene enrgije ca. 55.000 kW. Zanimiv je tudi podatek vzhodnonemških že­ leznic. Te imajo postavljen plan, da se z uporabo novih mehaničnih sredstev pri 1 km obnove tira znižajo število delovnih dni in s tem tudi stroški: leta 1959 je bilo porabljenih za 1 km obnove t i r a ................................ 1430 del. dni leta 1965 se bo p ora b ilo .................. 700 del. dni Produktivnost se bo povečala za 320 %. Pri sistematičnem vzdrževanju tira planirajo naslednje prihranke na delovni sili: leta 1959 je bilo porabljenih za 1 km 450 del. dni leta 1956 se bo porabilo za 1 km . . 300 del. dni Produktivnost pa bo večja za 300 %>. P o j a s n i l a : DB — Deutsche Bundesbahn (Zahodnonemške že­ leznice). SBB — Sweizerische Bundesbahn (Švicarske že­ leznice). SNCF — Societe Nationale des Chemins de Fer Frangais (Francoske železnice). Z. MACAROL: CONTEMPORARY WAYS OF RAILWAY SUPERSTRUCTURE MAINTENANCE Kinds of superstructure repairing works: — complete renewal of superstructure; changing of separate materials; systematic repairing of rails; simplified systematic repairing of rails; small repair­ ing works. The ways of carrying out the superstructure works: sis •— the explanation of technological process of laying the rails with motor portal lifting-engines and auxiliary rails as well as the laying the rails with the help of special cranes. Long ribbons of rails. Economy of contemporary rails maintenance. izkušnje i; Skopja Montažne hiše podjetja Termika v naselju Donje Vodno V S k o p jU DK 69.057.1 (Termika) INŽ. JANEZ DOLENC . (Nadaljevanje) Gradnjo montažnih hiš je mogoče izvesti na dva načina: ali organizirati skupino, ki bi bila sposobna sama izdelati hišo od grobe montaže do finalnih izdelkov, ali pa določiti faze dela in orga­ nizirati skupine za vsako fazo dela. Ker je bila to serijska gradnja in ker je bilo izredno malo časa na razpolago, smo se odločili za skupine po fazah Otroško varstvo Vlae-Skopje dela, saj smo računali, da bomo s tako uvežbanimi skupinami pospešili gradnjo. Z ozirom na naročilo, ki smo ga imeli, je bilo treba dnevno izdelati po eno hišo. V ta namen je bil pripravljen plan, pri katerem so se zvrstile faze dela v 23 dneh. Operativni plan po fazah dela je sestavljen na 29 faz, kar je razvidno iz plana (grafikon 1). Na osnovi teh faz je bil sestavljen plan potrebne de­ lovne sile (tabela 1). Ta dva plana sta bila temelj za sestavo operativnega plana, katerega izrez je podan v skici (grafikon 2). Po operativnem planu se je dnevno zasledovala izvršitev, obenem je bila to osnova za razporejanje delovne sile za naslednji dan. Z dnevno kontrolo delovnih faz (v roku iz­ vršeno s črno barvo, predčasno izvršeno s plavo barvo in zakasnitev z rdečo barvo) smo lahko pra­ vočasno operativno posegali v delo, kar je imelo za posledico, da se delo ni moglo odvijati stihijsko, ampak točno po določenem planu. S tem so bile omogočene tudi pravočasne intervencije glede ma­ teriala in vsa razporeditev dela. Operativni organ G r a f i k o n 1 OPERATIVNI PLAN PO FAZAH D ELA / GRADNJA ENE HIŠE DNEVNO/ PLAN POTREBE DELOVNE SILE Tabela 1 >w cu N O £0) m > >(H o5.& +->mC cö •r-t 7? Za p. š t. F a z e d e l a P ot re bn vi lo u r 1 hi šo o >0) m Po tr eb n vi lo de v 1 ek Zi da rj i T es ar ji M iz ar ji o>o(-i M K le pa r j : St ek la rj E le kt ro i la te rj i V od oi nš la te rj i 'u«JX n j £ n °P a PU > 1. 2. 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. Vgrajevanje kotnikov 20 Montaža, g r o b a ......................................................240 Vgrajevanje I nosilcev.................................. 20 Polaganje slepega p o d a ............................. 80 Krovska in kleparska d e la .............................. 100 Elektrika, klet in s t r o p ............................. 30 Zasteklitev......................................................... 30 Grundiranje in enkratno pleskanje . . 60 Polaganje parketa........................................... 80 Notranja m ontaža.................................................120 Vodovod, groba inštalacija............................ 40 Elektrika v s te n a h ..................................... 60 Betoniranje tlaka v kopalnici in WC . . 20 Polaganje keramitnih p lo šč ic ....................... 20 Obdelava sten in stropov................................. 60 Kitanje in drugo pleskanje............................ 60 Obloga kopalnic z emajliranim le s o n ito m ............................................................. 60 Polaganje t a p e t ............................................... 20 Polaganje polivinila.......................................... 40 Namestitev omar v h o d n ik u ....................... 60 Namestitev k u h in je .......................................... 20 Namestitev opreme dnevne sobe . . . 40 Kompletiranje vodovoda................................. 20 L a k ir a n je ......................................................... 30 Polaganje ta p e t.................................................... 20 Kompletiranje e le k tr ik e ................................. 20 Montaža oliv in k l j u k ..................................... 20 Letvanje in struganje parketa . . . . 20 Č išč e n je .................................................................. 50 artH Skupaj . . . 1470 45 147 4 4 39 6 4 3 11 6 21 6 4 4 11 5 Grafikon 2 IZREZ IZ OPERATIVNEGA PLANA OZNAČBA HIŠE NOVEM BER DECEMBER 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3 4 5 6 1 7 8 9 10 6O2 /I6 1 2 2 2,7 2,3 4,56.8 4.58 9 9 10,16 10,16 11,1213,1519 11,1214,1519 17,18 17,2021.22 20. 22,23 24,25 26,27 28 291 1 2 2 2,7 2.3 4,5,68 45,8 602/17 1 2 2 2 2,7 358 4568 4 9 9 10,16 10,16 11,12 13.15,19 11,12 14,15,19 17,18 17,20, 21.22 20, 22,23 24,25 26,27 28 29 1 2 2 2 2.7 350 4568 6O2/I8 1 2 2 2 2 7 3 4568 48 9 9 10,15 10,16 11,12,13,15,19 11J2,14,1̂ 9 17,18 17.20.21,22 20.22,23 24,25 26.27 28 29 1 2 2 2 2 7 3 » 602/19 1 2 2 2 2 7 3,58, 456,8 4 9 9 10,16 10,16 H,12,1315.19 11,12,14,15̂9 17,18 17,20, 21,22 20,22,23 24,25 26,27 28 29 1 2 2 2 2 7 602/20 1 2 2 27 23 456,8 4,58 9 9 10,16 10,16 11,12,13,15,19 11,12.14,fe.19 17,18 17, 20, 21,22 20, 22,23 24,25 26,27 28 29 1 2 2 602/21 1 2 2 2 27 3,58 45,6,8 4 9 9 10,16 10,16 11J2,13,15,19 nj2x1415i3 17, 18 17,20.21,22 20.22,23 24,25 26,27 28 29 1 2 2 138 Dolenc: M ontažne hiše Term ika St. 6-7 — 1964 na terenu je imel s tem planom, ki je razmeroma enostaven, situacijo vsak dan v rokah. V izrezu operativnega plana je vidna izvršitev dne 2 1 . no­ vembra 1963. Izkušnje iz skopske gradnje Termika je gradila hiše v Skopju z lastno de­ lovno silo. Imela je v svojem sestavu vse profesio- niste razen tapetar j e v, zato se je delo tudi lahko odvijalo po planu. Tak način gradnje je možen in priporočljiv za montažo naselja do 200 hiš letno, ker se z razmeroma malo vloženih sredstev za orodje doseže dober efekt dela. Kolikor bi se pa gradila cela naselja po več tisoč hiš, bi verjetno prišel v poštev drugačen or­ ganizacijski sestav (inženiring). Seveda bi bilo pa treba pri tem posvetiti še večjo pozornost sestavi operativnega plana, to je točno specificirati in raz­ porediti vse faze dela ter pri tem dobiti garancijo kooperantov, da se bodo v vsakem pogledu pod­ redili vrhovnemu operativnemu organu. Le na ta način bi bil uspeh gradnje zagotovljen. Zaradi kratkega roka in pomanjkanja mate­ riala ni bilo mogoče v Ljubljani sortirati materiala in ga organizirano pošiljati v Skopje. Zato je ma­ terial prihajal v Skopje neenakomerno in ne tisti asortiment, kot je bila trenutna zahteva glede na operativni plan. Morali smo organizirati več skla­ diščnega prostora, kot bi bilo to potrebno pri nor­ malnih razmerah in pri usklajenem planu materiala s planom izvajanja na terenu. Edino pri objektu za otroško varstvo na Vlaj ah se nam je posrečilo kompletno ves material skupno dostaviti na grad­ bišče. Prav zaradi tega je bil objekt v 14 dneh popolnoma gotov in je bilo zanj porabljenih 2070 ur ali 17 ur/m2. Pri organizirani gradnji je treba vso pozornost posvetiti dostavi materiala na gradbišče in bi bil najidealnejši sistem ta, da se kompletno vsi ele­ menti in material sestavijo v pakete in ti trans­ portirajo naravnost na gradbišče k lokaciji objekta. Na ta način bi prihranili ves skladiščni prostor na gradbišču ali vsaj velik del, gradnja bi se pa ne­ moteno odvijala, ker ne bi moglo priti do zastoja glede pomanjkanja materiala. Ker se montažne hiše pri dobri organizaciji iz­ redno hitro postavijo in je vsaka hiša lahko v enem mesecu vseljiva, bi treba vso skrb posvetiti komu­ nalnim ureditvam naselja. Kanalizacijo, vodovod, električno napeljavo in ceste bi treba izvršiti pred pričetkom montaže. Vzporedno s komunalnimi ure­ ditvami bi bilo treba izdelati temelje in oskrbeti planiranje okolice. Ob taki pripravi bi se lahko hiše v paketih dostavljale najbliže mestu gradnje in bi odpadel ves notranji transport preko odprtih jarkov in neurejenih cestnih površin. Pokazalo se je tudi, da je pleskanje na terenu, polaganje slepega poda, parketa in razne druge faze dela zahtevale mnogo časa in da so zelo ovi­ rale hitri napredek gradnje, zato bi bilo v bodoče stremeti za tem, da se vse že v delavnicah fina- lizira. V Skopju smo videli razne tipe montažnih zgradb z dobrimi in slabimi rešitvami, tako teh­ ničnimi kot funkcionalnimi. Montažna hiša pred­ stavlja precejšnjo vrednost, zato je potrebno, da pridejo gradnje v kritičnejšo tehnično in funkcio­ nalno presojo. Smatram, da bi treba preiskavo tipa zgradbe, ki ga namerava neko podjetje postaviti na trg v prodajo, vedno poveriti kakemu inštitutu, ki bi z enotnega gledišča in po strogih tehničnih principih obravnaval objekt in v primeru, da ustreza vsem zahtevam, tudi dal svoje ateste,- Le na ta način bi prišli do kvalitetne gradnje in s tem prenehali s staro miselnostjo pri ljudeh, da je do­ bra samo klasična gradnja. Vsi vemo, kakšne težave so z urbanističnimi načrti, pridobitvijo lokacij in gradbenih dovoljenj in da se prav tu običajno vrtimo v začaranem krogu. Na drugi strani pa vsi prav tako vemo, kako silno je pomanjkanje po stanovanjih. Skopska akcija je uspešno končana in je za nami. Zakaj torej ne gradimo naprej in ne pomagamo reševati stanovanjskega vprašanja tudi doma? Trije problemi ovirajo tako gradnjo: — urbanistični načrti in s tem pridobitev lo­ kacije, — kreditiranje individualnih naročnikov hiš, in — stara miselnost ljudi, ki so še vedno vneti za klasično gradnjo. Medtem ko bi zadnji problem lahko rešili s kvaliteto naših gradenj, je pa treba k reševanju prvih dveh problemov pristopiti čimprej, če ho­ čemo kapacitete, ki smo jih pripravili za Skopje, zadržati oziroma razširiti in če hočemo indivi­ dualne graditelje in njihove prihranke kanalizirati v smotrno stanovanjsko gradnjo. J. DOLENC: ASSEMBLAGE HOUSES MOUNTED BY THE ENTERPRISE TERMIKA IN THE SETTLEMENT DONJE VODNO IN SKOPJE S y n o p s i s Enterprise Termika mounted the assemblage houses in the settlement Donje Vodno. Four types of such houses were used, namely: 25 atrium houses Type 602, floor area 80 sq. m, 16 double-houses Type V-47, floor area 57 sq. m, 1 children’s garden institution, floor area 121 sq. m, Furnishing of houses, esp. atrium ones, is very large. The enterprise Termika built the houses in Skopje with their own manpower. The staff included all professional workers except upholsterers. Therefore the work was easily done according to the plan. This way of building is advisable for assembling of a settle­ ment to 200 houses yearly. Ekonomika izgradnje naselja Vlae v Skopju DK 330.13 : 69 : 711.4 (Vlae) FRANC RUPRET Končno presojo ekonomičnosti izgradnje mon­ tažnega naselja Vlae bo mogoče izdelati šele na osnovi obračuna. Zato naše ugotovitve niso popol­ noma zanesljive, vendar pa kljub temu dajejo možnost za nekatere pomembnejše zaključke. Urbanistični pokazatelji Izgradnja celotnega naselja Vlae je bila pre­ računana na 7,044 milijarde dinarjev. Od tega odpade: na stanovanjske objekte 4,858 milijarde 68,84% na objekte družb, centra 0,636 milijarde 8,96 °/o na komunalne naprave 1,546 milijarde 22,20 % Dodatno se predvideva še izgradnja nekaterih družbenih objektov ter ozelenitev naselja. Ti stro­ ški nam še niso znani in v pogledu zato niso upo­ števani. Upoštevaje, da je v zgrajenih 479 stanovanj­ skih objektih 1007 stanovanj s 3750 ležišči dobimo na osnovi tega naslednje urbanistične pokazatelje: bruto gostota . . . 80 prebival./l ha neto gostota . . . . 102 prebival./l ha kar je z ozirom na velik odstotek individualne gradnje zadovoljivo. Pri tem je potrebno upošte­ vati, da urbanist dejansko ni imel izbire ter da je moral vzeti asortiment hiš, kot je bil trenutno na razpolago. Če upoštevamo intenzivno (nadpoprečno) na­ selitev stanovanj, ki je v primerih kot je skopski tudi upravičena, pa dobimo v zgrajenih stanova­ njih lahko 5082 ležišč, s čimer se dvigne bruto gostota n a .................. 117 preb./ha neto gostota n a .................. 142 preb./ha kar že ustreza gostoti, ki je normalna za tako ime­ novano vrstno gradnjo. Ekonomika zgrajenih obmestnih naselij v Skop­ ju je razvidna delno iz primerjave dosežene bruto gostote prebivalcev na 1 ha.* V e l i č in a N a s e lje n a s e l ja v h a B u t e l ...............................................56 V l a e .............................................. 43 D r a č e v o ............................... . 127 Djordje P e t r o v ............................ 27 K o z l e .............................................. 70 Lisičje ...........................................60 M a d ja r i ........................................ 150 Š te v ilo p r e ­ B ru to g o sto ta n a ha P o v rš in a z e m ljišč a N eto stan o v , p o v r š in a b iv a lc e v n a 1 s tan . m 2 n a 1 sta n . m * 461 6 82 125 14 ,5 513 0 117 83 10 ,8 7497 58 171 13,2 313 8 112 87 9,4 479 4 69 140 13,7 507 2 84 120 11 ,0 7168 48 212 18,0 Po tej primerjavi je bila dosežena prav na Vlaj ah naj večja gostota prebivalcev na 1 ha ozi­ roma najmanjša poraba zemljišča na 1 prebivalca. Pri tem pa moramo upoštevati, da je na Vla- jah neto stanovanjska površina na stanovalca iz­ redno majhna z 10 ,8 m2 na drugem mestu (manjša je še v naselju Djordje Petrov!). Vzrok za to je v velikem številu enosobnih stanovanj z majhno bi­ valno površino! Zanimive so še primerjave vrednosti, izraču­ nane na 1 ležišče (1 preb.) pri normalni oziroma pri intenzivni naselitvi stanovanj: Skupna Stroški na enega vrednost prebivalca Skupni stro­ ški izgradnje 000 d in “/o p r i n orm . n a se litv i d in p r i intenz. n a se litv i d in naselja Od tega: Stanovanjske 7 ,0 4 4 .6 0 0 100 1 ,871 .000 1 ,3 8 5 .0 0 0 montažne hiše Družbeni ob­ jekti v nase­ 4 ,8 5 8 .1 2 5 68 ,8 1 ,293 .000 9 5 8 .0 0 0 lju (del.) Komunalne ureditve v 6 1 9 .7 2 1 9 ,0 1 63 .300 121 .600 naselju 1 ,5 4 6 .1 3 4 12,2 4 1 4 .7 0 0 3 0 5 .4 0 0 Primerjava cen montažnih objektov Brezdvomno so montažne hiše, ki so bile gra­ jene v Vlaj ah, razmeroma drage. Objektivnih vzro­ kov za to je več: — oddaljenost gradbišča (visoki stroški trans­ porta), —■ izredna hitrost gradnje, —• značaj prototipnih izvedb (brez izkušenj), — nadurno delo, dnevnice. Ker so cene montažnih hiš v naselju Vlae de­ jansko višje kot pri večini drugih tovrstnih nase­ ljih v Skopju, je potrebno problem detajlneje raz­ jasniti. Dejstvo je, da so montažne hiše v Vlajah ocenjene kot izmed najbolj kvalitetnih in dalje, da so prav tako ta stanovanja tudi najbolje oprem­ ljena. Zato ne zadostuje, da primerjamo samo absolutne cene, temveč istočasno tudi pokazatelje kvalitete in opremljenosti, saj gre pri tem za naj­ pomembnejša faktorja pri formiranju realne pri­ merjalne cene. Za objektivno presojo se zato lahko poslužimo primerjalnih izračunov vrednosti hiš, ki jih je * Podatki: Materiali Zvezne gospodarske zbornice, Beograd, 18. III. 1963, str. izdelala Direkcija za izgradnjo Skopja. Ti izračuni so služili Direkciji za določitev prodajnih cen objektov in stanarin in so v dobršni meri zares objektivizirani. Žal nismo mogli dobiti pravočasno na razpolago vseh detajlnih izračunov, ki bi nam omogočili podrobnejšo analizo. Vendar pa tudi po­ datki, ki jih imamo na razpolago, zadostujejo vsaj za grobo presojo. Skopski izračun primerjalnih cen bazira na: — ocenitvi kvalitete objekta, — ocenitvi opremljenosti (po pravilniku za iz­ račun vrednosti stanovanj iz leta 1959), — upoštevanju položaja naselja (promet, bli­ žina centra itd.). Glede na ugoden položaj Vlaj moramo upošte­ vati, da so prodajne cene nekoliko nad stvarnimi stroški, če vzamemo v ozir celotno skupsko pred­ mestno (prigradsko) izgradnjo. Pregledi kažejo naslednjo sliko: 1. Srednje število točk ocenjenih stanovanj v naseljih Taftalidže . . Vlae . . . . Zelezara . . . Kozle . . . . Butel II . . . Butel I . . . Madžari . . . Gorče Petrov II Gorče Petrov I Lisice . . . Dračevo . . . 104 točk (inozemske, največ finske hiše) 102 „ (Slovenija) 97 „ (Hrvatska) 96 „ (Srbija) 81 „ (BiH) 77 „ (BiH) 83 „ (Hrvatska) 74 „ (Makedonija) 73 „ (Makedonija) 71 „ (Črna gora) 65 „ (Srbija) 2. Pregled prodajnih (konkurenčnih) in stvarnih cen stanovanj Vlae Š te v . sta n . P ro d a jn a P ro d a jn a R a z lik a Tip stanovanja ce n a p o konk. ce n a pro izv . d in za 1 stan o - °/o Skupno din din d in v a n je Jelovica enojček 4 0 6 0 ................................. . . . 75 7 ,8 5 0 .0 0 0 6 ,8 9 2 .0 0 0 + 9 5 8 .0 0 0 12,1 7 2 ,0 0 0 .0 0 0 dvojček 400 1 ................................. . . . 114 5 ,8 8 0 .0 0 0 5 ,3 0 6 .0 0 0 + 5 7 4 .0 0 0 9,8 6 5 ,5 0 0 .0 0 0 Edilit enojček 1839 ................................. 7 ,3 8 0 .0 0 0 7 ,2 0 0 .0 0 0 + 18 0 .0 0 0 2,4 2 1 ,7 0 0 .0 0 0 dvojček 1792 ................................. . . . 200 3 ,2 7 0 .0 0 0 3 ,711 000 — 4 4 1 .0 0 0 13,5 8 8 ,2 0 0 .0 0 0 četvorček 180 9 ................................. . . . 388 3 ,9 6 0 .0 0 0 4 ,1 6 2 .0 0 0 — 2 0 2 .0 0 0 5,1 7 8 ,2 0 0 .0 0 0 897 Skupno — d in 7 ,2 0 0 .0 0 0 Pri konkurzni ceni smo upoštevali seveda tudi regres 35 %>, pri prodajni ceni proizvajalcev pa smo vračunali tudi stroške projektov, koordinacije in nadzora. Stroški komunalnih naprav niso vra­ čunani niti v enem niti v drugem primeru! Pregled kaže, da so cene v globalu uravnote­ žene, negativna razlika 7,200.000 din je neznatna. Vendar moramo ugotoviti, da sistem ocenjevanja stanovanj ni upošteval normalnih razlik v cenah, ki se pojavljajo pri malih stanovanjih (razlike zna­ šajo 15—22 ®/o!). S to korekcijo bi primerjava za Vlae izšla bolj sorazmerno za vse tipe objektov ter razlika med objekti Jelovice (ki je gradila sta­ novanja normalne veličine) in objekti Edilita (ve­ činoma zelo majhna, enosobna stanovanja!) ne bi bila več tolikšna. 3. Pregled cen stanovanj na m2 koristne stanovanjske površine in koriščenost tlorisa Tip Koristna stanov. Prodajna cena pro­ Indeks % kori­ ščenja stanovanja površina m2 izvajalca d in /m 2 cen na 1 m2 zazid.površ. Jelovica enojček 75 ,01 9 1 .5 0 0 102 ,5 92 ,0 dvojček 59 ,88 8 9 .0 0 0 100 91,5 Edilit enojček 72 ,73 9 9 .0 0 0 111 92 dvojček 30 ,37 1 22 .200 137 85,2 četvorček 3 9 ,0 2 1 0 6 ,0 0 0 119 90,7 Kon- p ro d a jn a kurzna cena din/m2 104 .000 9 8 .500 101.000 107 ,700 101.000 Primerjava kaže, da so objekti Edilita znatno dražji kot objekti Jelovice. Če ne upoštevamo dvojčkov in četvorčkov, je razlika še vedno nad 8 %>. Najmanjšo ekonomičnost kaže tip dvojčka, tako glede na ceno na 1 m2 koristne površine, kot tudi glede na °/o koriščenja tlorisa. Konkurenčne cene, preračunane na 1 m2 po­ vršine, kot so jih določili v Skopju, so premalo upoštevale faktor velikosti stanovanj. 4. Struktura cen stanovanj oziroma montažnih objektov Upoštevaje številne posebnosti gradnje v na­ selju Vlae moramo povedati, da je potrebno jemati ekonomske pokazatelje v račun z veliko rezervo. Posebno nujno je, da bomo analizirali obračunske podatke, ki bodo morda razjasnili marsikatero do­ zdevno nelogičnost. Nas pri naši analizi zaenkrat najbolj zanima vpliv samo montaže predvsem na strukturo cene, ker je to v danih pogojih najzanimivejši pokazatelj. Iz priloženih tabel je razvidno, da je struktura cene glede na vrste del bistveno spremenjena, če primerjamo tradicionalno gradnjo. Znano je, da računamo pri dosedanjem običaj­ nem sistemu gradnje stanovanj ca. 48—50 °/o za gradbena dela in ca. 50—52fl/o za zaključna in in­ stalacijska dela in za opremo. Pri vseh montažnih objektih Jelovice, Edilita in Termike so ti odnosi bistveno spremenjeni. Groba dela (temelji, groba montaža in pri­ ključki) se gibljejo na Vlajah med 61,8 do 70,2 % na Vodnem med 61,6 do 64,5 °/o Nasprotno pa dosega vrednost zaključnih in instalacijskih del in oprema: na Vlajah od 24,9 do 34,5 % na Vodnem od 30,0 do 33,6% Strukturni tabeli nam dajeta dva važna po­ datka: kolik je odstotek montažnosti zgradb in ko­ likšen del zaključnih del smo že eleminirali na gradbišču. Če ocenjujemo % montažnosti po vrednosti grobih montažnih del, lahko ugotovimo, da se je gibal pri teh objektih med 37,4 in 47,5 %. Naj­ višji % je pri tem dosegla Termika pri gradnjah na Vodnem ca. 47 %, pri otroškem varstvu na Vla­ jah pa 54,05 %! V primerjavi s tradicionalnim sistemom lahko dalje ugotovimo, da smo pri teh montažnih grad­ njah že uspeli s finalizacijo elementov (prenos del v delavnico) v višini med 17,0 do 25,1 % v odnosu na vsa dela, oziroma 34,0 do 51 % v odnosu na zaključna in instalacijska dela. Pregled strukture cene pri montažnih hišah Vlae Podjetje J e l o v i c a E d i l i t Tip Enoj ček 4060 Dvojček 4001-D Enojček 1839 Dvojček 1792 Cetvorček 1809 Zazidana površ. 81,40 m2 122,56 m2 80,91 m2 73,44 m2 195,75 m2 Element cene Skupno v 000 din Na 1 m2 din °/o Skupno v 000 din Na 1 m2 din Skupno o/o v 000 din Na 1 m2 din Skupno o/o v 000 din Na 1 m2 din v. Skupno v 000 din Na 1 m2 din •/o Izkop, temelji, priključki . . , 1,760 21,600 25,40 2,742 22,260 26,3 1,489 18,400 21,20 1,376 18,650 18,90 3,642 18,650 22,50 Groba montaža 2,739 33,640 39,40 4,060 33,126 39,2 2,659 32,900 37,80 2,751 37,500 38,00 6,400 32,850 39,60 Zaključna dela 1,131 13,892 16,70 1,616 13,192 15,6 1,400 17,300 19,95 1,223 16,600 16,90 2,576 13,100 15,80 Instalacijska dela 406 4,990 5,85 782 6,230 7,4 569 7,030 8,10 989 13,500 13,70 1,928 9,850 11,80 Oprema . . . . 163 2,010 2,36 312 2,548 3,0 207 2,680 3,09 274 3,740 3,80 522 2,650 3,18 Priključki . . 484 5,940 6,97 484 3,950 4,7 484 5,980 6,88 484 6,590 6,68 484 2,400 2,90 Ostalo . . . . 255 3,140 3,68 395 3,225 3,8 210 2,600 2,99 147 2,020 2,02 693 3,500 4,22 Skupaj . . . . 6,845 85,210 100,0 10,544 84,531 100,0 7,018 86,900 100,0 7,244 98,600 100,0 16,245 83,000 100,0 STRUKTURA CKNI PO VRSTAH DEL PRI MONTAŽNI IN TRADICIONALNI ORADMJI O b ja k tl Legenđat [ ] T a a a l j l , Iskop Oroba d a la ( t r a d l c . ) Croba a o a ta ia Z a k lju čn a d a la I n s t a la c i j a ] Oprana Seveda možnosti pri tem še zdaleč niso izko­ riščene, to se nazorno vidi iz razlik, ki so jih do­ segla posamezna podjetja, še bolj pa iz ugotovitve, da proces zaključnih del na objektih še ni bil v večini primerov zadovoljivo rešen. Značilne so tudi velike razlike v ceni izkopov temeljev in priključkov, ki se gibljejo na Vodnem med 10,1 do 11,5 fl/o, cene objekta na Vlajah pa med 19,2 in 29,4 i0/o. Te razlike v neki meri defor­ mirajo vrednost izvršenih primerjav. 5. Poraba delovnega časa Izredno dragocen in pomemben je z vidika ekonomike tudi pokazatelj porabe delovnega časa na montaži objektov. Žal nismo mogli dobiti še vseh potrebnih po­ datkov od podjetij, zato omenjamo samo rezultate opazovanj, ki jih je izvršilo gradbišče Jelovica pri montaži objekta dvojčka. Objekt ima skupno 119,76 m2 koristne stano­ vanjske površine. Za celoten objekt je bilo porabljenih na mon­ taži 780 delovnih ur ali 6.52 ur na m2. Proizvodnja elementov za isto montažo hiše pa je terjala skupno 645 ur oziroma 5.40 ur na 1 m2. Skupna uporaba ur znaša v tem primeru 11,82 ur na 1 m2 koristne stanovanjske površine, kar ne dosega niti 50 °/o delovnega časa, uporabljenega na gradbišču pri t. i. polmontažnem sistemu gradnje. Res je, da npr. Jelovica v izrednih pogojih Vlaj ni mogla v celoti obdržati tega normativa zaradi na­ kopičenja del, zastojev itd., snemanja sama pa so pokazala, da je normativ popolnoma realen. Če upoštevamo poleg tega še dejstvo, da je možno v sistemih, ki so jih uporabila podjetja na Vlajah, še marsikaj izboljšati, lahko ugotovimo, da postaja montažna gradnja v pogojih, ko nam bo v SRS vse bolj primanjkovalo delovne sile, to­ liko bolj aktualna in nujno tudi ekonomična. 6. Osebni dohodki in produktivnost dela Ker podjetja še niso izdelala tržnih obračunov, na tem mestu še ne moremo dati dokumentiranih podatkov o stvarni produktivnosti dela. Grobi podatki, ki smo jih zbrali na sami mon­ taži, kažejo, da je normalna poraba časa na 1 m2 koristne stanovanjske površine pri podjetju Jelovica ca. 6,30 do 6,60 ur/m2 podjetju Edilit ca. 8,50 do 9,00 ur/m2 F. RUPRET The article gives conclusions regarding the econo­ my of building the settlement Vlae after the earth­ quake in Skopje, taking into account the present acces­ sible statistic data. It gives reasons for comparatively high prices for assembled houses in Vlae: high trans­ port expences due to the great distance of the building site, building haste, house assembling without signi- kar so vsekakor rezultati, ki jih je možno primer­ jati z dosežki v inozemstvu. Seveda bo potrebno točno analizirati skupno »podjetniško« produktivnost pri gradnji montažnih hiš, da bomo dobili zanesljivejše primerjave. Poleg tega razpolagamo z nekaterimi drugimi podatki, ki dokazujejo, da so montažna podjetja pri gradnji v Skopju dosegla izredno visoko pro­ duktivnost dela. Znano je, da pri teh gradnjah praktično ni bilo primerov bolnih ljudi oziroma izostankov za­ radi bolezni. Točne podatke smo dobili pri pod­ jetju Jelovica. V vsem času gradnje je pri skupno izvršenih 40.855 delovnih urah samo 272 ur izostan­ kov: 0,69 °/o. 46 ur zaradi nezgode pri delu, 90 ur zaradi bolezni, 136 ur zaradi poškodb izven dela. Po grobih podatkih je bila podobna situacija tudi pri drugih podjetjih. Serijska montažna gradnja je bila idealna pri­ ložnost za akordni sistem dela, ki se je pokazal kot izredno spodbuden; značilni so bili primeri, ko nekatere grupe akordistov niso hotele pristati na okrepitev skupine, da je tako njim ostal celoten zaslužek; Akordni obračun po posameznih fazah dela je omogočil delavcem razmeroma dobre zaslužke: po podatkih Jelovice je znašal poprečni osebni doho­ dek kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev na Vlajah ca. 64.000 din (mesečno) — brez terenskih dodatkov oziroma dnevnic. Pri nekaterih kooperantskih skupinah pa so bili zaslužki višji: 110.000 do 120.000 din mesečno. Primeri iz Vlaj kažejo, da so gradbeni delavci zainteresirani za delo po učinku in da so sposobni doseči izredno visoko produktivnost dela. Pogoj za stimulacijo je takšna organizacija dela, ki omogoča objektivno merjenje učinka in enostavno kontrolo obračuna s strani neposrednega proizvajalca. Zelo verjetno je, da ne dosegamo takšnih re­ zultatov pri tradicionalni gradnji prav zato, ker ne posvečamo dovolj pažnje prav tem problemom. OBVESTILO UREDNIŠTVA V članku Izgradnja naselij Vlae in Vodno v Skop­ ju, objavljen v št. 4/1964 Gradbenega vestnika, je sta­ tistične in kronološke podatke zbral inž. Arkadij Sirks. ficant previous experiences, overhours work, and daily allowances. The author deals especially with the influ­ ence of house assembling to the structure of prices, this factor being the most interesting one in comparison with the standard system of building and with regard to the future possibilities of introducing the serial house assembling. THE ECONOMY OF BUILDING THE SETTLEMENT VLAE IN SKOPJE Sy no ps i s Gospodarsko-pravna vprašanja VAŽNEJŠI SKLEPI 5. IN 6. SEJE KOMISIJE ZA KADRE IN ŠOLSTVO PRI SVETU ZA GRADBENIŠTVO GOSPODARSKE ZBORNICE SRS Študij I. stopnje na gradbeni fakulteti, kakršen je sedaj, naj se opusti in prenese na višjo tehniško šolo, katera naj prilagodi svoj učni program prvenstveno potrebam gospodarstva. Namen višje tehniške šole naj bi bil ta, da omogoči gradbenim tehnikom z določeno prakso vpis in dopolnilni študij, na podlagi katerega bodo lahko postali sposobni odgovorni tehnični strokov­ njaki (inženirji) predvsem v operativi, analogno kot obratni inženirji v industriji. Prediskutirati je še variante glede vpisnih pogojev, namreč: dveletna ali triletna praksa in strokovni izpit za tehnike. Gradbeni instruktorski center pripravlja profile za poklice: zidar, tesar, instalater centralne kurjave, stroj­ nik gradbene mehanizacije, tehnik za visoke gradnje, tehnik za nizke gradnje, tehnik za industrijo gradbe­ nega materiala, gradbeni delovodja, stavbni električar, cementninar-teracer, kamnosek. Vajenske šole gradbene stroke naj z naj bližjimi ali pristojnimi osemletkami urede vprašanje dopolnilnega šolanja vajencev, ki nimajo popolne osemletke. Uprave gradbenih strokovnih šol naj izdelajo kom­ pleksno problematiko v zvezi z nagrajevanjem preda­ vateljskega kadra. S pomočjo Gradbenega instruktorskega centra in drugih gradbenih strokovnih šol naj podjetja gradbe­ ništva izdelajo pravilnike o štipendiranju in kriterijih za dodeljevanje štipendij. Gradbeni šolski center v Ljubljani in Mariboru ter oddelek za gradbeništvo pri Tehniški šoli v Celju naj organizirano usmerjajo in kontrolirajo izvajanje počit­ niške prakse na terenu po določenem programu. Gradbene strokovne šole v SR Sloveniji naj uskla­ dijo razpisne pogoje za letošnji vpis, ki morajo biti enaki. Priporoča se izvedba vpisa v I. letnike GTŠ brez specializacije za visoke in nizke gradnje ter industrijo vesti PREDAVANJA O OBNOVI PO POTRESU POŠKODOVANIH HIŠ V SKOPJU Preko 1300 gradbenih delavcev in strokovnjakov je samo iz gradbenih podjetij SR Slovenije obnavljalo po potresu poškodovane objekte v Skopju. Po stopnji po­ škodb so bili ti objekti različni, od lahko poškodova­ nih do srednje in najtežje poškodovanih, od katerih je bil marsikak objekt že označen z rdečo barvo, kar je pomenilo, da ga ne bo več mogoče ali pa da se ga ne izplača popraviti. Vendar so neredko tudi v takih pri­ merih naši iznajdljivi in požrtvovalni operativci objekt rešili ter ga sanirali do zahtevane stopnje potresne varnosti. Pri teh sanacijskih delih so si pridobili toliko dra­ gocenih dobrih, pa tudi nekaj slabih izkušenj, da bi gradbenega materiala, kar naj se izvrši šele od III. let­ nika dalje. Na podlagi sporočila okrajne gospodarske zbornice Ljubljana se lahko izjemoma, zaradi kritičnega in ne­ zadostnega dotoka novih kadrov, sklepajo učne pogodbe tudi z vajenci, ki imajo končanih le 7 razredov osnovne šole in to za poklice zidar, tesar, pečar-keramik. Analogno se s 6 razredi osnovne šole sklepajo učne pogodbe lahko izjemoma za poklice kamnosek in ce- mentninar. Gornji pogoji veljajo le za tekoče šolsko leto in za šolsko leto 1964/65. B M PRAVILNIK O STROKOVNI IZOBRAZBI IN PRAKSI, KI JO MORAJO IMETI OSEBE, KI DELAJO INVESTICIJSKO TEHNIČNO DOKUMENTACIJO »Pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo in oseb, ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicij­ skih objektov« (Ur. list FLRJ, št. 51/62) predpisuje pro­ jektivnim organizacijam, da s svojim pravilnikom do­ ločijo strokovno izobrazbo in prakso, ki jo morajo imeti osebe, ki pri njih delajo investicijsko tehnično doku­ mentacijo tako, da se poleg rentabilnosti poslovanja zagotovi tudi pravilna, zanesljiva in varna graditev investicijskega objekta. Na podlagi priprav, izvršenih po posebni za to do­ ločeni strokovni komisiji, je bil v organizaciji Biroja gradbeništva Slovenije v pomoč projektivnim organi­ zacijam izdelan in objavljen osnutek takšnega pravil­ nika. Projektivne organizacije so že pristopile k izde­ lavi svojih internih pravilnikov, ki so seveda prilago­ jeni njihovim konkretnim nalogam in pogojem. Z uveljavitvijo internih pravilnikov o strokovni iz­ obrazbi in praksi oseb, ki izdelujejo investicijsko teh­ nično dokumentacijo, bo odpravljena precejšnja vrzel v dosedanji gradbeni regulativi, ki je urejala projek­ tivno dejavnost. B. M, bilo res škoda, če ne bi te izkušnje prenesli na čim širši krog gradbenih delavcev in strokovnjakov, ki niso imeli prilike, da bi si jih pridobili neposredno pri obnovi Skopja. Da izpolni to važno nalogo, je Biro gradbeništva Slovenije zbral potreben in razpoložljiv material ter organiziral predavanja: »Izkušnje iz obnove po potresu poškodovanih objektov v Skopju«. Ta predavanja, v katerih sodelujejo tako strokovnjaki operative, kakor tudi projektanti, ki so imeli odgovorne naloge na sa­ nacijskih delih v Skopju, so bila doslej izvedena za kolektive nekaterih večjih gradbenih podjetij (vključno njihove kooperative v Skopju) in sicer v Novi Gorici, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Trbovljah, Kranju, Izoli in Ljubljani. Vsi udeleženci so bili soglasni, da so se na predavanju veliko naučili, kajti tudi v naših projektih, posebno pa še v teku gradnje same delamo le prepogosto iste ali podobne napake, ki so imele tako usodne posledice ob potresu v Skopju. Organizacija teh predavanj še ni zaključena in bodo na željo nekaterih podjetij v jeseni ponovljena. Priporočamo tudi podružnicam ZGIT, da jih po potrebi in obstoječih pogojih vključijo v svoj program letoš­ njih predavanj. B. M. LETOŠNJI ABSOLVENTI GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE IN VPIS V 1. LETNIK Letos je dala GTŠ 137 absolventov, od tega 16 geo­ detov. Po dveletnem šolanju smo dobili tudi 51 delo­ vodij. Za jesen je omogočen vpis 220 kandidatom v GTS in tridesetim v geodetski odsek. S takim poveča­ nim vpisom bo imel I. letnik 7 paralelk, en prvi razred pa bo geodetski. Zaradi pomanjkanja prostorov v stari stavbi na Aškerčevi cesti je problem rešen tako, da se bo kompletni geodetski odsek s štirimi razredi že jeseni preselil v obstoječo vajensko šolo, ki je v sklopu Gradbenega šolskega centra, vsi gradbeni razredi pa ostanejo v stari šoli do dokončanja nove stavbe. M. V. NOVA STAVBA GTŠ V območju Gradbenega šolskega centra na Titovi cesti 98 v Ljubljani že gradijo novo, prepotrebno stavbo Gradbene tehniške šole. Imela bo 15 normalnih učilnic, 3 manjše kabinetne učilnice in naslednje predavalnice: fizikalno, kemijsko, tehnološko in filmsko. V zgradbi so predvideni tudi prostori za uprave vseh šol Gradbenega šolskega centra, tj. za GTŠ, grad­ beno vajensko šolo, delovodsko šolo in yse večerne šole, namenjene odraslim. Stavba je grajena tako, da se ob zelo enostavni razširitvi, oziroma nadgraditvi še enega nadstropja — če bi potrebe to zahtevale — poveča za 100°/i>. Ta varianta je predvidena za večji vpis, če bodo dopuščale razmere pa naj bi prešli na enoizmenski pouk. V okviru Gradbenega šolskega centra je pred­ videna še gradnja dijaškega internata, ki naj bi zame­ njal dosedanje internatske prostore GTŠ v Gerbičevi ulici. Novi internat naj bi imel kapaciteto 400 postelj. Tudi ta akcija je že v teku in je pričakovati začetek del že letos ali vsaj prihodnje leto. Projektant nove GTŠ je Ljubljana projekt — inž. arh. R. Božič, statik pa inž. D. Žitnik. M. V. NAŠI GRADBENIKI V PARIZU V času IV. mednarodne razstave gradbenih strojev (Expomat), je naša zveza organizirala strokovno eks­ kurzijo v Pariz, katere se je udeležilo 72 gradbenikov iz vse Slovenije. Prva polovica prijavljencev je poto­ vala od Ljubljane do Pariza z avtobusom in nazaj z vlakom, druga polovica pa se je peljala v Pariz z vlakom in se je potem vračala z avtobusom. Med potjo čez Italijo in Švico so si udeleženci ogledali Verono, Milano in prvo noč prespali v Stressi ob Lago Mag­ giore. Drugo jutro so nadaljevali pot čez Simplon, si ogledali Lausanne in prenočevali v Ženevi. Tretji dan je pot vodila že po Franciji. Daljši postanek je bil v Dijonu, v mraku pa je pripeljal avtobus na pariško letališče Orly. Ura postanka za ogled letališča, vožnja v mesto, razdelitev sob in prenočišče. Razstavišče je pravzaprav del letališča Bourget. Na 275.000 m2 površine so bili razstavljeni gradbeni stroji, na posebnem prostoru pa so demonstrirali njihovo de­ lovanje. Poleg Francije so razstavljale stroje še Nem­ čija, Avstrija, Anglija, Švica, Poljska, Madžarska, So­ vjetska zveza in druge, skupaj 18 držav. Največja je bila izbira med stroji za zemeljska dela, žerjavi vseh nosilnosti, transporterji in mešalci. Naši gradbeniki, ki. so dva dni hodili po tem ogromnem kompleksu, natrpanem z mehanizacijo, so nabrali številne pro­ spekte in tehnične podatke najnovejših dosežkov indu­ strije gradbene strojne opreme. Zadnji dan so si udeleženci ogledali nov, že dokon­ čan objekt francoske radiotelevizije. V pičlem prostem času so mnogi obiskali Louvre, Versailes in Rodinov muzej, na skupnem ogledu Pariza pa so videli značilne točke Pariza: Slavolok zmage, Montmartre, Napoleonov grob, Notredamsko cerkev, latinsko četrt z univerzo in seveda Eifflov stolp, ki nudi z višine 308 m čudovit pogled na mesto. Ekskurzija je gotovo dosegla svoj namen. Združila je strokovni program z možnostjo, da naši gradbeniki spoznajo utrip večmilijonskega mesta z velikimi pro­ metnimi problemi. M. V. KJE SO ZAPOSLENI GRADBENI STROKOVNJAKI? Na podlagi izvedenega popisa prebivalstva iz leta 1961 so nam sedaj prvič na voljo podatki o številčnem stanju gradbenih kadrov in kje so v rednem delovnem razmerju. Ker te podatke pogosto rabimo, in ker so že sami po sebi zanimivi, jih v nadaljnjem objavljamo. Š o ls k a Izo b razb a sred . fa k u lte ta S k u p a jttroHhg ra a o . šo la A) V rednem delovnem razmerju: arh it . g rad b . 1. R udarstvo.................. 9 2 2 13 2. Industrija skupaj . . — porizvod. in prenos 93 5 35 133 elektr. energije . . 9 — 3 — predel, premoga — — 1 — črna metalurgija . — metalurg, barvastih 4 — 2 k ovin ...................... 5 i — — predelava nekovin 4 i — — strojegradnja . . — kovinsko predelov. 14 — 17 industrija . . . . — proizvodnja elektr. 6 — 2 s t r o je v .................. — druga elektro- 1 — — industrija . . . . 3 — — — kemijska industr. — industr. gradbenega 3 i — materiala . . . . 23 — 4 — lesna industrija 7 i 3 — proizvod, papirja . 3 — 1 — tekstilna industr. . — industrija usnja in 2 o b u t v e .................. 1 — — — industrija gume 1 ' — — — živilska industrija . 2 — 2 — industrija tobaka . 1 — — Š o ls k a iz o b razb a Š o ls k a iz o b ra z b a sred . g ra d b šo la fa k u lte ta arh it. g ra d b . S k u p a j sr' fa k u lte ta g rad b . , . šo la a rh it . g rad b . S k u p a j — filmska industrija . 2 i — 13. Kultura, prosveta in — druga raznovrstna znanost skupaj . . 29 54 53 136 industrija . . . . 2 — — — prosveta . . . . 9 35 36 3. Km etijstvo.................. 35 2 9 46 — znanstv. dejavnost 18 8 15 4. Gozdarstvo . . . . 5 — 1 6 — kulturno umetniška 5. Gradbeništvo . . . . 838 172 361 1371 dejavnost . . . . 2 11 2 6. P r o m e t ....................... 43 4 14 61 14. Zdravstvo in socialne 7. T r g o v in a .................. 5 2 5 12 dejavnosti . . . . 8 4 5 17 8. G ostinstvo.................. 1 — — 1 15. Bančništvo . . . . 5 — 1 6 9. O b r t ........................... 64 3 7 74 16. Druge dejavnosti . . 24 4 11 39 10. Uslužnosti.................. 2 — 1 3 17. Izven dejavnosti . . 64 17 21 102 11. Komunalne dejavnosti 76 5 20 101 18. Neznano...................... 15 2 6 23 12. Državna uprava in pravosodje skupaj 161 32 55 248 Skupaj T . . 1477 308 607 2392 — zvezni organi . . 13 1 2 B) Izven rednega delovnega razmerja — republ. pokrajinski (upokojenci, uživalci in oblast, organi . 31 8 22 socialne pomoči, — okrajni organi . . 59 14 21 štipendisti, gospodinje, — občinski organi . . 57 9 8 še nezaposleni itd.) . 164 39 44 247 — pravosodje . . . 1 — 2 A + B skupaj . . . 1641 347 651 2639 Rekapitulacija Š o ls k a iz o b ra z b a g rad b . fa k u lte ta S k u p a j šo ia ' a rh it . g rad b . štev . •/o š te v . •/« šte v . °/o štev •/. V rednem delovnem razmerju . . 1477 100,0 308 100,0 607 100 ,0 2392 100 ,0 Od tega v gradbeništvu . 838 56,7 172 55,8 361 59,5 1371 57,3 Skupaj A + B . . . . . 1641 100,0 347 100,0 651 100 ,0 2639 100 ,0 Od tega v gradbeništvu . 838 51,1 172 49,6 361 55 ,5 1371 52,0 OBVESTILA ZVEZE Za jesen pripravlja naša zveza strokovno ekskur­ zijo na Jadransko magistralo, ki bo trajala okrog osem dni. Mnogo predlogov dobivamo za ekskurzije v ino­ zemstvo. Predvidevamo ekskurzije v Italijo, na Poljske in morda še obisk v inštitutih za beton v Parizu. Naša želja je organizirati ekskurzijo v Sovjetsko zvezo. Cena bi bila blizu 200.000 dinarjev, če bi nas na eno stran vozil avion. Zaradi visoke cene bo treba pred odločit­ vijo dobiti konkretnejše podatke o možnostih pomoči s strani podjetij. Po sporočilu skopske organizacije gradbenikov je pripravljen material za tisk o skopski katastrofi. Čim bo ta zanimiv material dosegljiv, bomo naše člane obvestili. Seminar o laboratorijskih preiskavah mineralnega agregata, cementa, vode in betona je bil uspešno reali­ ziran. Udeležilo se ga je 49 članov. Predvsem je raz­ veseljivo dejstvo, da so tudi občine uvidele potrebo po strokovnem izpopolnjevanju svojih kadrov in poslale na seminar predvsem gradbene inšpektorje. Na željo mnogih podjetij bomo seminar ponovili v zimskem času. Iz istega razloga bomo ponovili seminar za ude­ ležence iz drugih republik. Kongres. Na sestanku vseh republiških organizacij Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je bil v Beogradu, je bil sprejet predlog Zveze gradbe­ nih inženirjev in tehnikov SR Hrvatske, da bo jugo­ slovanski kongres gradbenikov letos jeseni v Splitu. Ta sklep je utemeljen še posebno zaradi gradnje Jadran­ ske magistrale in ker mesto razpolaga z gostinskimi kapacitetami, potrebnimi za tak obsežen sestanek stro­ kovnjakov. M. v. IN MEMORIAM INŽ. ADALBERT PIRNAT Dne 25. julija letos je umrl glavni inženir SGP Projekt Kranj inž. Adalbert P i r n a t , star komaj dobrih 50 let. Rojen 13. aprila 1913 v Ljubljani je v tem mestu dovršil gradbeno fakulteto v letu 1942 in bil najprej zaposlen na hidrotehničnem oddelku. Med okupacijo je aktivno sodeloval z OF, deloma v Ljubljani, deloma v Ribnici. Po osvoboditvi ga je ljudska oblast poklicala kot sposobnega strokov­ nega delavca v upravno gradbeno službo — delo­ val je najprej na ministrstvu za gradnje v Ljub­ ljani, potem pa je bil v letu 1946 poslan za grad­ benega referenta na Jesenice in v letih 1947—1949 za gradbenega referenta pri OLO Kranj. V tem času je glede na krajevne potrebe po dobro orga­ niziranem gradbenem podjetju za gorenjski okoliš pomagal ustanoviti okrajno gradbeno podjetje Kranj ter je postal njegov prvi direktor. Pozneje je deloval kot šef gradbišča v Kranju in v Železar­ ni Jesenice, dokler ni postal glavni inženir SGP Projekt Kranj in ostal na tem službenem mestu do svoje smrti. Bil je tudi predsednik okrajne komi­ sije za revizijo glavnih projektov. Izkušenemu gradbenemu strokovnjaku, ki je vse svoje sile posvetil napredku našega gradbeni­ štva na gorenjskem področju, velja ob prezgodnjem grobu naša zahvala za vse njegovo požrtvovalno delo in naš trajen spomin. gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 SIMPOZIJ O OGREVANJU STANOVANJ IN NASELIJ Gradbeni center Slovenije bo v sodelovanju s Stalno konferenco mest jeseni, predvidoma v me­ secu novembru, organiziral simpozij o ogrevanju stanovanj in stanovanjskih naselij. Na ta simpozij bodo povabljeni vodilni stro­ kovnjaki za ogrevanje iz vse države. Na simpoziju bodo diskutirani že naprej pripravljeni referati in sprejeti sklepi za nadaljnji razvoj tehnike ogreva­ nja stanovanj v naši državi. Namen simpozija je v tem, da dobimo odgo­ vore na naslednja vprašanja: — katere vrste ogrevanja stanovanj in naselij so za naše razmere najbolj racionalne glede na različne načine zazidave (individualna gradnja, blo­ kovna gradnja, strnjena gradnja v centru mesta itd.); — kakšni tipi ogrevalnih naprav so za naše razmere najbolj racionalni in v katerih pogojih; — kakšne osnovne smernice je treba upošte­ vati pri projektiranju ogrevalnih naprav za po­ samezne vrste stanovanjskih zgradb, glede na za­ zidavo in material izvedbe; — kako je treba usmeriti razvoj naše indu­ strije na področju ogrevalne tehnike. Vsa problematika ogrevanja je razvrščena v 5 tem in sicer: 1. Splošna problematika — glavni poročevalec prof. inž. Boleslav Likar — ki vsebuje naslednje referate: — razvoj tehnike ogrevanja pri nas in v svetu, — higienski aspekti ogrevanja, — analiza in bilanca goriva v SFRJ, — strokovni kadri in vzdrževanje ogrevalnih naprav, — norme in varnostne naprave. IZ TUJE PERIODIKE Jammrich: »Moderner Wohnungsbau im Blickwin­ kel der Heizkraftwirtschaft«. Haustechnische Rund­ schau 1964, št. 5, str. 115. »Berichte über die Internationale Fachausstellung Sanitär- und Heizungstechnik«, Frankfurt a. M. 1963 Haustechnische Rundschau 1964, št. 5, str. 132. »Reflektierender Dachanstrich«. Detail 1964, št. 1, str. 76. Reflekcijski strešni premaz na bitumenski podlagi. 2. Centralno ogrevanje stanovanjskih stavb — gl. poročevalec inž. A. Sram, Sarajevo — ki vse­ buje naslednje referate: — ogrevanje naselja iz blokovnih zgradb, — analiza eksploatacijskih stroškov, — analiza trdih in tekočih goriv, — analiza ogrevalnih teles, —- primerjava individualnih in skupinskih kotlarn, — ogrevanje naselij z individualnimi zgrad­ bami. Koreferati bodo obdelali problem avtomatične regulacije temperature. 3. Ogrevanje iz mestnih toplarn — gl. poroče­ valec prof. inž. Juraj Mihajlov — ki vsebuje na­ slednje referate: — javne toplarne, — vpliv izgradnje toplarn na gospodarstvo, — osnova projekta toplifikacije. 4. Razvodna mreža v mestnih toplarnah in oskrba s toplo vodo — gl. poročevalec inž. Vladimir Konjev, gl. inženir Direkcije za izgradnju Novog Beograda. 5. Ogrevanje individualnih zgradb — gl. po­ ročevalec prof. inž. Boleslav Likar. Glede na sorodnost problematike se bo temu simpoziju pridružila skupina strokovnjakov jugo­ slovanskih javnih toplarn, ki bo zadnji dan sim­ pozija obravnavala specifično problematiko izgrad­ nje javnih toplarn v SFRJ. Po zaključku simpozija, predvidoma v začetku leta 1965, bo Gradbeni center Slovenije organiziral seminar o ogrevanju, na katerem bodo vsem za­ interesiranim strokovnjakom s področja ogrevanja tolmačeni sklepi simpozija. S. R. »PVC Dachplatten«. Detail 1964, št. 1, str. 76. PVC strešne plošče, ki vzdržijo — 30" C do + 70" C. »Strassenleuchte für Montage an Senkrechtmasten«. Detail 1964, št. 2, str. 275. Cestna razsvetljava za montažo na navpičnih dro­ govih. »Keramik — Fassadenelemente«. Detail 1964, št. 2. str. 202. Keramični fasadni elementi. Voigt: Neuer Vorschlag: »Einrohrheizung nach Ka­ talog«. Stadt- und Gebäudetechnik 1964, št. 4, str. 82. Novi predlog: enocevna kurjava po katalogu. »La determination des dimensions des grands ele­ ments de la construction«. Cahiers du C. S. T. B., febr. 1960, No 42. Določitev dimenzij velikih gradbenih elementov. »Ursache des Putzdeckeneinsturzes«. Das Bauge­ werbe 1964, št. 5, str. 247. Vzroki odpadanja stropnega ometa. »Das Heben von Lasten am Bau«. Der Zimmer­ mann 1964, št. 2, str. 33—34. Dviganje bremen na stavbi. »Zvočna izolacija pri vodnih ceveh iz umetne ma­ se«. Wärme-, Kälte- und Schallschutz 1964, št. 1, str. 2. »Tipovije proizvodstvennije kalkulaciji na montaž sanitarno-tehničeskih sistem v žilih domah«. Ekonomika stroiteljstva 1964, št. 3, str. 73. Tipske kalkulacije za montažo sanitarno-tehničnih sistemov v stanovanjskih hišah. NOVE KNJIGE V SVETU Frommhold in dr.: »Wohnungsbau — Normen 1964«. 8. izdaja. Del 1. 304 str., DIN A 5, kart. Cena 19 DM. Del 2. 400 str., DIN A 5, kart. Cena 21 DM. Verner Verlag, Düsseldorf. Makowski: »Räumliche Tragwerke aus Stahl«. 207 str. Cena 38 DM. Verlag Stahleisen GmbH, Düsseldorf. »Deutsche Kunststoffe 1964«. Cena 36 DM. Krauss­ kopf — Verlag, Mainz. »Modern Steel Construction in Europe«. Cena 64 DM. Elsevier Publishing Company, Amsterdam. Nervi: »Neue Strukturen von Pier Luigi Nervi«. Cena 38.50 DM. Verlag Gerd Hatje, Stuttgart. Kultermann: »Der Schlüssel zur Architektur von heute«. Cena 24.80 DM. Econ Verlag GmbH, Wien, Düs­ seldorf. »TVR-Öl technische Vorschriften und Richtlinien für Ölfeuerungen an Heizungsanlagen«. Verlag A. V. Gentner KG Stuttgart. »Internationaler Kongress für Fernheizung, Städte­ heizung, Siedlungsheizung vom 9. bis 11. Mai 1963 in Brn«. Kart. 8 S. Fr. Schw. Verein von Wärme- und Klima-Ingenieuren. »Architektur und kultiviertes Wohnen«. Cena 4.80 DM. Jahreszeitverlag GmbH, Hamburg. »Obzor sovremennih sposobov reproducirovanija«. Naučno-tehn. informacija 1964, št. 2, str. 49. Pregled sodobnih načinov reprodukcije. Avirom L. S.: »Dopuski v krupnoelementnom žilišč- nom stroiteljstve«. Stroiteljnaja gazeta 17. VI. 1964, str. 4. Tolerance v stanovanjski izgradnji z velikimi ele­ menti. »Mednarodna konferenca glede problemov pospe­ ševanja trdnosti montažnega železobetona«. Stroitelj­ naja gazeta 8. VII. 1964, str. 3. I. Markovskij: »Na urovenj nastojaščej industriji«. Stroiteljnaja gazeta 10. VII. 1964, str. 2. Specializacija industrije montažnega železobetona. »Teplo družeskih serdec«. Stroiteljnaja gazeta 26. VII. 1964, str. 4. (Sovjetska tovarna elementov montažnih hiš v Skopju je začela obratovati.) Toplota src prijateljev. a . s . »Modernisierung und Zustandsetzung der Wohnge­ bäude«. 1963. Broš., cena 4.60 DM. Verlag Deutsche Wohnungswirtschaft, Düsseldorf. Prof. Churchman, prof. Ackoff, L. Arnoff: »Opera­ tions Research«. 1961. 580 str., 116 slik. Cena 52 DM R. Oldenbourg, München — Wien. Gatz Konrad: »Detail Contemporery Architectural Design«. 308 str., 500 slik. Cena 95 s. Hiffe Books Ltd., Dorset House, Stamford Street London SE 1. Cudnovskij D. M.: »Ekonomika i planirovanje sbor- nogo železobetona«. 1961. 438 str. Moskva. Gosstrojizdat. Juzbašev P. T.: »Tehnologija izgotoblenija žele- zobetonnih detalej krupnopaneljnih domov seriji 1-335«. 1961. 286 str. Cena 66 kop. Moskva, Strojizdat. »Montaž polnosbornih žilih zdanij. Spravočnoje po- sobije«. 1962. 94 str. Cena 70 kop. Moskva. Strojizdat. Galjperin in dr.: »Opit projektirovanija i montaža zdanij metodom podjoma etažej«. 1962. 147 str. Cena 46 kop. Moskva, Strojizdat. Pierre Bussat: »Die Modul-Ordnung im Hochbau«. Izd. Zentralstelle für Baurationalisierung, Zürich, Schweiz. 1963. 80 str., 24 slik. Cena 19.80 DM. Balihin M. I.: »Planirovanije sebestoimosti stroi- teljno-montažnih rabot«. 1963. Moskva, Gosstrojizdat. a . s. 53 O ' Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto V. 6-7 Serija: PREISKAVE Junij-julij 1964 Lezenje in relaksacija domače žice za prednapeti beton 1. UVOD Zaradi pojava, da deformacija kasni za obreme­ nitvijo, pride v napeti žici do lezenja in relaksacije. Če žico napnemo z neko visoko, konstantno delu­ jočo silo, se razteza še dolgo po izvršeni obremenitvi, v začetku hitreje, kasneje pa vedno počasneje. Če je napetost žice zadosti nizka, raztezanje po nekem času preneha, če pa je zadosti visoka, lahko pride po zelo dolgem času tudi do pretrga. Ta pojav, da se napeta žica s časom razteza, imenujemo l e z e n j e (creep). Če žico napnemo in njene konce tako pritrdimo, da se dolžina ne more spreminjati, bomo opazili, da napetost v žici pada, v začetku hitreje, potem pa vedno počasneje. Velikost padca napetosti je odvisna od za­ četne napetosti: čim višja je ta, tem večji je padec. Pojav, da napetost žice s časom pada, če držimo dol­ žino konstantno, se imenuje re laksaci ja. Pojavi v napetem betonu so bliže relaksaciji kol lezenju. 2. LEZENJE Nemški predpisi za preizkušnjo žice za prednape- njanje zahtevajo, da se kot karakteristika žice določa lezenje, češ da je lažje izvedljivo in cenejše kot dolo­ čanje relaksacije. DIN 4227 predpisuje preizkus lezenja s trajanjem 1000 ur in definira »mejo lezenja«, ki naj se določi. Definicija za to mejo je naslednja: »Meja lezenja je tista napetost, pri kateri žica v času od šeste minute po naneseni obremenitvi pa do 1000. ure doseže raz- tezek, ki znaša 3 % od tistega, ki ga dobimo pri natezni obremenitvi.« Preizkus se vrši pri sobni temperaturi (ok. 20° C) in konstantni obremenitvi. Merilna dolžina naj bo vsaj 2 m, merilni instrument pa mora imeti možnost odčitka vsaj 0,01 mm. Merjenje raztezka se začne 6 minut po naneseni obremenitvi; za časa po­ skusa pa je treba odčitavati raztezke v takih časovnih presledkih, da bo možno čim točneje narisati krivuljo lezenja. 2.1 OPIS DOMAČE NAPRAVE V našem Zavodu za raziskavo materiala in kon­ strukcij se vrše preizkusi na lezenje v prostoru s kon­ stantno temperaturo (20° ± 1° C). Epruveta, ki je dolg kos žice, je vertikalno vpeta v napravo za lezenje — glej skico 1. Žica je zgoraj pritrjena z običajnimi čeljustmi (1), spodaj pa v čeljusti vzvoda, preko kate­ rega se vrši obremenjevanje z utežmi. Vzvod ima pre­ nos 1 : 10, tako da na podest za uteži dajemo 10-krat manjše breme kot je obremenitev žice. Merna dolžina je 2,6 m. Merjenje raztezka je omogočeno s sistemom dveh cevi, ki so z lastnimi čeljustmi pritrjene na žico (2,2). V prvo dolgo cev (3) sega teleskopska cev (4). Ekstenzometer (5) je pritrjen na zgornjo cev in se s svojo memo nožico dotika spodnje cevi ter kaže, koliko so se cevi razmaknile oziroma koliko se je epruveta podaljšala. Obremenjevanje žice vršimo tako, da s pomočjo vzvoda spuščamo podest z utežmi. Od trenutka, ko se začne ekstenzometer premikati, pa do trenutka, ko vsa obremenitev visi na žici, se šteje čas obremenjevanja. Po angleškem načinu se začenja merjenje lezenja takoj po naneseni obremenitvi in je torej trenutek, ko je obremenjevanje končano, obenem začetek pre­ izkusa na lezenje. Cas obremenjevanja ni predpisan; Angleži obremenjujejo ca. 2 minuti. Po nemškem načinu se prične z merjenjem 6 minut po naneseni obremenitvi. V tem primeru čas obreme­ njevanja ni tako važen, ker se pač zanemari ves raz- tezek do 6. minute. Nadaljnji odčitki na ekstenzometru se vrše najprej v kratkih časovnih presledkih (minute), kasneje pa v daljših (ure, dnevi). 2.2 REZULTATI PREIZKUŠNJE Dosedaj smo izvršili 10 preizkusov na lezenje. V ta­ beli 1 so navedeni podatki o žicah — glej rubrike 1 do 6; začetna napetost, tj. napetost žice po naneseni obremenitvi je dana v rubriki 7, % raztezka, ki ga Preizkus št. Premer žice mm Dobavitelj žice a0,2 kp/mm Karakteristike žice trdnost °0,2lam i kp/mm1 o/0 1 2 3 4 5 6 i 2,5 Železarna Jesenice 159,5 184,2 86,5 2 5,0 Železarna Jesenice 149,4 176,1 84,9 3 2,5 Železarna Jesenice 159,5 184,2 86,5 4 2,5 Železarna Jesenice 163,9 198,0 82,5 5 5,0 Železarna Jesenice 152,7 182,6 83,6 6 5,0 Železarna Jesenice 129,3 161,6 80,1 7 5,0 Železarna Jesenice 144,3 174,2 82,8 8 5,0 Železarna Jesenice 144,3 174,2 82,8 9 5,0 Železarna Jesenice 144,3 174,2 82,8 10 5,0 Felten Guill. 164,3 182,2 90,5 11 5,0 Felten Guill. 164,3 182,2 90,5 12 5,0 Železarna Jesenice 131,9 168,2 78,3 13 5,0 Železarna Jesenice 131,9 168,2 78,3 14 5,0 Železarna Jesenice 150°/lh 152,9 173,5 88,5 15 5,0 Železarna Jesenice 150°/lh 145,8 174,0 83,7 16 5,0 Železarna Jesenice 250°/45' 164,9 181,3 90,8 17 5,0 Železarna Jesenice 2503/2h 174,6 187,4 93,2 18 5,0 Železarna Jesenice 250°/2t> 173,4 186,3 93,2 Začetno napenj. kp/mmi °0,2 Celotno raztezanje U a~e diagr. — “/» Cel. raztezanje pri po naneseni po obreme- 6. min preizk. — °/o po 1000 urah Lezenje po DIN — °/o po angl. načinu C as obremenitve nitvi 7 8 9 10 11 12 13 14 117,3 80 0,70 0,687 0,703 0,753 0,050 0,066 44” 119,5 80 0,69 0,715 0,742 0,778 0,036 0,063 46” 127,6 80 0,74 0,692 0,720 0,754 0,034 0,062 33” 131,1 80 0,73 0,723 0,745 0,780 0,035 0,057 50” 122,0 80 0,70 0,732 0,770 0,814 0,044 0,082 40" 103,4 80 0,613 0,619 0,647 0,678 0,031 0,059 38” 115,4 80 0,682 0,686 0,713 0,745 0,032 0,059 75” 101,0 70 0,570 0,560 0,574 0,602 0,028 0,042 70” 86,6 60 0,474 0,473 0,483 0,505 0,022 0,032 55” 110,0 67 0,528 0,522 0,529 0,540 0,011 0,018 1' 35” 122,0 79 0,59 0,595 0,596 0,621 0,025 0,026 1' 53” 105,5 80 0,64 0,608 0,622 0,653 0,031 0,045 1' 53” 92,3 70 0,535 0,510 0,521 0,547 0,026 0,037 1' 53” 122,3 80 0,67 0,708 0,731 0,790 0,059 0,082 ? 2' 20” 102,1 70 0,54 0,550 0,604 0,632 0,028 0,082 1' 115,4 70 0,53 ? 0,658 0,680 0,733 0,053 0,075 1' 28” 122,2 70 0,615 0,610 0,614 0,650 0,036 0,040 2' 20” 104,0 60 0,535 0,524 0,530 0,560 0,030 0,036 1' 46" K a r a k te r is t ik e žice Z ačetn o P re iz k u s št. °0,2 k p /m m ! trd n o st k p /m m 2 o., J nin °/o n a p e n ja n je k p /m m ! °1" °0.2 R e la k sa c ija k p /m m ! P r i p o m b e sta n je ž ice č a s ob rem e n itv e 1 2 3 4 5 6 7 8 1 S 156,7 175,3 89,3 128,081,7 12,4 nap. 250°/2h 2 1/2' 2 s 179,7 189,8 94,6 142,679 13,7 nap. 250°/2fc 1' 3 s 157,2 189,7 82,8 125,880 4,6 ? vlečena žica o b rem e n jen o v 2' — ne n ih a — ra zb re m e n je n o in pon o v n o ob rem e n jen o v 1' 4 s 147,3 170,3 86,5 135 (2') 130 91—88 17,6 žica Gradisa izravnana na gradb. težave pri obremenitvi 5 s 151,3 169,9 89 135 (2') 130 14,6 žica Gradisa ob rem e n itev 1' — č a k a n je 2'89—86 neizravnana — z n ižan a ob rem e n itev 1' 6 s 147,3 70,3 86,5 106,872,3 8,7 kot 4 s — 7 s 150,5 166,8 90,3 121,781 12,7 pog. napuščena v 3 1/2' 8 s 152,0 170,2 89,4 119,078 12,0 pog. napuščena v 4' 1 n 128,8 151 84 101,578 5,9 vlečena žica (Mod. 0) 2 X obremenjevana 2 n 117,7 150 78 116,398,8 6,8 vlečena žica (Mod. 0) 2 X 80 % oUi2 — ca. 3' na tej sili — ponovno na o0 2 3 n 166,2 175,8 94,5 132,880 10,4 pog. napuščena v 3' 4 n 148,7 167,5 88,8 119,280 10,4 pog. napuščena v 4 1/2' — predhodno napeta na 2000 kp 5 n 148,7 167,5 88,8 103,069,4 7,0 pog. napuščena v 3' — predhodno napeta na 1900 kp 6 n 148,1 165,6 89,5 119,080 8,4 pog. napuščena v 3' — ? 7 n 148,1 165,6 89,5 102,369,5 4,3 pog. napuščena v 3' — predhodno napeta na 1900 kp 8 n 160,4 173,4 92 128,380 13,4 pog. napuščena v 1 1/2' — predhodno napeta na 2200 kp 9 n 160,4 173,4 92 111,069 5,9 pog. napuščena 2 X obrem. — ne niha — predh. 1800 kp 10 n 160,4 173,4 92 143,289 16,3 pog. napuščena v 3' — predhodno 2200 kp 11 n 162,2 172,8 94 131,080,5 15,6 pog. napuščena v 3' — predhodno 2200 kp 12 n 162,2 172,8 94 131,080,5 13,4 pog. napuščena v 3' — predhodno 2400 kp 13 n 148,1 165,6 89,5 118,079.6 5,3 ? pog. napuščena v 3' — predhodno 1900 kp ibimo iz o—s diagrama za začetno obremenitev, je 2.31 ŽICA 0 5 mm, DOMAČA, VLEČENO STANJE v rubriki 8, % raztezka, ki smo ga izmerili pri poskusu lezenja takoj po naneseni obremenitvi, je v rubriki 9, % raztezka, ki smo ga izmerili 6 minut po naneseni obremenitvi, je v rubriki 10, % raztezka po 1000 urah — rubrika 11. V rubriki 12 je naveden %, lezenja (zle- zek) po nemškem načinu tj. razlika med % raztezka po 1000 urah in 6. minuti. V rubriki 13 je % lezenja (zle- zek) po angleškem načinu tj. razlika med % raztezka po 1000 urah in takoj po naneseni obremenitvi. V rubriki 14 je podan čas obremenjevanja. Primer: preizkus št. 1 je dal % zlezka po DIN 0,050 (tabela 1) ali 50 X 10-3%. 2.3 ZAKLJUČKI Za boljši pregled bomo razvrstili rezultate po višini začetne napetosti. P re izk . Z ače tn a n a p e to st Z lezek “/o Z le zek •/» Iz rač .p o -DIN p o an g l. n .r e la k s a c ij;št. kp/m m - °1“ °0,2 X UT’1 X 10'* k p /m m ' 5 122,0 80 44 82 16,4 2 119,5 80 36 63 12,6 7 115,4 80 32 59 11,8 12 105,5 80 31 45 9,0 6 103,4 80 31 59 10,8 8 101,0 70 28 42 8,4 13 92,3 70 26 37 7,4 9 86,6 60 22 32 6,4 ŽICA 0 5 mm, AVSTRIJSKA 11 122,0 79 25 26 5,2 10 110,0 67 11 18 3,6 14 150°/lh 122,3 80 59 82 16,4 15 150°/lh 102,1 ,70 28 82 ? ? 16 250°/45' 115,4 70 53 75 15,0 17 250°/2h 122,2 70 36 40 8,0 18 250°/2h 104,0 60 30 36 7,2 — Iz rezultatov domače žice v vlečenem stanju (brez naknadnega napuščanja) je lepo razvidno, da je zlezek po DIN odvisen od absolutne višine začetne napetosti (in ne od tega, kolikšen % o0 2 je začetna napetost). Cim manjša je začetna napetost, tem manjši je zlezek. Zlezek po angleškem načinu kaže v glavnem isto tendenco, le v preizkusu 12 je večja anomalija. Včasih se iz zlezka računa relaksacija in sicer tako, da se zlezek, izražen v mm/mm, pomnoži z modu­ lom elastičnosti. Ta izračun ni zelo točen in so nave­ deni rezultati informativni — glej zadnjo rubriko. Ra­ čunali smo z modulom 20.000 kp/mm! in zlezkom po angleškem načinu. Iz rezultatov je razvidno, da je re­ laksacija vlečene žice pri začetni napetosti ca. 120 kp na mnr še zelo visoka, pri 100 ali 90 kp/mms pa že kar sprejemljiva. — Iz rezultatov avstrijske žice (Felten & Guilleau­ me) je razvidno, da ima ta žica pri začetni napetosti ca. 120 kp/mm' mnogo manjši zlezek in relaksacijo kot domača. Meja lezenja je bila navedena s HOkp mm', kar pomeni, da pri tej začetni napetosti zlezek ne sme biti večji kot 3 % raztezka, ki ga dobimo iz a—e dia­ grama pri isti napetosti. Iz tabele 1 (rubrika 8) vidimo, da znaša ta raztezek 0,528 %; 3 % od tega je 0,016 % ali 16X 10~3% in je torej pri napetosti 110 kp/mm2 ugo­ tovljeni zlezek 11 X 10_3% v resnici manjši od zgoraj izračunane vrednosti (16 X 10_3%). Razen tega velja, da mora biti relaksacija pri meji lezenja pod 4 kp/mm5. kar je tudi izpolnjeno. — Poskusi napuščanja domače žice kažejo, da napuščanje na 150° C na 1 uro še ne daje nikakega znižanja zlezka ali relaksacije. Isto velja še za tem­ peraturo 250° C na 45 minut, medtem ko napuščanje na 250° za 2 uri že znatno zniža zlezek oziroma rela­ ksacijo. Za napetost 104 kp/mm' je zlezek po DIN prak­ tično enak onemu za vlečeno žico. V zvezi s poskusi napuščanja se še ne upamo trditi, da napuščanje na splošno zniža relaksacijo, ker je, kot kažejo poskusi, uspeh odvisen od postopka napuščanja in višine začetne napetosti. 2.32 ŽICA 0 2,5 mm, DOMAČA, VLEČENO STANJE Za to dimenzijo imamo samo 3 rezultate: Začetna napetost Zlezek % Zlezek °/o Izrač. št. k p /m m 2 °/o °0,2 po DIN X 10'3 po an g l. n .r e la k s a c i ja X 10'3 k p 'm m s 4 131 ,1 80 35 57 11,4 3 127 ,6 80 34 62 12,4 1 117,3 80 50 66 13,2 Pri tej žici znižanje začetne napetosti ni privedlo do znižanja zlezka oziroma relaksacije, pa bi bilo treba preveriti rezultate. 3.0 RELAKSACIJA V točki 1 smo opisali pojav relaksacije, to je padec napetosti, ki nastane v napeti žici zaradi pojava le­ zenja. V našem Zavodu določamo relaksacijo na osnovi izenačevanja frekvenc nihajočih žic. V ta namen upo­ rabljamo aparat tvrdke Telemac (Francija), ki je v bistvu ekstenzometer na struno. Frekvenca nihajoče strune je po klasični formuli odvisna od dolžine in napetosti strune. Vzorec žice za določanje relaksacije vpnemo v tog jeklen okvir, žico v okviru napnemo v trgalnem stroju firme Amsler, ki ima v območju 3 ton točnost 0,20 %. Skica 2 kaže okvir (U profil) in vpetje žice. 3.2 REZULTATI PREIZKUŠNJE Dosedaj smo izvedli 21 meritev relaksacije domače žice 0 5 mm. Podatki za žice in rezultati s pripom­ bami so podani v tabeli 2. Na splošno je vidno, da krivulje relaksacije niso tako zvezne kot krivulje leze­ nja in kažejo skoke in spremembe smeri. Po predlogu novega standarda naj bi se obremenitev žice izvedla v 3 min. 3.21 PREGLED REZULTATOV ZA POGONSKO NAPUSCENO ŽICO Preizk. Začetna nap. Relaksacija Poprečje rel. št. kp/mm2 kp/mm2 kp/mm2 2 S 142,6 13,7 1510 n 143,2 16,3 1 s 128,0 12,4 3 n 132,8 10,4 3 n 128,3 13,4 13 11 n 131,0 15,6 12 n 131,0 13,4 Preizk. Začetna nap. Relaksacija Poprečje rel. št. kp/mm2 kD/mm2 kp/mm2 7 s 121,7 12,7 8 s 119,0 12,0 4 n 119,2 10,4 8*—11 6 n 119,0 8,4 13 n 118,0 5,3 ? 5 n 103,0 7,0 7,07 n 102,3 4,3 ? * Poprečje iz rezultatov z oznako »n«. 3.22 PREGLED REZULTATOV ZA VLEČENO ŽICO 3 s 125,8 4,6 2 n 116,3 6,8 * 6 s 106,8 8,7 1 n 101,5 5,9 * Prva dva rezultata nista zanesljiva — glej pripombe. 3.3 ZAKLJUČEK — Relaksacija napuščene žice 0 5 mm v kvaliteti, ki jo sedaj dobavlja Železarna Jesenice, nosti od začetne napetosti približno: , znaša v odvis- Začetna napetost Relaksacija Končna napetost kp/mm2 kp/mm2 po 1000 urah ca. ca. kp/mm! 140 15 125 130 13 117 120 9 111 100 7 93 — Pregled kaže, da je končna napetost tem višja, čim višja je začetna napetost; ker je začetna napetost po domačih predpisih določen odstotek 0,2 meje, bi torej lahko priporočali zvišanje te meje oziroma na splošno trdnostnih lastnosti pri proizvajalcu. — Iz novejših rezultatov je razvidno, da se rela­ ksacija za vse poskuse stabilizira pri ca. 900 urah tj., da ne raste več, kar je vsekakor ugodno. ** — Višina relaksacije za različne začetne napetosti je zelo blizu francoskim navedbam, le da njihove kri­ vulje še pri 1000 urah ne kažejo stabilizacije. Podjetje za inženirsko tehnične gradnje T E H N O G R A D N J E MARIBOR, STRMA ULICA 10 a Izvaja in projektira v inženirsko tehnično stroko spadajoča gradbena dela Sedaj izvaja podjetje dela na dolin­ skem jezu in elektrarni Kruščica — Lika, na elektrarni Srednja Drava I., na mostovih: prek Evfrata v Siriji, prek Save v Zagrebu, prek industrijskega kanala v Sladkem vrhu, prek Meže v Ravnah ter dela na visokogradnjah v Rovinju in v Mariboru URBANISTIČni ZAVOD projekti™ ATELJE LJUBLJANA I z d e l u j e : kompletne urbanistične elaborate, programe in projekte (regionalne, za vplivna območja, ureditvene, zazidalne in situacijske) ter projekte: družbenega standarda industrijskih zgradb za cestna omrežja (v krajih in izven njih), za kanalizacije in čistilne naprave, za naselja in industrijo, za vodovode, za centralno ogrevanje in prezračevanje; statiko za vse vrste konstrukcij visokih in nizkih gradenj in se priporoča za naročila! Sedež podjetja je: LJUBLJANA, KERSNIKOVA 9 Telefon: 30-888 Izvajam o vse objekte visokih in nizkih gradenj od projekta do ključa J J J S p l o š n o gradbeno podjetje Grosuplje B a g e r KM-S S ! IVaryn**!:! je bager s jednom kašikom od 0,25 kubnih metara. Nalazi primjenu kod radova na zemlji, u poljoprivredi, kod melioracije, u gradjevinarstvu i kod pretovara. Odlike su mu: moderna izvedba, visoki kapacitet, mali pogonski troškovi, mala težina i odgovarajući izgled, jaka, kompaktna gradja '2. Kašika za otkopavanje u visinu s kapacitetom od 0,25 m3, 3. Kašika za kopanje rovova s kapacitetom od 0,25 m3, 4. Lopata za ravnanje terena s kapacitetom od 0,25 m3, * 5. Vučna lopata — skreper s kapacitetom od 0,25 ms, 6. Hvatač s kapacitetom od 0,20 m3, 7. Uredjaj za dizanje maksimalnog tereta oko 3.500 kg sa dužinom kraka od 7,9—11,5 m. Z a s t u p n i k za SFRJ: Prednosti: M R O P R O G R K i Vrste dodatnih ured ja ja: 1. Kašika za otkopavanje u dubinu s kapacitetom od 0,25 m3, mogućnosti primjene sedam raznih vrsti uredjaja, mogućnost prilagođjavanja šasije za primjenu na lošem terenu, lagano i prikladno posluživanje pri­ mjenom hidrauličnog upravljanja, odvojenost voza­ čeve kabine od ostalog, uredjaja, smještaj poluga za upravljenje na igličastim ležajevima, centralno podmazivanje bagerskih uredjaja, prikladnost za primjenu u svako godišnje doba i po noći, isporu­ čuje se s motorom (Lister HA 3, snaga oko 22 KS, ili s motorom od 2 KVD) LJUBLJANA, KIDRIČEVA 1/IV Predstavništvo: Beograd, Kosovska 35 Servis za SFRJ: Centralne remontne radionice Kanal Dunav—Tisa—Dunav, Novi Sad Posjetite nas na Zagrebačkom velesajmu u septembru ove godine Isključivi izvoznik: POLIMEX Poljsko poduzeće za izvoz i uvoz strojeva, Warszawa, Czackiego 7/9/11 Telefon: 269-491 Telex: 81271, 81274 Telegrami: POLIMEX, Warszawa Splošno gradbeno podjetje gradi objekte visokih, nizkih in vodnih zgradb na Dolenjskem, v Zasavju in v Ljubljani, PIONIR NOVO MESTO gradi na teh območjih stanovanja za prodajo, obrati podjetja sodelujejo na teh objektih z vsemi obrtniškimi deli, projektivni biro podjetja projektira objekte visokih in nizkih gradenj s pripadajočimi zazidalnimi načrti Poslužujte se naših kapacitet! Gradbeno industrijsko podjetje ngrad Celje, Ljubljanska cesta 16 gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj ter montažna stanovanja po sistemu Jugomont Vsa dela opravljamo strokovno, kvalitetno in hitro z uporabo lastne mehanizacije sodobno tehniko in znanostjo Investitorji, obračajte se na nas, naše usluge vas bodo zadovoljile