Med letom so nas skupne poti vodile na fakultete. V teh dneh se razhajamo, da bi za nekaj časa pozabili na predaval-nice in doma, na počitnicah, ob morju ali v brigadi pričakali jesen in s tem za-četek novega študijskega lela. ^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^k^^^a .'^h^^^^^^b ^^^^^^^^&^^^^^^^^ - fl|^B|B|B HmH^I^I flHHnm^^^^^^^B^^^ ^^^^H^^^^H^^^^^K LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV LE™ XIV. LJubljona. 4. junija 1964 $t«v. 19 V tej številki: • Dvoje skraj-nosfi (stran 2) • Izjava bivšega uredništva \n pojasnilo predsedstva UO ZŠJ (stran 7) • 0 Odisejah in Itaki (stran 8-9) Dezinformacija Na odprtem sestanku združenja ZŠJ oddelka za komparativistiko, ki je bil pretekli petek, je eden od članov bivšega uredništva Tribune dejal, da bi morala biti v tem času izvedena anketa, ki naj bi poka« zala mnenje študentov o Tribuni, a da so izvedbo te ankete neki forumi preprečili. To trditev smo v zadnjih dneh lahko slišali še na drugih scstankih in razgovorih. Kakšna pa je resnica? Na sociološkem oddelku smo pri' vajah pripravljali petdeset vprašanj obsegajočo anketo o stališčih študentov do raznih notra-njih in mednarodnih problemov ter svetovnonazorskih vprašanj; med njimi so bila tudi vpiašanja o revijah in Tribuni. Anketirati smo nameravali določen odstotek študentov, slučajno izbranih z vseh fakultet. Ker smo se s pripravami zakasnili, tako da anketiranja ne bi mogli pravočasno izvesti z omejenim številom sodelavcev, smo prišli na misel, da bi poizkusili z anketo preko objave v Tribuni ter se o tem tudi dogovorili z uredništvom. Kasneje smo od svoje namere odstopili, ker bi zaradi nastale situacije okrog Perspektiv preko časopisne ankeie, ki ,je že sicer izredno tvegana, dobili povsem nereprezentativen vzorec, No. in potem smo slišali, »da je bila pri-pravljena anketa o mnenju študentov o TRIBUNI, a da so izvedbo te ankete NEKE (birokratske seve) sile PREPREČILE««, ki po oceni ideologov Perspek- tiv tvorijo socialno osnovo »kritične kul- -ture«. Danes je med delom študentov precej negodovanja zaradi ukinitve Perspek-tiv in sicer predvsem zaradi postopka. Vendar bi bilo napačno, če bi to tolma-čili kot solidariziranje z vsebino in idej-nimi koncepti Perspektiv, zlasti tisti-mi, ki jih razvija vodeča grupa. Večina študentov se hkrati, ko izraža nezado-voljstvo zaradi ukinitve, zelo jasno in od-ločno distancira od teh konceptov. Ven-dar nam vprašanje postopka (tudi če se z njim ne strinjamo) ne sme zamegliti dej-stva, da so prav ti koncepti (ki jih Per-spektive izgrajujejo že vsa leta svoje-ga obstoja) začeli v zadnjem času objek-tivno učinkovati politično kot opredelje-vanje za stališča, ki so nekoherentna z na-šim drušbenim sistemom, in ki bi prived-la našo družbo, če bi jih realizirali, do ze-lo nevarnih protislovij, ki bi nas vrgla daleč nazaj, ki ne bi pospešila, temveč zavrla demokratične procese ter dejansko onemogočila »tvorno« razreševanje obsto-ječih anomalij in protislovij. ENAČENJE MARKSIZMA S STAUNIZMCM Osnovna teoretična napaka teh koncep-tov je istovetenje marksizma, zlasti pa ju-goslovanske marksistične drnžbene misli z njegovo stalinistično deforrnacijo, z bi-rokratičnim dogmatizmom. Nikjer ni za-slediti nikakršnega resnejšega napora, ob-jektivno oceniti družbeno funkcijo, ki jo je marksistična druzbena misel odigrala pri nas rned obema vojnama, v NOB in po vojni. Nasprotno, v smlshi istovetenja z birokratičnim dograatizrnom se marksi-zem v vsem povojnem obdobju ocenjuje kot glavna ovira za »tvorno razreševanje obstoječih drušbenih antinomij«, ki one-mogoča, »da bi se slovenska družba lc;h-ko razvila na osnovi sedanje strukture v gospodarsko, socialno in moralno inte-griran in sproščen organizem«. Prisotnost marksistične misli na Slovenskem se oce-njuje kot »nasilno in nesmotrno vnašanje tradiciji slovenske kulture tujih (!) poj-mov, kriterijev in vrednot, ki so bili im-portirani in glede na stopnjo našega rctz-voja primitivni. .. ki so onemogočili rust celi vrsti kulturnih kategorij (jilozofiji, sociologiji, pravu, političnim analizam itd.) ter povzročili osiromašenje že tako neraz-vite slovenske kuliure in njenih tvornih sil.« Ali avtorji vedo, kakšna je bila vlo-ga in usoda nemarksističnih ideoloških koncepcij v stari Jugoslaviji in med dru-go svetovno vojno, ali jim ni znano, da so vzdržale pred sodbo zgodovine samo tiste, ki so se naslonile na marksistično Jilo-zofsko in dnižbeno-politično misel? 0 VLOGI ZKJ V skladu s pojmovanjem marksizma kot ideologije birokracije (»birokratični dogmatizem«) je tudi dosledno zanikanje kakršne koli progresivne vloge Zveze ko-munistov v povojnem obdobju. Pojmova-nje, da ZK s svojo akcijo progresivno usmerja razvoj slovenske družbe. označu-jejo ideologi perspektiv kot »birokrai-sko fikcijo«. Ne »politično ideološka izho-dišča« (organizirana zavestna akcija pod vodslvom ZK), temveč »socialno in gospo-darsko dogajanje zadnjih desetletij s svo-jimi raznovrstnimi teknjami in zgodovin-skimi determinantami«, je po njihovem mnenju »glavni vzrok dejanskega stanja«. Ne organizirane politične silc, temveč »družba« je premagala administrativno fazo socializma, »družba je z ustavnimi, upravnimi in organizacijskimi načeli zad-njih let ustvarila načelne okvire... za struktnriranje in komponiranje novega družbenega sistema« itd. V zvezi s tem je značilna teza. »da se vladajoča socialna grupa mora nujno zbirokratizirati, da pa ni nujno, da bi se zbirokratizirala vsa družba«. Za ideologe Perspektiv so ko-munisti zgol] »politična sila administra-tivnega socializma... ki še naprej obsta-jajo kot važen, čeprav pogosto prikrit se> stavni del slovenske kulturne situacije« tsr »onemogočajo spontano rast socialnih odnosov«. V skladu s te?n je tudi pojmovanje, da je prehod od faze administrativnega so-cializma v današnje stanje posledica spon-tanega pritiska slovenske socialne in kul-turne tradicije (»zgodovinskih determi-nant«), ki ni dopuščala — zaradi vključe- nosti v evropski kulturni krog — dolge dominacije administrativnega birokratizma (kot na Vzhodu), nikakor pa ne posledi-ca organizirane politične akcije zavestne politične sile (ZK). Ta naj bi se po mne-nju ideologov Perspektiv zgolj taktično umaknila, ker je sprevidela, da po starem, t.j. z metodami administrativnega sociali-zma, ni mogoče več vladati. Sicer pa je po njihovi sodbi tudi še danes »navajena, da si lasti absolutno iniciativo in kontro-lo« ter skuša »preprečiti vsako konkret-nejšo obravnavo negativnih pojavov.« Takšna ocena družbene vloge Zveze ko-munistov je historično popolnoma nevzdri.-na. Kako naj bi taka, do kraja zbirokrati-zirana politična sila začela in celo izboje-vala izredno težak boj proti administrativ-no-birokratičnim tendencam, ki se nujno pojavljajo v prvi fazi socializma neposred-no po revoluciji v vsaki relativno zaosta-li deželi? Katera pulitična sila v Jugosla-viji je samostojno, ustvarjalno koncipirala in uveljavila, priklicala v življenje, sistem delavskega samoupravljanja? Katera soci-alna »grupa« je morala pri tem premago-vati najrazličnejše ovire, dvome, izačetne neuspehe in poznejše deformacije? Ali av-torjem takih ocen ni znano, s kolikšno energijo in odločnostjo se je morala ZK še v zadnji ustavni kampanji boriti pro-ti resnično birokratičnim tendencam, ki so skušale. zavreti razvoj sistema samo-upravljanja? Mar je to vse nastalo savio _od sebe, kot rezultat nekakšnega anonim-nega družbenega »dogajanja«? In ali ni taka ocena vloge ZK poskus diskrediti-rati ZK in jo izločiti iz slovenskega »so-cialnega in kulturnega prostora«? Ali je mogoče, da bi take koncepcije mogle ostati brez škodljivih poiitičnih posledic, brk ko začno angažirati Ijudi, brež ko se začno Ijudje zavestno opredeljevati zanje? Ne glede na to, kakšne so subjektivne na-mere in želje njihovih avtorjev! »IDEJNOST« PERSPEKTIV Mnoge študente, ki so podlegli vplivu Perspektiv, so fascinirale zlasti neka-tere lucidno napisane. parcialno dostikrat presenetljivo točne diagnoze posameznih negativnih pojavov in anomalij v našem družbenem življenju. Apelirale so na kri-tično energijo mlade generacije in javno-sti sploh. Vendar so bile povečini napisa-ne tako, da so hkrati angažirale za kon-cepte, ki so v bistvu anarhoidnega, uto- ' pičnega značaja in ki bi nas privedli, če bi jih uresničili, v težke socialne in po-litične krize, v katerih bi se morali znova bortti za tisto, kar smo že izbojevali in utrdili, Tako je npr. vodilnemu progu Per-spektiv komunizem zgolj mit »paradi-ža na zemlji.. ki nosi vse značilnosti božje absolutnosti« (to je skriti smisel »absolutnega« v prvem verzu šalamunove Dume), komunizem je po svoji čustveni moralno religiozni metafizični komponen-ti... »identičen . z življenjem v nebesih po poslednji sodbi«, kajti... »Marx se še ni razbremenil vseh metafizičnih atri-butov« itd. itd. Aprioristična identifikacija marksistič-ne družbene misli z njegovo stalinistično deformacijo, zlasti pa popolnoma napač-na ocena objektivne družbene vloge ZK v povojnem obdobjn je vodilno grupo Perspektiv privedla do subjektivne predstave, da je ona sama v sedanjem zgodovinskem viornentu edini resničtii protagonist družbenega napredka v boju proti birokratizmu in da edino ona lahko pokaže pot iz današnjih protislovij v re-snično demokratično in humano človeško skupnost. Samovoljne konstrukcije in re-konstrukcije šlovenske kulturne in politič-ne zgodovine, ki so največkrat v nasprot-ju z najelementarnejšimi zahtevami znan-stvene meiodologije, zlasti pa shematične črnobele ocene današnje situacije, v ka-teri nastopajo oni sami kot edina svetla točka, nimajo nobenega drugega namena, kakor da podpirajo ta ganljivo sentimen-talni mit o samem sebi. Vendar pa v ime-nu te svoje subjektivne predstave nasto-pajo s takšnimi nekulturnimi metodami in zahtevajo zase takšna diktatorska po-oblastila, kakršna si niso nikdar lastili ko-munisti niti v prvem porevolucijskem ob-dobju. Zakaj označujejo prenehanje izha-janja ene izmed fštevilnih) slovenskih re~ vij (upravičeno ali ne) kot »najresnejšo krizo v slovenski javnosti in kulturnem življenju sploh«? Mar ne samo zato, ker smatrajo to revijo za svojo izključno pm-vico, za svoj nedotakljiv privatni dominij, nad katerim ne bi smela imeti družba ni' kakršne ingerence in kjer lahko neodgo-vorno počenjajo in pišejo vse, kar se jim poljubi? Ali nimajo tudi po ukinitvi »svo-je« revije vse mošnosti (recimo rajši ena-ke, kot vsi drugi občani), da konstruk-tivno sQdelujejo s svojimi članki, razpra-vami in literarnimi deli v vseh drugih slO' venskih revijah in časnikih, ki jih ne manjka, če jim gre v resnici za to, kar pravijo? VPLIV TEH KONCEPTOV Bilo bi seveda napačno, če bi precenje-vali vpliv in družbeno pomembnost teh konceptov. Kljub velikim ambicipam ih lastni subjeklivni predstavi je akcijski ra-dij skupine prilično omejen in brez šir-šega drnžbenega učinka. Gre bolj za lar tentne tendence. izvirajoče iz določenih rce-rešenih objektivnih protislovij naše druž-be, lcakor za stvarno družbeno silo, ki bi bila v večji meri sposobna spremeniti smer našega družbenega razvoja. Vendar pa tudi ne gre podcenjevati njenega vpli-va na del kulturne javnosti in zlasti na študentsko mladino predvsem zaradi dej-stva, da je akcija skupine vendarle izraz določenih objektivnih protislovij naše druž-be in ker ima svojo objektivno družbeno logiko, ki se ji rii mogoča izogmti ali jo kratko malo ignorirati. Menim, da je naj-večja škoda, ki jo povzroča skupina s svo-jim delovanjem v tem, da usmerja kritič-no energijo mlade generacije (in to nje-nega najbolj mislečega dela), pa tudi de~ la kulturne javnosti sploh na napačen tir, ter ji tako onemogoča, da bi ustvarjaln^ in konstruktivno delovala tam, kjer je naf' bolj potrebno in kjer bi resnično lahko tvorno in učinkovito sodelovala pri razre-ševanju nerešenih protislovij današnjega časa in človeka, se tako sama formirala in pomagala formirati našo družbo fj smisln še čistejšega, še globlje fundira-mga socialističnecia humanizma. TRIBUNA STRAN 3 AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA Tveganje brez tveganja To pot je potegnil svojo »antiideološko« sabljico tudi Tine Hribar. V svojem se-štavku (v 15. številki letošnje Tribune) z naslovom »Neodogmatizem, humanistične vede in naša sodobnost« pravi med dru-gim tudi tole: »Glavni subjektivni vzrok za to zaostajanje (naših družbenih ved, A. B.) je v težnji, da bi bili z rezultati svojega dela zmeraj na politično ideolo-ški liniji.« Ta ugotovitev me je presenetila. Doslej sem bil trdno prepričan, da je vzrok mnogim slabostim na področju slovenske-ga družboslovja ravno na nasprotnem bre-gu, da namreč n e sledi v zadostni me-ri »politično ideološki liniji«, če že upo-fabljam izraz našega avtorja. Da ne bo nesporazumov: moje prepri-$anje ni izhajalo in ne izhaja iz nekega udobnega konformizma ali apologetike. Kajti dobro se zavedam, med kakšnimi političnimi Scilami in Karibdami so plu-ie družbene vede in še plujejo v nekate-rih družbenih okoljih, da bi lahko na raz-merje med družbenimi vedami in »poli-tično-ideološko linijo« gledal popolnoma neprizadeto. Dosedanja zgodovina družbenih ved ka-kor tudi položaj teh ved v nekaterih so-dobnih družbah razločno kažeta na to, da fio v posameznih obdobjih in posameznih kulturno-političnih situacijah družbene ve-de dejansko popolnoma podrejene zahte-vam »politično-ideološke Hnije«. V takšnem položaju družbene vede niso poklicane, da samostojno postavljajo pro- bleme in na podlagi objektivne analize iščejo resnico, ampak da utemeljujejo, ra-cionalizirajo in legitimirajo politično oblast kot apriorno in neizpodbitno znanost. Te-meljni kriterij, po katercm v takšni situa-ciji uravnavajo svoje ugotovitve, je poli-tična oportunost, koristi neposredne poli-tične prakse pa glavno merilo za ocenje-vanje njihovih dosežkov. Ne avtoriteta ra-zuma, ampak razum avtoritete postane glavni vir oziroma meja spoznanja. S tem izgubi družboslovec svojo identiteto. Spre-meni se v pasivno sredstvo za urasniče-vanje smotrov, ki so jih postavili drugi pred njim in mimo njega, dmžbena zna-nost pa se izniči v vsakdanjo politično apologetiko. Običajno se misli, da je podrejeni po-ložaj družbenih ved v modernem času po-sebnost tistih družbeno-političnih odnosov, ki jih označujemo s stalinizsnom. Vendar pa to še zdalcč ni v celoti res. Tudi v de-želah z liberalno tradicijo, kjer družbene vede niso bile podrejene etatistični hierar-hiji, smo imeli in imamo zelo močne ten-dence, da se raziskave na področju druž-benih ved podrejajo dnevnim potrebam vladajoče družbeno-politične prakse. Vsa poplava sodobnega neopozitivističnega empiricizma je v znatni meri pogojena po težnjah »prosvetljenega« neokapitalizma, da najde oblike, s katerimi bi obvladal družbena protislovja in ohranil »socialni mir«. Iz te težnje izvira tudi precej naiv-na predstava, da je družboslovec lahko nekakšno »nepristransko«, eterično »čisto« bitje, ki ga konflikti družbenih skupin in razredov popolnoma nič ne prizadevajo in ki lahko z varne olimpijske razdalje zre na liliputanske spopade povprečnih zemljanov. Zabeljena včasih z geslom o »koncu ideologije« se ta koncepcija, če-prav z drugimi sredstvi, v nekaterih svo-jih aspektih zelo približa dogmatsko-eta tistični: obe vidita v družbenih vedah de- klo vsakdanje neposredne družbene in po-litične prakse. Tpda pometimo najprej pred svojim pragom! (To geslo je zelo upravičeno, če ne pozablja, da se je treba včasih malo ozreti, od koil padajo smeti pred domači prag). če sem prej dejal, da sem bil pre-pričan, da je vzrok mnoglm slabostim na področju sdovenskega družboslovja predvsem v tem, da to družboslovje ne sledi v zadostni meri »politično-ideološki liniji«, sem imel jasno pred očmi odnos te »linije« do obeh najnevarnejših priti-skov, ki zavirata razvoj sodobnih družbe-nih ved. Ta »linija«, se mi zdi, v prvi vrsti zelo ostro ' nasprotuje težnjam, ki postavljajo družbene vede nasproti družbeno-politični praksi v razmerje golega instrumentali-ztna. Zanika, da bi bile družbene vede go-lo sredstvo vsakodnevnih interesov politi-ke. Negira vsakršno konserviranje teorije v nekaj okostenelih nadzgodovinskili re-snic. Zavrača sleherno argumentiranje, ki se ne opira na objektivno resničnost, am-pak samo na avtoriteto avtoritet. Kritiki ne postavlja nobenih meja, če ta kritika izhaja s socialističnih pozicij. Ta linija torej odklanja sleherni dogma-tizem, pa naj gre za paleo-, mezo- ali neo-dogmatizem. Ne odklanja samo tradicio-nalnega etatistično birokratskega dogma-tizma, ki je budno pazil, da bi vse vrtnice dišale samo kor uradna vrtnica, ampak tudi neodogmatizem različnih »grupnih« stereotipov, ki se kot izvirno razodetje vsiljujejo dolini šentflorjanski in ki — če-prav (ta šentflorjanski neodogmatizem) pridiga o pluralizmu kot edinem načelu — zahteva prav tako kot tradicionalni bi-rokrat, da vse rože dišijo kot njegova kri-zantefna (ki pa je iz voska). Hkrati pa »politično-ideološka linija«, ki se zdi T. Hribarju ovira za razvoj druž-benih ved, tudi zavrača sleherno suženj- stvo neposrednim »faktom« in odklanja pozo znanstvene nevtralnosti, ki v svojem bistvu ni nič drugega kot filistrska prila-goditev nedovršenosti sodobnega sveta. Za-vrača oboževanje kvantitete na račun obu-božanja človeške vsebine družbenih ved. Družboslovca ne reducira na golega teh-nika, ampak pričakuje od njega, da bo sodeloval pri oblikovanju samib smotrov družbeno-politične akcije. Ta linija torej odklanja tudi sleherni empiricizem, tako paleoempiricizem, ki šteje gumbe na Tru-barjevi suknji, kot neoempiricizem, ki se maskira v precizno izdelane statistične & vzorce. Ali lahko drugače razumem »politično-ideološko linijo«, če ta vsebuje med dru-gim tudi tezo, »da znanost in umetnost tem bolj ustrezata dejanskim interesom družbenega napredka, kolikor pogumneje se vsaka na svoj način in s svojimi sred-stvi predajata odkrivanju resnice o nara-vi in družbi, o človeku kot družbenem bitju...«? Glavni vzrok za pomanjkljivosti v naših družbenih vedah torej najbrž ni v »težnji, da bi bili z rezultati svojega dela zmeraj na ideološko-politični liniji«, ampak — med drugim — v tem, da ta »linija« še ni zadosti prešla kot element iniciative in družbene angažiranosti v zavest posamez-nika' in raziskovalnih institucij, ki delajo na področju družbenih ved. Kolikor si T. Hribar v svojem članku prizadeva razdvojiti znanost in ideologijo kot dve nasprotni * si sferi tudi glede de-lavskega razreda, opravlja — za mnogimi drugimi — Sizifovo delo. Kolikor pa se prizadeto zavzema za napredek družbenih ved — proti »politično-ideološki liniji« — pa se bije z mlini na veter. Niti Sizifovo delo niti boj % mlini na veter pa v našem času in našem kraju ne moreta pomeniti takšnega dejanja, ki bi mu lahko rekJi moralno tveganje. Adolf Bibič Polemika o polemikah Najnovejši in najbolj razvpiti slovenski absolutizem (in zdl se, da Slovenci brez absolutov ne moremo živeti) je Polemika. Nekateri jo vežejo na plemenltejši po-jem kritike; ker pa je beseda kritika v najtesnejši zvezi z izrazi kot odločiti, so-diti, polemlka pa izvira iz izrazov, ki po-menijo bojevati se, boj — se mi zdi pole-fnika veliko ustreznejša označba novega kulturnega malika. In tako pravijo em, da polemika naj bo, da pa naj ne bo protisocialistična, drugi pa polemike enostavno pišejo. Prvo stališče v vsej svoji diaiektični protislov-nosti nazadnje vendarle priznava, da je nekje le nekdo, ki nam lahko pove, kaj je »za« in kaj »proti« — po drugi strani pa je malo pesimistična in nezaupljiva, ker se strašansko boji, da bi kontrare-volucionarna in reakcionarna stališča oku-iila naše občane, Dokler je to samo pole-viika proti polemiki (namreč sedanji in naši), je seveda samo eno od mnenj in ima včasih lahko tudi prav. — Mislim pa, da bom ta stališča implicitno obravnaval v nekaterih opombah o tako imenova.ni zdravi in kritični poiemiki — to drugo Stališče se mi namreč zdi veliko primer-nejše za začetek, saj obravnava relativno nov pojav, ki grozi, da se bo zdaj zdaj spremenil v mit in požrl samega sebe. Polemiko torej napišeš v čustvenem raz- burjenju; vid,;š napako, ki te revoltira in udariš po njej — opaziš problem in ga »odpreš«. Do sem vse lepo in prav; samo da je čustveno vzburjenje po vsej verjet-nosti veliko močnejše in veliko usodneje vpliva nu vsebino polemike. Navajeni smo pač misliti v absolutih in mehanično eno-stavnih protislovjih. Tako človek vidi pro-blem, ki mu pred očmi naenkrat tako na-raste, da gleda ves svet samo skozenj in — jasno — ves svet je problematičen in zgrešen. Potern seveda pojav mitologizira-mo in postavimo enačaj med njim in druzbo, ki je v njej zrasel — smisel počet-ja je seveda dvomljiv: nikakor nam ni jasno, kako je do pojava prišlo in kako si pisec prediStavlja, da bi ga odpravili — če je zanj enostavno kriva abstraktna družba. Ostrina take hritike je minimalna. Ni čudno, da je v vrstah kritikov zrasla misel o demokratični fasadi birokracije — da namreč birokracija dovoljuje na vi-dez deraokratično razpravljanje, sama pa se zanj ne zmeni in vodi družbo po svoje. Stvar je jasna: mitologiziranje napak, ki jih poraja »družba«, nikogar ne obvesuje ali napada; edlni učinek je nekakšno kao-tično gibanje med bralci, katerega naj-ostrejši pol pa je samo: »Pa so jih spet zaklali!« Kdo so »oni«, '4 znano; drugače pa je to popa gledalca gladiatorskih iger. »Bresbrižnmt birokracije« (= neučinkovi-tost kritike) korenini v kritiki sami in ne izven nje. Samo en konkreten primer: Braco JRo-tar je objavil članek o ozadju huligan-stva. Priznajmo — povedal je nekaj (vsaj relativnih) resnic o Jiašem vzgojnem si-stemu. žal pa je naredil napako: situaeijo neke fali nekaterih) šole, ki jo pozna, je posplošil, limitno situacijo, h kateri (mo-goče vsaj po njegovem mnenju) naše šol- stvo teži, je predstavil kot defansko ob-stoječo. In napaka se je maščevala — Ivan Galun odgovarja: Rotar absolutizira, po-nekod je res tako, večinoma pa je dobro (bolje, najbolje), vse ni zanič — in končno: kritiki, imejte mero! Seveda Gaiun po-čenja islo kakor Rotar (s to razliko, da problem zapira): limitno (idealno) situacijo, h kateri naše šolstvo p o • njegovem mnen j u teži, obrav-nava kot dejansko prisotno. In tdko je vse naše poiemiziranje: vsakdo prisega na enegh od metafizičnih polov, svet je samo čm ali samo bel, z nosom se že dotikamo limite — še en korak — in vse se bo podr-lo — ali pa bomo v nirvani. (Priznam: ta obsodba polemik v Tribuni je prav tako statična, kot tiste, o katerih govori. Opra-vičilo: hoče biti zadnja svoje vrste.) če sem dosiej obravniaval samo tisto stališče, ki polemiko absolutizira, naj po-vem nekaj besed še o tistem mnenju, ki ji postavlja meje. Če sem doslej malo pre-tiraval (zaradi večje jasnosti in iz tradi-cije), mi v tem drugem primeru verjetno ne bo treba. V zadnjem času se je nam-reč stališče, da polemika ne sme prese-gati okvirov, ki jih postavlja naša družba, manifestiralo v nekaterih — recimo — čudnih oblikah. Če sem polemiko, ki mito-logizira negativne pojave in jih mehanično nalaga d,ružbi na pleča, označil za skraj-nostno, bi te ukrepe luhko imenoval ne-strpne in pretirane (ker grejo čez skraj-nosti). Posebno, ker skrajnostna polemika zaradi absolutiziranja niraa posebnega od-meva v javnosti — ker se z njo vsaj ve-čina ne more strinjati —, pretirani ukrepi pa so zelo odjeknili — ker se je lisaj ve-čina opredelila proti njim. (Ukrepi, ki so od zunaj posegli v naše kulturno življenje v zvezi z dvema revijama in ki so kot nar daljnjo posledico baje rodili odstop ured-ništva Tribune, so temeljili na prepriča-nju, da obstajajo neke absolutne meje človekovega delovanja. V člaveški družbi, ki ne temelji na prepričanju o višjih silah, pa se vsi zavečamo, da lahko meje po-stavljajo samo Ijudje — in torej ne more-jo biti absolutne.) če hočemo graditi svo-jo družbo, mora imeti vsakdo pravico, da pove svoje mnenje — in v tvornem sodelo-vanju se bodb zmote vrej ali slej izkazale za zmote, smiselno delovanje pa aa smisei-no, ki bo rodilo sadove. Vnaprej pa, vsaj tako sem prepričan, ne more nihče pro-glasiti nekega mnenja za zmotno in dru-gega za pravilno. če pa gre tu res za so cializmu sovražno delovanje, kot pravijo nekateri, pa mislim, da je naša družba že dovolj močna, da bo take tendence izlo-čila in onemogočila. Nasilni ukrepi pa so zaviranje razvoja našega polemiziranja, za katerega verujem, da bo kmdlu preraslo to začetno in nebogljeno stopnfo. če sem se morda superiorno opredelil proti dvema stališčema v našem kultur-nem življenju, sem to storil zato, ker že-lim po svofih sposobnostih razjasniti se-danji položaj, ga obvarovati pred tem, da bi postal nov družbeni »tabu« in tako pre-prečiti, da bi prišlo do histerične atmo-sfere, za katero — kot mislim — so bili še pred kratkim dani vsi pogoji. V člove-ški drušbi ni absolutnih pregraj in če ho~ čemo tvorno sodelovati, ne smemo pro-glašati nobenega mnenfa za obsolutno zgrešenega ali za pravilnega cdi za proti-socialističnega, prav tako, kot ne smemo absolutizirati družbenih pojavov. Samo ta-ko se bomo lahko znašli v našem zaple-tenem svetu, ki ga metafizika sicer poeno-stavlja, vendar pa pred njim tudi popol-noma odpoveduje. Rastko Močnik Drug vidik »Pedagoških dilem" V zadnji številki je »Tribuna« v rubrikl »Srednješoloi« objavila članefo I. Marenka »Pedagoške dileme«. Omenjend prispevek sicer odpdra akitualen družbeni problem položaja prasvetnega delavca pri nas, ne nakazuje pa povsem sprejemljivih pred-logov za njegovo reševanje. Nim&m namena polemizirati s posa-meznimi dokaj čudnimi enačenji, kot je v članiku tisto o kapitalistični flukkiaciji delovne sile in današnjim »begom« peda-gogov iz prosv^ete ln formulacijamii kot TRIBUNA STRAN 4 »s takimi pojavi se v našAh pogojih ne bi smeli več srečevati, kex pri ljudieh lahlko pripeljejo v slabo luč družbo, ki ni »omo-gočila« .. .itd. želim samo z nekatorimi dopolnitvami razširiiti poglede na problem družbenega položaja pirosvetoega kadra, ki pa je neločljivo povezan sploh s polo-žajem našega šolstva. Nedvomno v tem času nekateri prime-ri »emigracije« pedagogov iz prosvete niti niso osmovni problem družbenega položa-ja šolstva, niti ti primeri ne bodo pome-nild takih ogromnih izgub, da bi naše šol-stvo zaradi njih prišlo v krizo. Osnovni problem, ki ima za posledieo v času, ko je postal najbolj občuten, tudi porajanje ob-čutljivih vrzeli v današnjem šolstvu, pa je v razmerju med obsegom sedanje faze iz-grajevanja materialne osnove šolstva, ogromnimi patrebami po novdh vlagamjih v izgrajevainje šolskega sistema in realnimi možnostmi družbe. Vse bolj postaja očitno, kar so soglas.no ugotavljali tndi poslanci kulturno-prosvetnega zbora skupščine SRS na zadnjem zasedanju, da ob sedanjih raz-pravah o deli-trvi nacdonalnega dohodka in z deležem, ki jze doslej odpadel za šolstvo, družba ne bo zmogiLa uresničiti po>stavlie- nih perspetotivinih nalog v prihodinjem planskem obdobju. U&treznejša delitev narodinega dohcdka in spremiemba sedamjega zakona o finan-ciramju šolstva, o ikaiteri že tečejo razpra-ve v naših sfcupščinskih organih, pa bo-sta ne samo omogočila s 6im manvjšimi od-stopanji postaivljene pflanske naloge pri kvantitativneim izbaljšanju šolstva, ampak tudi izboljšanje materialnega položaja prosvetnegia kadra. Od tega, od njegove stimulacije pa v prvi vrsti zavisi nadalj-nje kvalitativno izboljšanje našega šolstva. Zgioraj omenjeni rešitvi sta izhodišče za perspekiti-vno reševanje materialnega po-ložaja šolstva im prosvetnega kadra ob tem. Kako pa v sedanji situaciji reševati probleme? ' Položaj p;ro5vetoega kadra v nekate-rih komunah resnimo ni talk, kot bi mo-ral bita, niti v pogledu dlružbenega vred-notenja, niti v pogledu materiailne stiinu-lacije za svoje delo. Ob tem pa moramo biti ob iskanju krivde dosti bolj občutljivi, kiat da vržemo odgovornost za to na »dru-žbo, ki bi morala...«, in moramo posku-šati to odgovomosit porazdeliti na saine saTnoupravne organe delovnih organizacij in komuine in del tudi na sam učiteljski kader. Doslej smo rešitve pričakovali ve-dinio izven nas, samo vrednotenje pedago-škega poklica in njegovo premajhno avto-ritefco smo postavljali preveč na relacdji abstraktnoga odnosa učitelj — družba. V preteklem admimistrativnem načinu vode-nja in urejamja družbenih zadev j^e tak od-nos še imel svoje reatoo ozadje, danes v samoupravnem urejanju pa dobrcnamerni predlog I. M., dia se družba ne bi smela usitrašiti admtnisitrativnega ukrepa in »en-krat za vsedej presekafci gordijski voz^l«, sfcoraj nima več zdravilne moči. Dejstvo, da nekatere delovne organiza-cije in komune že sedanja sredstva, na-menjena za izobraževanje, niso izkoristale v polni meri, kaže, da bo potrebno dose-či znatne premike tudd v pojmovanju, za-vestnem prepričanju o nujnosti krepitve materiatoe osnove šolstva. Ko bo povsod v delovnih kolektivih zmagialo prepričanje, da je investicija v kader tudi stvar mate-rialne aHcumuliacije in kio bo nasploh v clružbi odipraviljeinio obravnavanje šolsstva ločeno od gospodiarskih dejavnasti — vse to pa je stvar razvoja Jn krepitve samo-upravljatae zavesti — bo šele dana najšdr- AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA # AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA # AKTUALNA POLEMIKA • AKl 0 obstoječem ^tanju sil »Dosedanje izkušnje nam zgovorno pri-čajo, da bomo z vztrajnim bojem neneh-no spodkopavali korenine pojavom malo-meščanske stihije in birokratizma, s tež-njami katerih ni prizaneseno niti družbe-no političnim organizacijam nlti organom samoupravljanja, delavskim svetom, skup-ščinam, državni upravi, kultuniim, umetni-škim, športnim in drugim družbenim or-ganizacijam.« (VI. plenum CK ZKJ, str. 25—26)* To je ena izmed osnovnih smer-nic za predkongresno dejavnost ZKJ. Ker je v zadnjem obdobju. prišlo na relaciji kultura^—politika do izrazitejšega pojavljanja tako psevdoliberalističnih in inalomeščansko-stihijnih elementov kot bi-rokratskih (pospešeni dejavnosti psevdo-liberalističniii sil so namreč sledili admi-nistrativni ukrepi), se nujno postavljajo naslednja vprašanja: 1. V 5em so temeljne korenine obeh ele-mentov? 2. Kakšno je razmerje sil med korenina-mi prvih in drugih elementov? 3. Kako je z nami, ki spodkopavamo tako korenine prvih kot drugih? Ad 1. Najlažji odgovor na prvo vpraša-nje je pač ugotovitev, da je samoupravlja-nje še premalo razvito. Je pa tako sploš-na, da se jo da aplicirati na vsak kon-kreten primer in nam ravno zato nobe-nega ne more razložiti. Zato nam pove kaj malo več kot nič. Takšnih splošnih formul je še več. Toda nobena in vse skupaj nam ne morejo predstaviti niti de-janskih vzrokov, ki so privedli do tega, * Podčrtal T. H. da je bila revija psevdo-liberalističnih sil administrativno ukinjena prav maja 1964, raiti tega, ali jo je zares bilo treba ukiniti ali ne. Tu splošnosti odpovejo in tisto, kar se je zdelo, da so dejanske korenine, se je izkazalo samo kot noseči temelj teh korenin. Zagovor ukinitve s tem, da so se te sile objektivno, čeprav niso imele namena, razvijale v stranko, je na istem nivoju, dokler niso obrazložena kot nujna in ne samo prikazana v realnem življenjskem procesu naše družbe tista dejanska proti-slovja m nasprotja, ki porajajo potrebe strankinega boja in ki prav zdaj in tukaj te potrebe najbolj razvijajo. Kajti povsem jasno je, da z ukinitvijo niso spodkopane korenine, ampak je kvečjemu spodrezan cvet na drevesu teh korenin. Drevo s ko-reninami je ostalo in prej ali slej bo »strupeni« cvet spet vzbrstel, če ne bodo preraščena dejanska protislovja. Kajti teh protislovij se ne da ukiniti, ampak se mo-rejo samo prerasti. Kdor misli, da je pro-tislovje razrešil samo s tem, da je odtrgal »strupeni« cvet, in tako misli nosilec biro-kratizma, se je z njim samo še bolj za-strupil. , Ce potemtakem ni rezultatov znanstvene analize, ki bi morali vključevati tako splošne ugotovitve kot posebne rezultate glede na posamezne vzroke, preostane se-veda predvsem »vera in zaupanje« v pra-vilnost danih sklepov, ne pa racionalno prepričanje, dobljeno z diskurzivnim miš-ljenjem. Z vero in zaupanjem pa je zme-raj neposredno povezan tudi dvom, ki bo ostal vse dotlej, dokler ne bo na dan z znanstvenimi argumenti podprtih razprav. Ad 2. Ker ni znanstvenih analiz, tudi ni mogoč odgovor na drugo vprašanje, kakš-no je dejanskd" razmerje med koreninami birokratskih in dognjatskih ter med kore-ninami psevdoliberalnih in malomeščan-sko-stihijnih tendenc. Možno pa je odgo-voriti, kakšno je razmerje med subjektiv-nimd nosilci enih ali drugih teženj. Iz ad- ministrativnih ukrepov je jasno, da so močnejši birokratski momenti, da je bilo treba pred njimi popustiti. Nosilci psevdo-liberalnih in malomeščanskih tendenc, ki so šli v razširjeno dejavnost navkljub ob-stoječi konstelaciji subjektivnih sil, so se-veda mislili, da so močnejši oni. Danes je njihova prevara očitna. Ad 3. Kako pa je z-nami? Smo imeli vseskozi jasno pred očmi tole: »Ni nam-reč mogoče biti posplošenega abstraktnega boja, ni se mogoče boriti in čakati na sklepe in rešitve, kajti to ^podbuja biro-kratsko aktivnost, administrativno reševa-nje posameznih vprašanj, vodi k zlorabi avtoritete Zveze komunistov, to pa defor-mira pojmovanja o značaju njene vodilne vloge. Dalje se ni mogoče boriti, če mol-čimo, če se ne izjavimo in povemo svo-jega stališča.« (Veljko Vlahovič, Aktualni idejni problemi in vloga ZKJ, VI. plenum OK ZKJ, str. 8 — podčrtal T. H.) Najbrž ne? Ali pa nismo bili dovolj močrii? Ver-jetno oboje. Vsekakžr ni mogoče preko dejstva, da nismo dovolj razvili idejnega boja nitl nasproti psevdoliberalističnim in malomeščansko-stihijnim idejam, niti na-sproti birokratskim in dogmatskim. Sicer ne bi bilo treba dopustiti administrativnih ukrepov. Zakaj ga nismo razvili? Ker ni-smo bili dovolj sposobni. Zakaj nismo bili dovolj sposobni? Ker smo izločili v poseben krog glavne teoretske nosilce psevdoliberalističnih in malomeščansko stihijnih idej, nismo pa dovolj in javno razčistili niti s teoretskimi nosild biro-kratskih in dogmatskih idej niti s temi idejami v nas samih. Vprašanja so hkrati ugotavljanje stanja. Odgovoriti je možno za zdaj le v splošni obliki: da je npr. eden izmed vzrokov prav gotovo ta, da še nimamo razvite svoje filozofske in teoretske misli sploh, ampak je ta šele v nastajanju. Ni pa s tem povedano, zakaj je tako itd. Tudi že samo dejstvo, da smo v preraščanju biro-kratskega in dogmatskega razdobja naše revolucije, kar nas zmeraj znova in vsako- gar izmed nas postavlja pred razpatje; proizvajati novo, ali se nasloniti na že za-starelo, je eden izmed važnih faktorjev. Korak nazaj je namreč zmeraj in za vsa-kogar lažji in bolj gotov, kakor pa korak naprej. Toda še težji, kakor korak naprej in nasploh, je pravilno odmerjeni korak, saj je v neprestani nevarnosti, da se spre-vrže v enega ali drugega iz preostalih dveh. Korak nazaj je birokratski korak, ko-rak naprej in kakorkoli je malomeščansko stiliijni; primerni korak je korak osmišlje-ne revolucionarne prakse, katere cilj in smoter je tako preraščanje ostalih kora-kov v enoten korak, kakor tudi nasprotja med nami in drugimi v skupni MI. Re-šitev je zato le v naši lastni ustvarjal-nosti, kar pomeni tudi dopuščanje, pri-vzemanje in preraščanje drugih in celo nasprotnih mnenj, idej, ker so ta prav go-tovo nastala zaradj dejanskih protislovij in ta protislovja izražajo — jih torej na-pravljajo za nas vldljiva, pričujoča kot osveščena. Saj je pa tudiena izmed osnov-nih Mancovih metodoloških ugotovitev, da brez razlik ni mogoč razvoj. Trenutno smo popustili pred pritiskom birokratskih in dogmatskih teženj, ker se je prevelik pritisk psevdoliberalističnih In malomeščansko stihijnih tendenc sprevr-gei v svoje lastno nasprotje. Dejanska re-šitev na področju družbene zavesti zato ni v tem, da eni ali drugi dobijo svojo revijo (pri čemer birokratd in domatiki tako in tako odpadejo, ker so preveč pragmatistično usmerjeni in prevldni), ampak v uresničevanju dejansko ustvar-jalnega izmenjavanja idej. Ce bodo biro-^kratski in dogmatski ukrepi trajali še na-'prej, ustvarjalno proizvajanje ne bo mo-goče in se bodo protislovja slej ko prej spet tako zaostrila, da bo to nekje bolj aH manj nasilno prodrlo na dan. Vprašanje je, če bomo ta prodor tedaj še lahko usmerjali, saj nam je že zdajšnji delno ušel iz rok. Tine Hribar Na temo »Perspektive brez strehe44 članek »Perspektive brez strehe« v eni zadnjih številk Tribune vsebuje tu-di drugače precej razširjena stališča, za katera se mi zdi, da zamegljujejo oceno dejanske situacije. Takole piše: »Kultura in še posebej revialna konstelacija, kakršna se je uveljavila danes, sta izraz določene zgodovinske nujnosti... postopek z re-vijo Perspektive kaže na administrativ-no poseganje v strukturo našega kul-turnega ambienta... nasilno poseganje politike v doseženo družbeno in kultur-no konstelacijo pomeni zaviranje raz-voja...« Skratka, nekako v stilu zgodbe o ro-žici, ki je rastla po božji volji in škor-nju, ki ji je pretrgal nit življenja. Zakaj bi se slepili le z delom resni-ce. če že (upravičeno) kvalificiramo sklep DZS o odtegnitvi finančne pod-pore Perspektivam kot administrativen ukrep, zakaj zamolčati, da je revija ša osnova za reševanje problema iz teme-lja in ne le »fcerapevtsko«. Da pa se ta za-vest lomi tudi že v okvirih sedanjih po-gojev in možnosti, imamo vrsto pokaza-teljev, tako v nekaterih komunah, ki so poiskale notranje rezerve in znatno iz-boljšale materialno stanje šolstva in pro-svetnega kadra, kot v samoupravnih orga-nih delovnih organizacijah, ki so v zadnjem času znatno razširili materialno osnovo štipendiranja, in argumentiraaiih razpravah poslancev v skupščinsklh prosvetoih orga-nih. Večja vloga pa ne bo zrasla sama od sebe. Večjo vrednost svojemu delu, takš-no, ki mu kot enemu najbolj odgovornih družbenih poklicev gre, bodo lahko ustva-rili v veliki meri naši pedagogi sami. To pa tako, da bodo še vnaprej pobomiki za večjo kvaliteto vzgojno pedagoškega dela in da bodo sami še bolj odločni mobiliza-torji samoupravnega sistema na vseh . ni-vojih za hitrejše ustvarjanje pogojev, ki bodo zagotavljali ne le izenačenje z osta-limi delavci, ampak predvsem moralno in materialno priznanje, kakršno vzgojno pa-dagoško delo zasluži. Emil ROJC prišla na svetlo z ravno takim admini-strativnim aktom, s sklepom založbe, da finančno omogoči grupi intelektual-cev izdajati svojo revijo. Nihče ne dvo-mi, da je za sedanjo ukinitvijo revije avtoriteta političnih forumov, toda za-kaj bi ob tem pozabljali, da je bila ustanovitev revij^ tudi rezultat politič-ne odločitve. Naša družbena in kultur-na situacija, zlasti pa še »revialna kon-stelacija«, ni nastala brez politike. Ta je po drugi strani ravno tako pogoje-na z vsem družbenim in kulturnim razvojem, saj ni nekaj, kar obstaja iz-ven družbe in od zunaj »nenaravno« posega vanjo, ampak je enako kot na primer kultura, integralen del naše si-iuacije. Marsikdo, ki dvomi v utemeljenost obtožb o protisocialistični dejavnosti Perspektiv, meni, da je bila revija uki-njena zaradi »nepopustljive kritično-sti«, ki da je šla nekaterim na živce. Da njeno pisanje marsikateremu ni bi-lo všeč, je znana stvar, toda ko se je revija ustanavljala, se je vedelo, kdo bo v njej pisal, znani so bili nazori so-delavcev, vedelo se je, da se njihovi pogledi v marsičem razlikujejo od »uradnih«. Revija je nastala kot rezultat dej-stva, da obstoje o raznih vprašanjih različna mnenja in spoznanja, da je za razvoj potrebno in koristno, če pridejo odkrito do izraza. Tako ji je bilo že ob rojstvu namenjeno, da bo »kritična«. Perspektive so dolgo časa opravljale pozitivno vlogo (pustimo ob strani na-čin!) s svojim kritičnim pristopom do pojavov v našem življenju. Razgibale so kulturni ambient in bi to svojo funk-cijo še nadalje opravljale, če — ne sle-pomišimo z abstnaktnimi obtožbami antisocialističnih tendenc v reviji — ne bi na primer v nekaterih člankih od-krito v drugih pa posredno preko raz-glabljanj o vertikalnih komunikacijah, teoriji delovnih grup ipd. prišlo do na-padov na obstoj ZKJ oziroma na njeno vodilno družbeno vlogo. To pa je de-jansko napad na osnove naše družbene ureditve, saj je ZKJ s svojo vodilno vlogo fiksirana v novi ustavi kot se-stavni del našega družbeno političnega sistema. (»Za to torej gre. Partija dopušča kri-tiko, če le ne leti nanjo, če ostaja spo-dobna. ZK se kljub vsemu govorjenju o demokraciji in samoupravljanju po-stavlja nad družbo in hoče veljati za nedotakljivo.« Mislim, da je dosedanji razvoj demantiral trditve, da ZK ne sledi potrebam družbenega razvoja, da ni dostopna kritiki napak svojih'orga-nov — če pa še ni dovolj, je na nas vseh, da to dosežemo v nadaljnjem raz-voju. Da pa se bo ZK odrekla svoji vo-dilni vlogi zaradi demokracije kot ta-ke, svobode kot take, lahko pričakuje ali zahteva samo tisti, ki živi v iluzi-jah, da je družbeni razvoj boj med Demokracijo, Svobodo, Resnico itd. na eni strani in vsem, kar jim nasprotuje na drugi strani. Dokler pa bo tako pra-ksa kot marksistična in vsaka druga sociološka in politična teorija kazala, da poteka razvoj skozi borbo različnih interesov, partija ne bo postavljala na kocko pridobitev interesov delavskega razreda v jugoslovanskem in svetov-nem merilu zaradi kakršne koli Demo-kracije in podobnih abstraktnih idea-lov. Pogosten je tudi ugovor, češ, kdo lah> ko določa, kaj je socialistično in kaj ni. Vsi se lahko motimo, zato mora vsak imeti pravico, da o vsem pove svoje mnenje. šele razvoj bo pokazal, kdo ima prav, vsak tabu je ovira raz-voja. Tako stališče ima svojo težo in je tudi povsem točno, dokler se naha-jamo v območju mišljenja. O vsaki stvari lahko istočasno obstaja več mnenj. vsako je lahko zmotno in no-bene višje instance ni, ki bi dokazala absolutno pravilnost določenega stali-šča. Drugače pa je, ko gre za dejanja. Naj obstoji še toliko različnih mnenj o določeni akciji, izvedli jo bomo sa-mo na en način, čeprav nikdar vnaprej ne vemo, če smo izbrali pravega. Toda, ko smo ga izbrali, se ga mora-mo držati, ne moremo hkrati delati po dveh načrtih. A ker se zavedamo, da smo zmotni in da smo se lahko odlo-čili za napačnega, ne smemo uničiti in onemogočiti iskanje drugih načrtov, ki so kritični do izbranega, vse to pa zo-pet le do neke meje — preveč energije v iskanje drugih poti ali preveliko ne-zaupanje v pravilnost izbrane otežkoča izvedbo akcije, za katero lahko šele, kfi jo izvedemo, dokončno presodimo, če je bila uspešna oziroma v koliko je bil dvom vanjo upravičen. Tu smo očitno na spolzkih tleh, kjer ni nobenih abso-lutnih kriterijev, a ravno zato moramo, če hočemo nekaj storiti, neki kriterij kot relativno absoluten sami vzposta-viti. Pri družbenih procesih, tudi pri graditvi socializma, gre predvsem za dejavnost, akcijo, zato se protislovjem, ki so razvidna že iz shematičnega pri-kaza, ne moremo izogniti, čeprav se v praksi pogosto zatekamo k navidezne-mu preseganju protislovja — k absolu-tiziranju nekih stališč ali k relativira-nju vseh kriterijev. Da se problem še bolj zaplete, ko od »družbe, ki gradi socializem« preidemo h konkretni družbi, kjer ni nikdar povsem očitno, da vsi hočejo prav socializem, kjer ob-stoje ne toliko razni človeško zmotni, a sicer dobronamerni načrti za dosego istega cilja, kolikor različni interesi in različni cilji, ni treba posebej poudar-jati.) Toda, ali je bilo potrebno, zaradi ne-katerih člankov ukiniti revijo, ali ne bi mogli z javno »ustvarjalno« polemi-ko dovolj obračunati z njimi? Če je bilo zaradi nekaterih člankov potrebno ukiniti celotno revijo — na to bi moral odgovoriti svet sodelavcev revije (čemu njihova domiselna takti-ka s T. Šalamunom kot odgovornim urednikom in njegovo Dumo 1964 kot spričevalom zrelosti za odgovorno ure-janje?!). Ustvarjalna polemika pa zahteva po-goj — da rečeš bobu bob, kar pomeni pri pisanju take vrste tudi, da lahko včasih ugotoviš, da iz kakšnih abstrak-tnih razglabljanj izhajajo bolj ali manj izrazite politične ali kako dru-gače neabstraktne konsekvence, na ka-tere ni mogoče pristajati. V normalnih razmerah bi ti avtor potem dokazal, da se motiš, napačno ali celo zlonamer-no interpretiraš njegova izvajanja, ko-likor pa tega ne bi uspel, bi prekinil s takim pisanjem. Toda v »slovenski kulturni javnosti« se vsak poizkus v tej smeri označi za »ukinjanje dialoga« in za »politično diskvalifikacijo« ter ta-ko v resnici preprečuje vsaka ustrezna polemika. Rezultat je absurdna situa-cija, da je javna tajna, kaj je avtor »dejansko« mislil, hkrati pa se ne ve, kaj je dejansko mislil, niti se ničesar ne ukrene, da bi se motna voda raz-bistrila. Tako stanje pa seveda vodi k administrativnim posegom. Zanimivo bi bilo raziskati, kje so vzroki za tako atmosfero v kulturni javnosti, vsekakor je pojav zelo kom-pleksen. Očitno pa je, da ima ugodna tla v tistem delu inteligence, ki je za-padel iluziji, ki jo je zgodovina že to-likokrat demantirala, a se vedno znova pojavlja in verjetno ne bo nikoli po-vsem izginila iz naših glav — da smo mi, naša situacija, dokončno nekaj drugega; da so se včasih šli ali se še sedaj po svetu gredo politične konflik-te, spore med različnimi materialnimi interesi, celo vojne, boj za »Ijubi kru-hek«, pri nas pa je osrednja točka dnevnega reda Akcija, Avtentičnost, Socializacija, pred nedavnim Samo-uresničcvanje (zanimivo, zakaj se da-nes ne samouresničujemo več?!). Drugod naj bi bili ljudje in njihove težnje pogojene še z razrednim, social-nim in regionalnim izvorom in oko-ljem, mi pa smo čisti Subjekti. Od kod take iluzije, kaj jih hrani? Še enkrat — če pravilno označimo ukinitev revije za nezaupnico naši celotni družbeni si-tuaciji, kot je bilo to storjeno y ome-njenem članku, potem ne reducirajmo problema na mehanieno pojmovan od-nos med »politiko« in »kulturo«. Ne /a-pirajmo oči pred vsem ostalim samo zato, da lahko mirne vesti obsojamo administrativne ukrepe. Marko Keršcvan TRIBUNA STRAN 5 Novo v študentskem zdravsfvu V dosedanjih prostorih zavod za zdrav-stveno varstvo ni zmogel več, kot nuditi samo najnujnejše zdravljenje bohiim in še to je bilo zaradi pretesnih prostorov komaj zadovoljivo opravljeno, medtem ko je bila preventivna dejavnost popohioma redumentarna. Zgradba, v kateri bo zavod m zdravstveno varstvo študentov dobil ?io-ve prostore, je ze pod streho in se bo va-nje zavod preselil predvidoma konec le-ta. Življenjski prostor zavoda se bo v no-Vih prostorih šestkrat povečal in temu ustrezno se bo lahko pouečala kapa-Citeta njegovega dela. Z razširitvijo svojega življenjskega pro-stora pa zavod ne bo moge kar čez noč za šestkrat povečati svoje dejavnosti, ker $o povečane prostorske kapacitete le del tnaterialne baze za povečavanje dejavno-sti. Materialna baza bo kompletirana šele, ko bo rešeno vprašanje novih kadrov in finančnih sredstev za pokrivanje stroškov razširjene dejavnosti. Zato bo moral zavod obseg svojih de-javnost le postopoma povečevati in se po' stopoma lotevati novih iri novih nalog vse do izpolnitve prav vse vsebine svojega spe-Cifičnega dela. Rasti bo moral funkcional-fto in organsko brez skokov, ki bi lahko tmeli za posledico nesmotrno preplanira-nje. Služba zdravljenja-knrativa se bo v no-vih prostorih lahko hitro tako izpopolnila, tla bo popolnoma kos vsem svojim na-logam. Že do sedaj je ta naloga predstav-Ijala kar pet šestin vse zavodove dejavno-Stl V novih prostorih bo zavodova kapa-Citeta za kurativno dejavnost približno za še enkrat povečana. Razen tega bo kurati-Vi na razpolago še rentgenska diagnosti-ka, klinični laooratorij in fizioterapija. Qlede na to, da je pri zdravljenju štn-dentov glavna specifičnost zajeti, registri-rati in analizirati prav vso študentovsko patologijo, sraatram, da načelno zavodu ni treba težiti k razširjevanju kurative preko splošne zdravniške prakse z odpira-njem specialističnih dejavnosti. Splošna Kdravstvena pomoč naj bi rajši specialistič-ne obdelave potrebne primere usmerjala in posredovala specialistično pomoč bol-nim študentom v specialističnih ustano-vah splošne javne zdravstvene službe, ki 80 tako opremljene in imajo take kapaci-tete, da brez težav lahko opravijo to delo na najvišji strokovni ratni. Zobozdravstvena dejavnost bo v novih prostorih imela na razpolago še enkrat tolikšno zmogljivost. Mesto dosedanjih dveh kompletnih ordinacij bo imela štiri in bo lahko zajela prav vse študente, ki so potrebm zobozdravstvene pomoči. Zdravi zobje so prvi pogoj za zdravo funk-Cijo ostalih prebavnih organov. Zato zo-bozdravstvena služba pri mladih Ijudeh opravlja, čeprav se računa, kurativni po-tnembno prevencijo bolezni prebavil in tako predvsem zobozdravstvena konserva-tiva povezuje dve funkciji zdravstbo, pre-ventivo in kurativo. V nasprotju s kurativno dejavnostjo, ki $e bo v novih prostorih v glavnem samo Še pomnožila in izpopolnila, pa bomo s pogoji, ki nam jih bodo nudili novi pro-stori, v preventivni dejavnosti zaorali v ledino. Dosedanje preventivno delo je bi-lo res samo prvi zametek, sestoječ iz majhnega števila sistematičnih pregledov, fluorografiranja novo vpisanih in pregle-dov in cepljenja študentov brigadirjev. Razen tega je letos zavod začel s patro-nažno službo kot novo obliko preventivne dejavnosti. Zaradi ozkega obsega naše preventivne dejavnosti doslej nimamo dosti več kot samo površen vpogled v stanje študenta ob vpisu in ob odhodu z univerze, ker so dosedanji sistematski pregledi poskušali zajeti vsako leto vsaj reprezentativno Število novo vpisanih in šiuderitov zadnje' ga letnika. Vsega 800 sistematičnih pregle-dov letno pa komaj da lahko štejemo «a reprezentativno in njihov rezultat lah-ko vrednotimo samo kot grobo orienta-cijo oziroma površno informacijo. Drugi prijem v preventivi je patronaž-na služba. Ta naj daje točen vpogled v tekoče študentovo življenje in delo in pre-ko nje lahko dobimo pokazatelje pretež-no grobe materialne prirode: higienski Standard stanovanj, prehrane in materia-len standard nasploh. Analiza teh elementov daje potem do-datne smernice preventivnega dela. Mož-nosti razširitve preventivne dejavnosti za-voda bodo v novih prostorih zelo velike. Zavod bo lahko v celoti izpolnjeval pro-gram sistematičnih pregledov, čeprav za zdaj ob okrnjeni vsebini posameznega pregleda, brez popolnega psihosomatične- TRIBUNA STRAN 6 ga statusa, kar bo obdeloval le so-matični status. Za kompletiranje si-stematičnih pregledov z obdelavo tudi psihičnega slatusa na žalost za zdaj še nimamo pogojev. Za sistematsko obdela-vo psihičnega statusa je potrebno team-sko delo neuropsihiatra in psihologa, vča-sih tudi socialnega delavca. Zaradi pornanjkanja teh kadrov pa ni-mamo obetov, da bi zavod lahko sesta-vil tak team. Mimo tega pa še tudi ni obetov, da bi zavod vioget zagotoviti potrebna denarna sredstva, ki naj bi po-krivala stroške tega teama, ker približno izračunani stroški dela takega teama sko-raj dosegajo prav vse stroške dosedanje zavodove dejavnosti. V daljni perspektivi pa ne smemo zapostavljati psihohigienske (metalnohigienske) dejavnosti. Z rastjo splošnega materialnega standaria raste življenjski tempo, ki prinaša vedno nove psihohigienske probleme. Ob dosedanji hitrosti našega družbenega razvoja in standarda, ni daleč čas, ko bodo psihohigienične naloge postale glavne na-loge preventivnega dela pri študentih. že danes vidimo, da ni adekvatno rešen pro-blem profesionalne orientacije. Poleg tega psihohigienika bode v oči problem odno-sov med spoloma. Veliko število splavov pri študentkah je žalosten dokaz tega pro-blema. To vprašanje je po mojem mnenju mogoče reševati samo v okviru psihohigie-nične dejavnosti, ki naj bi zajemala celo-ten problem odnosov med spoloma in bi bila neka izločena kontracepcijska posve-tovalnica suha veja preventivnega dela. Z razširitvijo preventivne dejavnosti bo pa nastopil problem plačnika za stroške. Ugotovili smo, da je glavna naloga zavo-da preventiva, kurativa je šele na drugem mestu. Ob novih pogojih dela bo zavod lahko popolnoma izpolnil svoj kurativni program, čeprav bodo že tu narasle Ji-nančne postavke, vendar ob sedanjem sta-nju plačnikov za kurativo pri tem ne bo nobenih težav. Realizacija razširjenega preventivnega programa pa že zg,, najbliž-jo bodočnost nima pokritja, ker bodo ti stroški že dosegli dosedanje stroške kura-tivne dejavnosti. Sedanje stanje plačni-kov za zavodovo dejavnost je zelo pisa-no, vendar ima zavod za vse svoje kura-tivne storitve, čeprav razdrobljene, pa vendar le sigurne plačnike, čeprav ta raz-drobljenost zavod nepotrebno obremenju-je po telinično-administrativni plati. Do-sedanje stanje plačnikov je sledeče: štu-dentje, ki so po svojih starših socialno za-varovani, imajo plačnika v pristojnem zavodu za socialno zavarovanje, študen-tom, sinovom kmetijskih proizvajalcev po-polnoma ali deloma krije stroške zdravlje-nja pristojni sklad kmetijskega zavarova-nja, stroške zdravljenja študentov, ki ni-majo nikakega socialnega zavarovanja po-kriva študentski zdravstveni sklad, ki ta-ko kot plačnik izenačuje študente brez vsakršnega zavarovanja in tudi one delno kmetijsko zavarovane s socialno zavaro-valnino. študentski zdravstveni sklad je prav tako plačnik skoraj vse preventivne dejavnosti našega zavoda, raztn za sto-ritve iz individualne preventive, ki se ob-računavajo kakor stroški zdravljenja. Po-trebna finančna sredstva Uudentovskemu zdravstvenemu skladu zagotavlja vsalio le-to untverza iz svojih predračunskih sred-stev. Pri dosedanjem stanju plačnikov bi mo-rala vso materialno breme razširjene pre-ventivne dejavnosti prevzeti na svoje ra-me univerza in ostale visoke šole, čeprav je to protislovje, ker univerza kot pro-svetna dejavnost mora iz svojih sredstev, namenjemh pravzaprav za prosveto, finan-^sirati zdravstveno dejavnost, ko pa dru&ba za zdravstvo izdaja posebna sredstva in bi bilo dosti bolj logično, če bi tudi sredstva za preventivno dejavnost pri študentih dote-kala iz sredstev socialno zdravstvenega ne pa iz prosvetnega sektorja. Rešitev tega protislovja bi bila nakaza-na tako, da bi se usa sredstva, ki jih na-ša dru&ba izdvaja za zdravstveno varstvo posameznega študenta, združevala na enem mestu in bi se iz tega mesta finan-sirala vsa dejavnost našega zavoda. Nasta-la naj bi kot plačnik organizacija podob-na komunalnemu zavodu socialnega zava-rovanja, ki bi združevala vsa sredstva za zdravstveno varstvo študentov. Danes ko-munalni zavodi za socialno zavarovanje plačujejo zavarovanhn študentom samo ku-rativne usluge, ki jim jih nudi naš zavod, medtem ko sredstva, ki jih ti zavodi ima-jo za preventivno dejavnost za vsakega svojega občana, v tem slučaju za študen-ta ne izkoriščajo zanje, ker študent potre-buje svojo zdravstveno prevencijo naj' manj deset mesecev na leto v mestu štu-dija, ne pa v komuni v katero je pristo-jen. Dr. Kristijan Derganc IUDI V ODMORU V BELI HALJ^ Odnos katoliške cerkve do delavskega gibanja Prve buržoazne revolucije je cerkev prav tako obsotlila kot kasncje proletarskc. V francoski buržoazui revoluciji, ki pomeui 'tulminacijsko točko spora med starim fevdalnim režimom in vsemi ostalimi antifevdalnimi silami, se je kler znašel na strani kralja in fevdalnega plemstva. Papež Pij VI je francosko meščansko ustavo označil za anticerkveno, posebno še, ko so bila konfiscirana papeška posestva v Avignonu. Cer-kev je iskala oporo pri absolutističnili fevdalnita evropskih vladali. Prav tako je cerkev obsoilila racionalno gibanje v Italiji 1849. 1. Libcralna bur-žoazija je organizirala napad na papeževega prve-ga ministra Sellegrina Rossija. Papežcv dr/avni sekretar kardinar Antonelli prosi fevdalne vlade Avstrije, in Spanije, kjer je zmagala kontrare-• olucija, naj intervenirajo proti rimski meščanski rcpubliki. Pij IX obsodi v encikliki »O napakah našega časa«< buržoazni liberalizem s fcvdalnib pozicij. Leta 1869 Pij IX sklicuje XX ekumenskl koncil, na katerem zahteva očuvanje fevdalne Ev-rope. Od koncila zahteva, da izglasujc »Dogmo o nezmotljivosti papeža«, pet škofov zapusti kon-eil, papež pa dobi avtoriteto »ncpogrcšljivosti«. Spor med cerkvenim, fevdahiim, konservativ-nim in meščanskim liberalizmom je trajal ie]a-tivno kratck čas. On izgine s prvimi samostoj-nimi nastopi proletariata in za to veliko zgodo-vinsko prelomnico se šteje leto 1930. Toda do-kler so bile dclavske zahtevc omejene zgolj na ekonomske brez političnega programa in trdne organizacije in doklcr je bilo dclavsko gibanje še obviadovano od anarhistov in utopiOnih soci-Rlistov, sploh še bilo, zmedeno kot ga je označil Engels, toliko časa je cerkev v teh oblikah de-lavskega revolta videla le nepokorščino in vzdih tlačene kreature, ki potrebuje hvaMce in tolažbo evangelijev. Razredni boj so naivno pojmovali kot nekaj slučajnega in kot hujskanje nekaterih prcvratne-žev, ki so izgubili vso vero v krščanski moralni kodeks. Njihovo tolmačenje se je gibalo na tej liniji: res, spremenilo se je gospodarsko življenje pa tudi moralna pojmovanja v primerjavi s srcd-njim vekoni, toda na noben način prvo ni vzrok drugemu, teniveč obratno, odpad od moralnib naukov evangelija je povzročil nastanek novega gospodarskega sislema. Marks to imcnuje logika v popularni obliki. Ko je prišlo do Pariške komune, je praktič-nost komunističnega nauka poslala veliko bolj otipljiva-grozljiva. V razvitih industrijskih drža-vah Evcope so nastale močne socialnodemokrat-ske stranke in postale politična sila v buržoaznem paiianientu. Če je že buržoazija vse bolj morala upoštevati to dejstvo, je bil to za ccrkveno orga-nizacijo zadnji signal, da stopi na čelo razrednega boja z eno samo pretenzijo, da doseže razredno spravo, ohrani svobodo privatne lastnine in od-vrne delavce od komunističnega vodstva. To je dejstvo, ki ga potrjujojo vsi važnejSi dokumenti vatikanske politike. Začetni poskusi te nove orien-tacijc katoliške cerkve so naleteli na hud odpor oficialne politike Vatikana. Slruja liberalnega katolicizma se je začela formirati v Franciji v 30-ih Ietih preteklega stdletja. Vodil jo je opat Lamckkais, zbrano okoli lista LAvekit. Zahtevali bo, da se ccrkev loči od države in da se ukine sama papcška država. Orkev je zabranila izdajo lista, opat pa je bil pozvan pred papeža Gre-gorja XVI. Opat se je sicer začasno pokoril, a je nato kmalu zapustil katoliško crrkev. Ideje francoskih katoliških. liberalcev so se razživele v Italiji in njen inciator je bil pisec in politik Alessandro Manzoni. Papež Leon XIII (1878—1903) je bil prvi ideolog kapitalistične epolie katoliške cerkve. Z Leonovimi enciklikami cerkev osvaja kapitalistični sistem. Ker je vsakodnevna praksa očitno kazala, da se cerkcv veže na oblast vlada-jočega razreda, zato med dclom nižje duhovščine nlkdar niso popolnoma zamrle liberalne težnje, s katcrimi naj bi preprečili nevarnost. da se cer-kev popolnoma identificira z razrednim nasprotni-kom proletariata. V tej meri je v novejši dobi zanimiv p&jav duhovnikov-delavcev v Franciji in akcije La Pite v Italiji. Proti koncu druge sve-tovne vojne je mnogo duhovnikov v Franciji od-llo nied delavce v tovarne, češ da je le tako niožen preporod Jtrščanstva. V teh okoliščinah so kmalu začeli zagovarjati sodelovanje katolikov 8 komunistlčno partijo. Vatikan jc uporabil vse ttkrepe, da se ta akcija preklne in se dubovnikl trrnejo iz tovarn, čcš da jih to ovira v izpopol-njevanju njibovih duhovnih dolžnosti. Cerkev je eahtevala, cta se v tej smeri sme dclati saroo še pod naslednjimi pogoji: a) da te duhovnike izbirajo škofi, b) da solidno ponujajo cerkveno doktrino, c) da fizično ue delajo, d) da ne vstopajo v sindikate hi se ne bavijo s politiko. To je praktično pomenilo začetek konca tega gibanja. Ena tretjina se pokori Vatikanu. V enem tzmed pisem francoskemu kleru so zapisali: Mi smo zavrženi ker aktualni režim zametuje delav-ski razred. Cerkev preko večine svojih tlanov in institucij brani režim, proti kateremu se mi skup-no z delavskim razredom z vsenii silami borinio, ker je nepravičen. Treba je, da smo na jasnem: cerkev podpira ta režim zaradi svojih eksistcncnih inleresov, ker je z vsemi današnjimi instituiijarai materialno vczana na kapitalistični režim. Prepri-čaii smo se, da bi nas ideje, ki nam jih je tlajala cerkev o delavskem razredu lahko dovedlc v po-ložaj zaveznikov kapitalistov. Prepričani smo, da proletariat brcz razredne zavesti svojih organi-eacij ne bo nikdar uspel zmagati. Razrcdna hor-ba ni moralna koncepcija, temveč surovo de.fs(vo, ki je navrženo delavskemu razredu. Mi smo v to-ku izkustva dojeli, da socialne doktrine, ki jih propagira cerkev, najčcšče vodijo k izdaji delav-skega razreda in njenih internalov. Kaj nam konkretno pokaže primer La Pire V [taliji. On se je zavzel za delavce, ki .jih je v 1. 1950 lanagloma začela odpuščati ferentinska železarna Pignane. Zahteval je, da se ne smejo zmanjšati proizvodne kapacitete. Konfederacija industrialcev je javno zahtevala, da krščanštvo brani obstoječi red., češ da so antikrščanske koncepfije zajele del odgovornih pripadnikov Demokrščanske stran-ke katoliške akcije. Ni čudno torej, če je krščanski socialni nauk zavzel dominantno mesto v katoliški cerkvi. Tako jc od 1846 do 1952 izšlo 42 enciklik. Leta 1884 pa je bila v švici ustanovljena freiburška revija kaloliških sociologov, uvedli so toirstna predava-nja za teološke, fakultete, propagirali svoj nauk med. delavci in ustanavijali krozke ter organiza-cije. L. 1936 se ustanovi v Rimu Papeška akade-mija znanosti. Pij XI je v encikliki Dividini redemptoris do-bro zadel specifičnost proletarskega razrednega boja: Pvvič, odkar ljudje pomnijo, gledamo skrbno premišljen upor proti vsemu, ker se imenuje »bog«. (Divini redemptoris, prevod Aleš Lšeničnik Ljubljana 1937). To »proti vsemu« tiarksisti lah-ko zamenjamo z vsemi oblikami človekove odtu-jenosti in med temi oblikami, toda ne med prvi-mi, je res tudi bog — religiozna zavest. Pij XI se v isti okrožnici sprašuje, kako je tnogoče, da se ta nauk, (t. j. marksiztm — op. pisca) ki je znanstveno že davno prevagan in ki mu tudi vsakdanje življenjsko Izkustvo naspro-tuje, tako hitro po vsem svetu Siri. Odgovor: »To nam bo jasno, če premislimo, da jih le malo dovime, kaj komunisti hočejo.« In med tenii, ki tega ne doumejo, je tudi Pij XI, to pa mu ne dovoljuje dejstvo, ker je orga-nizacija toliko povezana s kapitalom. da je postal »celo ateizem Culpa Levis (ma!i greh) v primeri s kritiko tradicionalnih lastninskih odnosov.« »Marx: Kapital CZ 1961 str. 12. Kar pa se tiče znanstvene premaganosti marksizma, pa so dancs teologi nekoliko bolj previdni v takih izjavah, saj morata jezuit Wetter in pater Bochenski pi-sati debele knjige o marksizmu. Krščanski socialni nauk ne niore skriti svoje utopiCnosti, da hoče enkrat za vselcj pokazati na idealno zdravilo obstoječih družbenih odnosov, se-veda pa morajo vedno znova ugotavljati. da se njihova načela nikjer ne uresničujejo, da se ved-no znova kršijo in zato seveda njihovi krščanski Ijubezni in pravičnosti nikoli ne zmanjka dela. One ostanejo to, kar so: slavnostna donolnitev te-ga sveta, Ioeika v popularni obliki (>Iarx). Ta teza drži, kl.jub vse.j spremembi taktike in tolma-eenj obstoječega od Leonove enciklike pa do Ja-nezove enciklike MateF ct magistra. In za mark-siste komuniste je važna sprememba taktike v po-gojih mednarodnega delavskega gibanja in n.iego-ve borbe za mir. Ce smo se tu v zadn.iem dasu znašli na isti točki, to v nobenem primeru ne pomeni, da dajemo koncesijo niihovim načelom. ANDREJ KIRN SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI e SREDNJEŠOLCi 9 SREDNJEŠGLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI NEKAJ MISLI V GIMNAZIJSKEM ŽARGCNU GAUDEAMUS GITUR C. W. Kindleben je 1781 izoblikoval pe-sqpi De brevitate vitae (O kratkosti živ-Ijenja) in od takrat je to postala pesem maturantov, himna ob slovesu iz srednje šole. Poleg kolikor toliko ubranega petja iz grl, ki so prebrodila mutiranje, četrto-šolci običajno namenijo svojim nasledni-kom še najrazličnejše napotke za šivlje-nje, ki jih samo s šolsko izobrazbo in niž-ješolsko pametjo prvo, drugo in tretješol-ci pač še ne morejo poznati. Gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani je ena od enajstih verificiranih v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1957 in od takrat vsa-ko leto pošlje v svet priblizno šestdeset ma-turantov. V času svojega obstoja je pre-živela že dve različni maturi — »staro« (izpiti iz posameznih predmetov) in »no-vo« (naloga in zagovor). Letošnje šolsko leto pa je vsem maturantom v Sloveniji prineslo nekaj sivih las ali viaj razburje-nja. šele v .začetku drugega polletja je namreč prišlo dokončno obvestilo o obli-ki mature, ki letos ostane še neizpreme-njena. Direktor gimnazije v šentvidu, tvv. Sta-ne Medved, je o obliki mature povedal ta-kole: »Ob današnp strukturi zaključnega izpi-ta, ki obsega le klavzurno nalogo, domače delo in njegovo obrazložitev, se postavlja vprašanje — ali so ocene, ki jih dobijo kandidati pri zaključnem izpitu, ustrezno merilo uspeha, ki so ga dijaki dosegli iz celotne snovi. Ocene pri zaključnih izpi-tih se namreč ne ujemajo z ocenami v zaključnem razredu, torej sedanji zaključ-ni izpit ne daje resnične podobe znanja kandidatov.« Nedvomno drži, da je savio zagovor na-loge znatno lažji, kot izpiti iz vseh pred-metov. Pravilna oblika bi bila ustrezna kombinacija obojega, naloga, in izpiti iz predmetov, ki jih bo maturant potrebo-val pri nadaljnjem študiju na fakulteti. Taka matura bi tudi spodbudila oziroma povzročila intenzivnejši študij v vseh šti-rih letih šolanja. šentviški četrtošolci so se pri izbiri predmeta za svoje maturitetne naloge naj-več odločali za biologijo, kemijo, zemlje-pis, jezike in fiziko, svoje zastopnike pa imajo tudi fiiozofija, predvofdška in te-lesna vzgoja. Važnejše in precej težavnej-še vprašanje, ki ga morajo reševati ma-turanti, pa je nadaljnje šolanje. Pove-zava mea srednjimi in visokimi šolami je premajhna, saj bi lahko študentje fakul-tet pripravljali za srednješolce fne samo maturante) med šolskim letom raslična predavanja o študiju na univerzi. Doslej so srednješolci, ki niso bili povsem odlo-čeni za smer nadaljnjega študija, v glav-nem lahko le samoiniciativno prebirali naj-razlienejše članke o važnosti izbire prave-ga poklica in izpolnjevali ankete Zavoda za poklicno usmerjanje mladine. Direktni razgovor s študenti posameznih fakultet bi bili za srednješolce nedvomno veliko koristnejši in primernejši. V zadnjih dneh maja in v začetku ju-nija vlada na vseh srednjih šolah posebno vzdušje. Jn tako tudi na gimnaziji v šent-vidu. Maturantje so izpitne naloge že od-dali, pišejo svoje zadnje šolske naloge in polnijo table s formulami in kilometrski-mi funkcijami. Vse pa vznemirja misel na zaključni ceremonial. Glave se stikajo in skušajo sestaviti kar najduhoviteje poslo-vilni govor, v telovadnici so mize za na-mizni tenis že prestale nekaj poizkusnih pevskih vaj. Gaudeamus igitur počasi pol-ni srca in daje slovesno vzdušje. Posebni znamenitosti sta maturantski iz-let in zaključni ples. Prvošolci so sklenili mesečno prmašati denar za končni izlet, a se jim je zdelo prezgodaj. In maturan-ti povsod stoje pred dejstvom — premalo denarja. Nekateri poskušajo z nastopi, drugi odhajajo na množične delovne ak-cije v razne vrtnarije ter pišejo prošnje gospodarskim organizacijam in jorumom. Znano je pač, skoraj že tradidja, da štu-dentje nimajo denarja. Treba se je znajti, kakor koli že. Seveda pa v takih prime-rih prispevajo svoj delež tudi dobri strič-ki in tetke. Del dobljenega kapitala je po-trebno (v upanju, da se vsaj povrne) vlo-žiti v rnaturantski ples. Predniki letošnjih maturantov v šentvidu so dobili na ples goste rokohitrece, ki so mimogrede odstra-nili iz garderobe nekaj plaščev in prihra-nili prirediteljem skrb — kam z denar-jem. Po šolskih hodnikih hodijo maturanti, tečejo jim zadnji dnevi bivanja na šoli. Nekateri se veselijo konca, drugi se otož-no spominjajo štirih let. Tretješolci jim nikakor nočejo verjeti, da sedanja matura ni nič lažja, kot bo nova. Profesorji sku-šajo biti prizanesljivi, a jim ne uspeva po~ vsem. Pravijo, da so ti dnevi odločilni, kljub temu, da četrtošolci zatrjujejo, da bi vsaj v zadnjih dneh, v zadnjih izpraše-vanjih in šolskih nalogah lahko upošteva-li, da teče četrto leto, poslednje leto na gimnaziji. Toda — red mora biti! Maturanti uničujejo v »kadilnici« zad-nje čike in prvošolke jim z nežnimi po-gledi nastavljajo mreže. Ostalo jim je le še malo časa. In ko bodo četrtošolci s trdimi cilindri, odločnimi koraki irt' naglji v gumbnicah, četrtošolke pa v novih oblekah, z visoki-mi petami in bleščečimi očmi, stopili po parih v vrsto in združili glasove v sveča-ni Gaudeamus igitur, bodo okoliška okna in cesta polna opazovalcev. In morda bo tudi tokrat prišel mimo sivolasi možak in se otožno nasmehnil: »Maturanti! Kako velik dan je zanje danes.« Nato bo pomol-čdl in tiho dodal: »... pa vendar tako majhen!« A povorka bo šla naprej in pela svečani Gaudeamus igitur. Nova štiri leta šolanja so minila! Maturanti bodo z dvignjenimi glavami, opravljeno maturo in zaključnim spričeva-lom vstopili na izbrano fakulteto. Tam pa bodo zopet ozeleneli. Iz maturantov se bodo prelevili v — BRUCE. S.P. V SHIHMSKIM NASELJU JE PREMALO PROSTORA Mnogo maturantov se bo po končani srednji šoli vpisalo na univerzo. Velik del teh pa v Ljubljani ne bo imel stanovanja in ee bodo odpovedali strici in tete, bo verjetno njihova prva pot na upravo štu-dentskega naselja. Zanimalo nas je, "kakš-na bo njihova usoda in zato smo vprašali tovariša Franca Krumbergerja, upravnika doma študentskega naselja, kako je v na-selju s prostorom. »Kljub tsmu, da študentsko naselje lah-ko sprejme do 1500 študentov, lahko ob vpisu na univerzo običajno sprejmemo sa-mo 150 novih prebivalcev. Letošnje leto je bilo nekoliko boljše — sprejeli smo jih, (skozi vse šolsko leto) okoli 500. Da bi zadostili potrebam, bi do leta 1970 mo-rali povečati kapaciteto študentskega na-selja na 2500. Razen tega vsi sedanji pro-stori ne zadovoljujejo, ker so samo preure-jeni društveni prostori. V njih spi včasih tudi 20 študentov, potrebam sodobnega živ-ljenja (v vseh pogledih) pa zadostujejo sa-mo sobe za dva — Kakšni so stroški za življenje v nase-lju? »Samo sianarina znaša 2700 din mesečno. Hrano študenti lahko dobe v naši menzi ali pa kjerkoli hočejo. Kosilo stane v men-zi naselja 150 din, večerja 100 din. S takimi cenami komaj krijemo izdatke in zato j« menza v naselju večni kamen spotike. — Je življenje v naselju pestro? »Da, kljub temu, da nimamo primernih prostorov. V naselju večkrat gostujejo Drama, Mestno gledališče, Mladinsko gle-dališče, Opera in druge skupine. Imamo fotoklub, ki dobro dela in je priredil že več razstav. Prav tako dela radioklub. — In šport? »Najpopularnejši je nogomet. že večkrat so študentje med seboj organizirali različ-ne turnlrje v malem nogometu. V bodooe bodo pogoji za šport boljši, ker bomo zgradili, poleg treh igrišč, ki jih že imamo, še dve manjši telovadnici. — Za konec nam, proslm, povejte — kakš-ni so pogoji ia »vstop« oziroma sprejem v naselje? »Zaradi neurejenih razmer s prostorom je za sprejem v naselje važno potrdilo o materialnem stanju študenta. Mimo tega rabi maturant za sprejem še maturitetno spričevalo. Potrdilo o vpi^rti na univerzo ni potrebno, ker je vpis kasneje, kakor pa rok za sprejem v naselje. Petčlanska ko-misija prvo nedeljo v juniju v dnsvnem časopisju objavi razpis za sprejem. Po roku — 1 avgusta pa na osnovi prošenj, rie glede na vrstni red, kako so prispele, izbere nove prebivalce naselja.« R. O. Uspela voiilna konferenca V petek je bila v Mariboru volilna kon-ferenca ZK mariborskih višjih šol, na ka-teri so delegati razpravljali o novih meto-dah dela v org. Zveze komunistov, o struk-turi pedagoškega kadra, o socialnih proble-mih, ter o reševanju aktualnih vprašanj naše stvarnosti. Prav tako pa so delegati izvolili svojega predstavnika za VIII. kon-gres Zveze komunistov Jugoslavije. Izvo ljen je bil BLAGOTINŠEK CIRIL, študent višje tehniške šole. V razpravi o novih metodah dela so de-legati jasno poudarili, da so že preizkušene metode dela v naši sodobnosti zastarele in da je posebno nujno pri visokošolskih za-vodih ustvariti nov koncept dela. Cilji, ki so bili jasno postavljeni v naši revoluciji, so popolnoma drugačni od ciljev, ki jih ima naša stvarnost. Ti cilji so precej da-leč in zato moramo razgibati delo z akci-jami, v katere vključujemo široke množi-ce ljudi. Prav tako pa je treba v sestaja-nje študentov komunistov in nekomunistov vnesti zdravo razpravo, ker se ta drugače izTodi v popolno reakcionarno gledanje na stvarnost. Zato je treba skupaj s pedago-škim kadrom ta vprašanja temeljito anali-zirati ter se postaviti na stališče takšnega analiziranega pogleda na stvarnost. V naši sodobnosti se pojavljajo mnoga filozofska vprašanja, ki so še marsikje ostala odprta in ki jih mlad človek po svoje razlaga, za-to lahko pride do močnih reakcionarnih teženj mladine. Zato se morajo kakoi* pe-dagoški kader, tako tudi Zveza študentov in Zveza komunistov čimbolj poglobiti v ta nova vprašanja, saj odgovore za njih ne moremo iskati samo v Kapitalu ali podob-ni marksistični literaturi, ter jih razjas-niti tako, da bodo vsakomur jasna. Raz-prava o teh vprašanjih mora postati spro-ščena, ne biti zaprta v pasivnost poslu-šanja. Le na ta način bomo lahko dosegli popolnoma realen pogled na našo stvar-nast. S tem ne mislim reči, da se naj se-stanki, kot zastarela oblika dela odpravijo, ampak jih je treba vse temeljiteje pripra-viti, razpravljati na njih popolnoma spro-ščeno o aktualnih družbenih vprašanjih. Moramo se poglobiti v miselnost ljudi ter z njimi razpravljati in menjati napačna mnenja. Delegati so tudi razpravljali o inverziji študija in o različnih odnosih različnih fakultet do takšnega študija. Inverzija štu-dija je bila potrebna, saj bi nam drugače v strukturi nasega gospodarstva manjkala. stopnica v lestvici strokovnjakov, ki so našemu gospodarstvu nujno potrebni. Res pa je da nekatere fakultete inverzijo štu-dija papolnoma negirajo in v novih statu-tih popolnoma zanikajo pomen I. stopnje. Mariborske šole pa so s svojim obstojem dokazale, da mverzni študij ni b:l preura-njen, saj so doslej dale žs skoraj sedemsto diplomantov, katerih velika večina se je zaposlHa v praksi. Posebno pozornost so delegati posvetili mentaliteti fakultet in višjih šol, saj vemo, da so nekatere fakul-tete in višje šole imele samo naslov in ga še imajo, strokovnosti pa ne dajo. V dobri veri, da bo iz take šole prišel strokovnjak, teh v veliko pnmerih ni. Zato so delegati razpravljali tudi o tem, da bf na višjih šolah uvjdli nekaj podobnega, kot je veri-fikacija gimnazij, vsaj v minimalnih me-jah. Na ta naS:n b\ lahko zagotovili dobro strokovno izobrazbo Problem sodalno ogroženih študentov v Mariboru je še vedno poglavitna točka ve-čine dnevnih redov raznih sej in zasedanj. Odgovorni organi se res trudijo, da bi ta problem čimprej rešili, vendar do sedaj te razprave niso prinesle večjega uspeha. V Mariftoru so višje Sole Se Stiri leta, Stu- dentskega doma pa ni bilo. Letos v jeseni bo namreč končno dograjen. Na ta način se bo vsaj delno rešil problem stanovanja in družabnih prosforov, ki jih jnariborski študentje sploh ne poznajo. Tudi prehrana predstavlja resen problem, saj jo v novi samopostrežni restravraciji plačujejo pre-cej drago. Socialni problem študentov se bo v veliki večini rešil letos, saj so že raz-pisani krediti, ki bodo mnogim študentom olajšali študij. Pri prehodu na drugo stopnjo, VEKŠ jo misli uvesti drugo leto, so bili delegati mnenja, da bi moral študent, ki je končal I. stopnjo biti eno leto v praksi in si s tem pridobiti določeno prakso in šele nato bi se lahko vpisal na drugo stopnjo. Prav tako je potrebno uvesti tudi večjo speci-alizacijo v študiju, ki jo gosp^darstvo nuj-no zahteva. -niš PO POTEH PRVEGA POHORSKEGA BATALJONA Ob Dnevu mladosti je Odbor Zveze študentov mariborskih višjih šol orga-njziral pohod po poteh legendarnega Prvega pohorskega bataljona. Pohoda so se udeležili študentje mariborskih višjih šol in predstavniki kluba slo-venskih študentov, ki študirajo v Za-grebu. Pot je vodila od vznožja Po-horja, preko Ruške koče, partizanske bolnišnice »Jesen«, Treh kraljev, Crne-ga jezera, Osankarice in Treh žebljev nazaj proti Mariboru. Prvi večer so udeleženci pohoda pri-pravili pri Treh kraljih kres s kultur-nim programom. Kljub dežju in celo-dnevni hoji so bMi vsi dobro razpolo-ženi. Posebno prisrčen in sproščen je bil stik s preživelimi borci prvega Po-horskega bataljona, ki so obujali spo-mine in odgovarjali na vprašanja o bitkah na Pohorju. Drugi dan je bila komemorativna svečanost na Treh že-bljih, kjer je padel Prvi pohorski ba-taljon. Ta dva dncva sta pokazala, da v pri-jateljski skupini mladih Ijudi v pra-vem pomenu besede lahko zaživi brat-stvo* in pristnost. Ves čas pohoda je vladala med udeleženci blizkost in iskrenost, pa čeprav so se nekateri prvič srečali. Pogovori so tekli o mar-sičem. Nekateri so se pojrovarjali o težavah med študi,jein, dru?;i o svojem prostem času in tudi o svo*ib najin-timnejših stvareh. Zares škoda, da je dež preprečil zadnji del pohoda od Treb iebljev do Peska. Ta pohod je povsem upravičil svoj namen. Ikleleženci so se vrniM z lepi-mi soomini in vsi so ob slovesu izra-zili žpljo, da se prihodnje l«to zopet snf^aio na podobn«>m pohodu: Prija-teljstva in mladosti. D.E. TRIBUNA STRAN 7t Sredstva kultura in Pojavi v sodobnd kulturi zaslužijo pozornost in analizo predvsem zaradi tega, ker prehajajo iz pod-ročja »čiste« kulture na področje družbenega živ-ljenja nasploh; na področju kulture se bijejo vča-sih tudi najhujši idejni boji. Sodobna kultura in nivo umetnosti sta, po oceni mnogih teoretikov in umetnikov, zastrašujoča. Današnji čas da je izgubil smisel za umetnost nje-gove kulturne težnje zadovoljuje šport, kult sex-bomb in senzacionalna časopisna poročila. Poleg tega pa se navadno poudarja, da je ta novi, »slabi« okus internacionalen in da je revolucionarna sila, ki lomi vse stare pregraje, tudi razredne. Koliko je tako mnenje pravilno, bomo imeli priliko videti v nadaljnem razlaganju. Prav zara-di tega, ker se danes masovna kultura izvaža in razširja povsod, je še tem bolj važno, da posku-Šamo različne teorije in ugotoviti, kaj se skriva za njimi. KULTURA IN TEHNIKA Zgodovina »slabega okusa« je in manjvredna kul-turna produkcija ni rojena včeraj. V vseh dobah človeške zgodovine obstajajo poleg del mojstrov tudi diletantska dela; in ne samo to, že zelo zgo-daj se srečujemo tudi z neke vrste popularno pro-dukcijo za ljudstvo. Ta kultura je v vseh prejš-njih obdobjih poklicna domena deklasiranih ele-mentov, potujočih pevcev, šarlatanov vsake vrste. Z nastopotn kapitalizma in razvojem tehnike pa pridobi manjvredna kulturna produkcija dva nova aspekta: skomercializlranost ter industrijskd zna-čaj in razredni poudarek. Trije momenti so predvsem pomembni za na-stanek kulture, ki zavestno teži k temu, da bi za-dovoljila najnižji nivo okusa: 1. Osnovna splošna izobrazba, ki je vsaj v na-Čelu dosegljiva vsem slojem, 2. Razvoj masovnih komunikacijskih sredstev 3. odkritje in razvoj takih komtinikacijskih sredstev, ki dajajo možnosti za mehansko po-snemanje. Razvoj tehnike je omogočil produkcijo kulturne-ga blaga, reprodukcijo, ki nima nobenega osebnega pečata. Omogočil in hkrati zahteval pa je tudi ko-mercializacijo tega blaga. Komercia.lizacija sa-ma ustvarja merila današnje masovne kulture: neki produkt se tembolj splača, v čim več primer-kih se proda in jasno je, da je ta zakonitost zme-raj spodbujala producente, da skušajo čim dal.ie obdržati neko kulturno potrebo, ki jo prej bolj ali manj umetno izzovejo, kar pomeni predvsem večje povpraševanje. RAZREDNI CILJI MASOVNE KULTURE Ko se veliki kapital polasti kulturnih posredni-kov, obarva razredno kulturo, ki jo prodaja. Raz-redni cilji, ki jih izpoveduje ta umetnost, so naiv-no prozorni: prepričati skušajo, da je ta svet (ka-pitalistični), če že ne edino možen, pa vsaj najbolj-Ži možen. Ideološke smeri, ki se jih držijo pro-ducenti lahke umetnosti, so omejene predvsem na zahtevo po nedotakljivostii dodočeniih družbenih nasprotij, kot so razredni boj in delavsko gibanje, vsaka principialna kritika na obstoječi družbeni red, vsak religiozni dvom in vsaka opozicija pro-ti Cerkvi. Vsebinska razsežnost masovne kulture ni velika: vsega skupaj vsebuje samo nekoliko motivov, ki jih kot nekakšno čarovno formulo variira do ne-skončnosti. Svoje namene dosega z najbolj poceni sredstvi: z osladnim sentimentalizmom, ceneno simboliko in številnimi nepričakovamimi obrati, ki drže potrošnikovo pozornost stalno v napetosti. jproducenti dosegajo, ne samo, da bralec ali gleda-lec sočustvuje z literarnimi aM filmskimi junaki, ampak, da se z njimi identificira. Identifikacija pa obvesčanja, množična kulturna politika značaj bega pred stvarnostjo, tako, da izgleda, da je najprivlačnejša lastnost današnje masovne kulture to, da nudi možnost, preživeti nekaj časa v tuji koži. Identifikacija je zavestna oblika vara-nja samega sebe. čeprav je današnja kultura kul-tura »zvezdništva«, pa funkcija zvezd ni ustvarjati človeško prepričljive like, ampak mnogo bolj, ust-varjati tako nedoločene in nedognane like, da lah-ko dopolnjujejo zgrešeno življenje in neizpolnjene sanje vsakega povprečnega človeka. Identificira-nje današnje publike z njenimi idoli je v bistvu mešanica samodramatiziranja, sočutja s sabo in samoprevare. Iz tega tudi izhaja vsa moralna škoda cenene, masovne literaturč: predstavlja slab zgled, obenem pa zapeljuje v življenjsko zlaganost, katere funk-cija je, analizirana do kraja, ne samo dopolniti ne-uspelo življenje, ampak predvsem odvrniti člove-kovo pozornost od realnih družbenih problemov. Producenti masovne kulture so znali izkoristiti ne-izobraženost in intenzivne kulturne potrebe niž-jih slojev ne samo za ustvarjanje ogromnih do-bičkov, ampak tudi za doseganje svojih razrednih ciljev. VLOGA OBVEŠČEVALNIH SREDSTEV V KULTURNEM DOGAJANJU često se vloga masovnih obveščevalnih sredstev (tisk, radio, televizija itd.) ocenjuje kot izrazito negativna. Res je, da poleg tega, da obveščevalna sredstva povezujejo ljudi s kulturnim dogajanjem vsega sveta, povzročajo hkrati neko uniformiranost kul-ture. Naše stoletje je s časopisi in radioaparati PAVEL KOLARIC: OSAMLJENOST v bistvu izenačilo duhovni nivo mestnega in kmečkega prebivalstva, tako da je raven današnjih mestnih množic samd za nekaj kinopredstav viš-ja od podeželske. Medtem ko je bilo v prejšnjih stoletjih »ljudstvo« (kmečko podeželsko prebival-stvo) ustvarjalno in si je z lastno kulturno produk-cijo zadovoljevalo svoje zahteve po kulturi, pa sodobna komunikacijska sredstva to onemogo-Čajo. (Razen tega pa so v zadnjih sto letih nasto-pili tako veliki premiki v strukturi prebivalstva, da v industrijs.kih deželah skoraj ne moremo več govoriti o vaškem prebivalstvu, celo v Sloveniji je izraziy tip kmečke vasi izginil). Tako je nasta-la tista enakomerna raven nezahtevnosti okusa, ki jo zadovol.iuje masovna kulturna produkcija. Obveščevalna sredstva so zaradi svojega tehnič-nega značaja hkrati velika industrija, ki je danes v večini dežel tudi izrazito monopolistična. Zato je težnja po rentabilnosti povsod prevladujoča. Producenti na veliko izkoriščajo težnjo po senza-cionalno&ti in razburljivosti, ki pa je v bistvu že rezultat delovanja teh sredstev (časopisi 19. st.). Vpliv raasovnih komunikacijskih sredstev sicer še ni natanko raziskan, vendar lahko rečemo, da imajo največji vpliv prav v nastajanju in izobliko-vanju estetskih meril. Prodajanje gotovih resnic je ena izmed temeljnih lastnosti masovne kuiture, s tem pa izginja razmišjujoči odnos človeka do sveta. Vendar pa ne smemo pozabiti- dejstva, da so prav množična obveščevalna sredstva tisla, ki lahko napravijo človeku naše dobe dostopna ta-ka kulturna bogastva, kot jih ni mogla nuditi no-bena doba doslej. NOVA PREMfERA V LJUBUANSKI OPERI NALOGE uvozu samo detekt ampak Rekli smo že, sredstva lahko sti. In prav v te predne kulturne Masovna kulti prav zaradi tega* dom in prodajo slučaj) ne spretriega tektivka vsebuj namen posveču; močnejši. To p idej, ki v naši i pak tudi izrazito Naša kultura i no demokratičn; ra naša Ustava, bolj litika bi se mora zares realizira ts Vendar pa je je najbolj prepi pa tudi stihijno; komune zagotavl nost ne po jo razvitost, tudi raznim poklicni kulture je prepuš bolje znajo. S da pod krinko p mene« puščamo ni samo nekoris demokratiči todročje Heinrich Sutermeister: Raztnlnikov IGRESIVNE KULTURE POLITIKE so moderna komunikacijska činitelj vse večje kulturne ra-)i se morala kazati vloga na-tike. se danes na veliko uvaža, se splača. Vendar pa s prevo-i falsificiranjem, kar je čest zapletov in težav nekega tudi moralo, ki jq de-pa je v vseh primerih ista: •edstva, zmagajo tisti, ki so eni oživljanje in vzdrževanje niso samo nazadnjaške, am-živele. vse pogoje, da postane resnič-imoupravljanje, kot ga defini-iravljajo našo kulturo za naj-nasploh. Kulturna po-alizirati v komuni in se tudi ;ura hkrati tisto področje, ki io osebni iznajdljivosti, s tem raznim napakam. Ne le, da sredstva za kulturno dejav-stvanlpotrebah, ampak glede na svo-sploh so ta sredstva majhna in pa nepoklicnim ustvarjalcem , da se znajdejo, kakor se naj-je podana najboljša osnova, toivanja denarja za »višje na-rg izdelke masovne kulture, ki marveč izrazito škodljiva. MARIJA CIGALE ts BARK-HOJNIK MIRO: SVETILKA Skladatelj Sutermeister našemu opernemu ob-činstvu ni popolnoma neznan, saj smo pred ne-kaj leti lahko videli na deskah našega gledališča njegovo zelo uspelo opero Romeo in Julija. Li-breto opere Razkolnikov je napisan po slovitem romanu Dostojevskega »Zločin in kazen«! Vendar se po svojem konceptu zelo oddaljuje od izvirni-ka. Operni libreto je dogajanje precej poenostavil, mnoge osebe so tudi izpuščene. Osnova dogajanja je v vprašanju, ali sme človek v želji, da bi dose-gel svoje cilje — pa naj se mu zde še tako ideal- ni in koristni —mliti kri drugih ljudi. Iskanje, nemir, razkol juA je še poglobljeno s postavit-vijo Razkolnikovi drugega Jaza, ki predstavlja vse njegove negalpe lastnosti. Sutermeister i|wojem glasbenem izrazu ne išče najnovejših ] ti. V njegovih delih je močan vpliv poznih roa itikov in Carla Orffa. Glasba opere Razkolniko je melodiozna, skladatelj z njo spretno slika do| anje na odru. Zanimiva je že sama instrument ija z uvedbo različnih inštru-mentov na odru I edvsem trobente, tolkal in kla- virja) in za gledalce nevidnega zbora. Oboje je dalo celotnemu delu izredno impresivnost in kla-sičnost, posebno še v prizorih Razkolnikovih nemi-rov in dvomov. Izvedba je dokazala visoko raven našega oper-nega ansambla. Naslovno vlogo je interpretiral te-norist Miro Brajnik. Partija Razkolnikova ne za-hteva samo kvalitetnega pevca, ampak tudi izred-nega igralca. Brajnik je v vsem popolnoma uspel. Njegov drugi Jaz je bil baritonist Edvard Sršen, pevec s plemenitim glasom in lepo pevsko frazo. žal mu igralsko ni uspelo podati tiste dramatične negativnosti, ki jo libreto kot kontrast Razkolni-kovemu prvemu Jazu zahteva. Zelo prepričljiv in prijeten lik je bila Sonja Zlata Ognjanovič, čeprav je bila v prvera dejanju nekoliko nejasna. Igral-s.ko pretresiljiv je bil Danilo Merlak, kot Marme-ladov (prizor smrti). Pevsko in igralsko dognani sta bili gospa Marmeladova (Milica Polajnarjeva) in mati Razkolnikova. Predstavo je z velikim umetniškim zanosom dirigiral Rado Simoniti. Orkester mu je zvenel zvočno in intonančno čisto. S solisti, ubranim zbo-rom in orkestrom mu je uspelo ustvariti trdno ce-loto. Opero je režiral Ciril Debevec, scenograf je bil Vladimir Rijavec, kostumograf pa Alenka Bartlova. Jože Kuri OGORČENJE N\l) OGORCENJEM ALI ODER NA OBEH STRANEH Veni, vidi, vici! Niti ne: veni, vici! Mislim na podvig, ki je bil uprizorjen poleg in proti Rožancevi Topli gredi. Nemalo presenečen je v nedeljo marsikdo ostal brez vstopnice za, sicer običajno, bolj ali manj prazno viteško dvoranor" še neprimerno bolj presenetljivo pa je bilo ugotoviti, da so sko-raj sedemdeset vstopnic kupili kmetijski delavci. To, pravzaprav razveseljivo dejstvo — saj je Ro-žančev tekst predvsem namenjen ravno taki pu-bliki — pa je le preveč nenavadno, da bi človek, ki ima vsaj približen vpogled v trenutne razme-re pri nas, ne podvomil y povečani interes naših delavcev za (kakršnokoli!) odrsko umetnost. Po nekaj mimttah igre se je ta dvom izkazal za upra-vičenega. Z veseljem pozdravljam organiziran obisk gleda-liške predstave, če je ta izveden s poštenimi na-meni. Predlagam celo, da bi igralski ansambli sa-mi obiskali delovne kolektive. če pa je obisk orga-niziran z nameni, ki so bili marsikomu jasni že pred pričetkom predstave, in ki so se docela raz-krili po prvih nekaj prizorih, potem smatram, da ustvarja tako organiziran ogled predstave vse prej kot kontakte med mesiom in vasjo. Rožančev tekst je pravzaprav grajen na motivu, ki ga je obravnaval tudi Bauerjev film Iz oči v oči, le da je problematika prenesena v kmetijstvo, in da tu ni težišče na partijski celici, pač pa na sa-moupravnem organu. Jasno je, (saj tudi pri nas ni-smo brez »cenzure«), da tekst ne vsebuje antiso-cialističnih tendenc Kljub temu pa je že nekaj pr-vih replik vzbudilo v dvorani vsesplošno vpitje in žvižganje: »V kmetijstvu ni štrajkov« (Kje pa so?), »Rožanca ven!«, »Rožanc naj pomolze kra-ve!«, »Kaj boš ti, ki vstajaš ob devetih, vstani ob dveh«, »Hočemo denar nazaj!«, »Kaj boš ti, ki ži-viš od štipendije!« itd... Zavedam se, da takšna »gesla« niso primerna za objavo v javnih komuni-kacijah, vendar jih priobčim na odgovornost ti-stih, ki stojijo za njimi. Prepričan, da so bili med prisotnimi delavci tudi očetje, ki imajo si-nove po šolah, so me klevete na račun »lahkega študentovanja« toliko bolj prizadele. DJŠAN TRŠAR; Ii*ZDVOJV.N\ Kakor je prav, da se kulturniki zanimajo za kmetijstvo, tako je tudi prav, da se kmetijci za-nimajo za kulturo. Toda, kakor kulturniki nikoli še niso vrgli kmetijcem očitka, da izkoriščajo zem-ljo, ki je naša skupna last, tako tudi kmetijci ne riiorejo zahtevati od kulturnikov, da bodo zavrgli kulturno tradicijo in svojo lastno ustvarjalnost. smemo zaupati zdravi presoji poštenih Ljudi, po-tem bomo v kratkem še izvedeli, kdo je bil ne-posredni iniciator nedeljskega dogodka. Jasno pa je, da nam komentar, kot je to mnenje Uredništva Ljubljanskega dnevnika (2. junij), daje za to pre-sneto malo upanja. Berite: »... Kot vidimo, gre za podobne postopke, ki so v zadnjem času prišli v navado na nekaterih študentskih zborovanjih, za podobne izpade, s ka-kršnimi je začela skupina okrog revije »Perspek-tive« (spomnimo se izpadov proti Menartu na no-vomeškem literarnem večeru). Najbrž torej ni čud-no, .da so taka obračunavanja rodila reakcijo, ki je prišla do izraza ob premieri ,Tople grede'...« Prepuščam bralcu, da presodi o človeškem smi-slu takšnega postopanja. FRANCI PIVEC Naš moralni problem je ravnoduš-nost človeka do samega sebe. Iz-gubili smo smisel za pomen in enovitost individuuma in iz samih sebe napravili orodje za namene (cilje), ki ležijo izven nas. Same sebe doživljamo kot blago in se odtujujemo lastnim spo-6obnostim. Postali smo predmeti in naši bližnji so za nas prav tako predmeti.« E. Fromm S samozadovoljstvom radi ugotavljamo, da je Fromn ta problem pač lahko našel doma, da pa ta konstatacija za naše raz-mere nikakor ne drži. Mi imamo Ustavo, Imamo Program-cilje, ki so lastni vsem Ekupaj in vsakemu posebej. Je to res? Je! Pa vendar . . . Kako razumeti: » . . . ci-lje, ki so lastni vsem skupaj in vsakemu posebej. »Kako tolmačiti to v luči zadnjih dogajanj. Kako tolmačiti to v situaciji, ko je marsikdo spoznal, da konkretno do-gajanje ne opravičuje tistega, kar je videl v »idealih« da ga njegov angažma vodi v moralno-politično diskvalifikacijo s strani predstavnikov družbe, da je njegovo reagi-ranje policijsko prepovedano? Zavedamo se, da je bilo tisoče živ-Ijenj zavestno danih za sociali-zem, v katerem živimo. Toda mi v tem veličastnem boju nismo so-delovali. Moti nas, kadar nam dopove-dujejo, in to se pogostoma dogaja; ljud-je so umirali, da bi ti lahko bolje živel! Moti nas, ker se to brez potrebe naglaša.' Mi vemo, da so drugi umirali. Toda mi nismo krivi, ker v teh zgodovinskih tre-nutkih nismo mogli braniti domovine. Mi bi to gotovo napravili, toda, kako to do-kazati?« (Pismo nekega beograjskega gim-nazijca) Smo mladi, danes res v takšnih druž-benih odnosih, ko nam je, zaradi afirma-cije lastne osebnosti, potrebna radikalna destrukcija vseh avtoritet? Je naša mla- dost upravičena na samostojnost in ima pravico, da se samostojno opredeli, da po-Btavlja svoje odločitve le skozi konflikt s svojo okolico, ki ni na nivoju »ideala«? Mi nismo ustvarjali revolucije. Pridobit-ve revolucije — nove vrednote — smo 6prejemali v pogojih, v katerih smo vzra-ščali. Z lastnim dozorevanjem smo uvide-li, da teh novih vrednot ne sprejemamo vsi, da se jim eni odrekajo, da jih dru-gi globoko spoštujejo, da jih ni malo, ki vrednote revolucije zlorabljajo. Nismo ved-no sposobni teoretično osvetlili dejanja in stališča, za katera čutimo, da ni potrebna, da karakterizirajo našo družbo. Lahko nas je samo sram. To sramovanje je osnova našim naporom, da bi prerasli pojave, ki ne fungirajo v tendencah razvoja naše družbe. Osnova tega sramovanja, sramova-nja, ki je pred četrt stoletja pripravilo revolucionarno akcijo, so vrednote izšle iz revolucije. »Občutili smo včasih občutno neskladje med normami, katere je posta-vila revolucija in med posamezno prakso, ki je te norme obšla. In ravno tukaj so se takrat pojavljali konflikti — v nas sa-rnih in med generaci.jami. Vse manj so bili to konflikti med ljudmi različnih sta-rosti in vse bolj med tistimi, ki so s svo-jimi stališči in ravnanjem nadalje razvi-jali sadove revolucije in med onimi, ki stojijo ob strani ali skušajo zavreti ta razvoj. Naravna želja mladosti, da bi so-delovala v sredi, v katero je vnesla del same sebe se je izrazila kot želja in ak-cija, da bi se v novih pogojih revolucija nadaljevala. Nosilci kontinuitete revolu-cije so postali edina, principialno, avtori-teta mlaaosti. Mladost je včasih nepravič-na, ker noče avtoritete tistih, ki so si jo pridobili izključno v preteklosti. Mladina Eeli da se avtoriteta neprestano opravi-čuje z revolucionamimi dejanji. Mladi Ijudje Jugoslavije se intenzivno osvobaja-jo vseh tistlh avtoritet, ki se ne porajajo iz revolucionarne ustvarjalnosti!« (P. Ra-U<5) Tako, in samo tako je možna rešitev »kompleksa postrevolucijske generacije«. Nadaljnji razvoj socializma bo spre-menil družbeno strukturo v Jugo-slaviji in ta struktura bo postop-no izgubljala razredna in antago-nistična obeležja. Zanjo je zmerom boij značilno čedalje svobodnejše in čedalje tnočnejše družbenoekonomsko združsvanje, kakršnega zahteva delitev dela in ki pote-ka skladno s skupnimi interesi državlja-nov. Iz takšnih osnov rastejo elementi nove civilizacije, ki jo glede na svoje po-trebe zavestno gradijo milijoni ljudi. Iz takšnih družbenih in političnih odno-sov morajo neizbežno postopno rasti tudi nove humanistiene kvalitete v odnosih med ljudmi. Nova poglavitna družbena vloga tovarne, zadruge, komune, šole, družbenih organizacij in pa družine je v tem, da razvija odnose iskrenosti, zaupa-nja, človekoljubja, razumevanja, strpno-sti, vzajemnega sodelovanja, skratka, člo-veških simpatij in tovarištva med ljudmi. V tem duhu in na ta način se mora v socialislinnih pogojih zmerom bolj razvl-jati tudi borba mnenj, kritika, metode po-litične akcije itd. Pri (em ne gre za izbi-ranje med nekaj vrhovi strank, kakor v buržoazno-demokratični državi, ampak za odnos do konkretnih družbenih proble mov, ki se urejajo. Clovek se mora v so-cializmu počutiti sam svoj, toda ne kot sebičen in osaraljen posameznik. Clovek postaja sam svoj in čedalje bolj svobo-den, kolikor bolj sodeluje v različnih ob-likah skupnega boja, sodelovanja in po-moči, ki izvirajo iz občutka in prepriča-n.ja skupnosti, da je človek največja vred-nota.« (Program ŽKJ) V vseh sferah našega življenja obstaja.io ljudje, ki ves svoj čas zabije.io na števil-nih sestankih, v medseboinem polemizi-ranju, v neskončnlh diskusijah in »modro-vanju«, ki se najpogosteje zaključuje z golimi trditvami, da je t.reba to in ono napraviti, razviti, povečatl, zaobitl, likvl- dirati itd. — brez konca, brez odgovora na osnovna vprašanja: kako, kdaj in kaj je treba napraviti za ostvarjtev za;rtanih programov. Takšni ljudje pristopajo k re-ševanju kateregakoli problema, računajoč samo nase, na svoj položaj in mesto v družbi, z edinim ciljem, da si brez mučne-ga ustvarjalnega dela zagotovijo material-ne prednosti za lagodnejše življenje. Takš-ni ljudje in pojmovanja predstavljajo naj-reakcionarnejšo silo naSe družbe — ne-glede na to, kaj oni sami o sebi in o t.ej družbi mislijo ali govorijo. Navadno v pri-vatnem komuniciranju s sebi enakimi vse negirajo, ko pa se pojavijo pred tem ali onim družbenim ali državnim organom, postopajo obratno — vse je dobro, vse je formizmom, je značilnost drugih nepre-stani konflikt med individuumom in orga-nizacijo (družbo). Kako rešiti ta konflikt med posamezni-kom in organizacijo? Rešitve ni! Kon-flikt traja in bo trajal. Vendar ta boj nikakor ne sme biti samouničujoč 2a po-sameznika. »Kdaj, koga in kako napadati — to je neprestana dilcma, ki tvori vse-bino življenja sedanje in bododih genera-cij«. (H. Whyte) Konkretna oblika tega boja je kritika. (Destruktivno-konstruktivna ali konstruk-tivno-destrukuvna, vseeno!) človek je bit-je dela. Vsako delo je upiranje pri-rodi, je napaka. Od tod izhaja vesoljni Zakaj, ki je ?dini, pa zadosten ar-gument pogojen v možnostih ostvaritve. Ta op-izera je negacija vsakršnega idejnega iorizma. Ideološko, moralno, emocio-bo itd . . . so ga ljudje — tudi zlona-imo egoistično in dobronamerno naiv-- zreducirali na enostavni princip ve-na absolutno predpostavko socialistič-revolucionarne zavesti. V stalinistični tbeni praksi, in v procesu, ki se, ne iajno, označuje kot »izgradnja socia-m« je princip revolucionarnega opti-nna ponižan na utilitaristično progma-ifino normo, na kriterij politične pre-Dosti in poštenosti, na kriterij držav-nske zavesti. Posledice so znane. Revo-tionarni optimizem je danes zavest in iričanje v neobhodnost in možnost 0 lt 1 ODISEJIH INITAKI lepo po meri, ki jo je uradni organ pred-hodno predpisal. _ Taki ljudje se pogosto dokopljejo do »prvih violin v orkestru oblasti in insti-tucij«. Tem ljudem je prenekaterikrat za-upana naša največja pridobitev — samo-upravljanje. S tem pa imajo v rokah tudi aparaturo formiranja kriterijev; norm in vrednot, s katerimi posiljujejo sebe in družbeno situacijo sploh. če smo dojeli družbene odnose na ta način, potem nam je vsakršno shematizi-ranje na anarhiste, dogmatike, neoprede-ljene in zavestne popolnoma odveč. Vsak-do se je danes na svojem nivoju prisi-ljen zavestno vključiti v družbo. Razlike pa ostanejo med tistimi, ki se z družbo samo konformirajo in med tistimi, ki se vanjo ustvarjalno vklju&ijejo. Medtetn ko j« karakteristika prvi strah pred nonkon- za človekovo pravico do dvoma, kl je osnova vsake kritike. Temeljno vprašanje, ki se danes in pri nas postavlja, je: do kod lahko seže naš dvom? Mislim, da je marksističmo dvo-miti v vse ustvar.jeno, ni pa mogoče dvo-miti v osnovno linijo in osnovno nalogo naše družbe. Ni mogoče zanikati zgrodovin-skega optimizma, lastnega marksistiičnemu postledu na svet. »Revolucionarni optimizem marksistične koncepcije je zasnovan na raciomalnem spoznanju objektivnih zakonov in činite-Ijev iz zgodovine in družbe, na njiihovem delovanju, pogojenostf in moči. Samo na tem spoznanju se ustvarja vera v neob-hodnost revolucionarne akcije, vera v mož-nost spreminjanja realnosti, torej w mož-nost človekovih zmag. Ta optimisaem je cenavadno racionalen v motivih in izjem- i seganja teh posledic in takega stanja, ' pa internost zastiranja oči pred ijem, molk in skrivanje resnice. Revo-; ionarni socialistični optimizem je hrab-i l pri spoznavanju resnice in hrabrost ; Ki vsemi posledicami resnice; to je moč, .] se negativno spozna in se z njim bori. i torkoli drugače pojmovan, je v svojem i tvu nevera v človeka in neprepričanost igodovinsko upravičenost obstoja socia-..: na; tako tolmačen in v družbeno-poli-j Dl praksi ostvarjen, se je revolucionarni 'I imizem negiral v obrambi sistema bi- racije, privilegijev, krivice, zatiranja, j mnosti, v obrambo oblasti in sile. "#Iružba, ki ni zainteresirana za resnico o ¦1, o človeku ali, ki onemogoča svoje Inospoznavanje, potrjuje svojo nesvobo-m svojo neangažiranost za bodočnost, ¦inanjkanje moralne in ustvarjalne kon* dicije. Revolucionarna družba je, poleg ostalega, revolucionarna tudi zato, ker je življenjsko zainteresirana za svoje samo-spo^navanje, ker samo na resnicah iri za resnicami zavestno in organizirano ostvar-ja negacijo in preseganje obstoječe realno-6ti, da skozi samospoznavanje uvidi vse-bino in oblike svoje ustvarjalnosti in svo-je neustvarjalnosti, da na resničnem sa-mospoznavanju projektira bodočnost, sko-Ei stihijo in odpore usmerja sile in hote-nja.« (D. Cosič) Nipretrgoma želimo voditi dialoge, ne vemo pa, kdo so pravzaprav naši sogovorniki. Od tod tudi na-ravni dvom v efikasnost takšnih In podobnih poskusov, ki so lahko, v po-6ameznih poljubnih primerih, konfesio-nalno privlačni in zanimivi, vendar pa, če se za njimi ne strinja tudi želja, da se podane navedbe branijo in realizirajo v nekem bodočem vidnem praktičnem delo-vanju, se iznad te površine in prehodne eanimivosti ne morejo in se ne bodo dvig-nlli. »Gotovo je cočna trditev, da je v celotl bistvena značilnost današnje mlade genera-cije, kot tudi sicer vsake zdrave mlade generacije, da je nezadovoljna z doseže-nim, ker je to že preteklost, da je vedno usmerjena v smeri graditve novega, sodob-ne.jšega, naprednejšega. Je torej sposobna hitrega reagiran.ja, prilagajanja, je spo-Bobna biti v prvih vrstah nafiega gibanja. Z druge strani pa lahko naša mlada so-cialistična dnižba, kateri je tudi potrebno tmanentno giban.ie naprej, ravno v mladi-ni najde na.jadekvatnejšo silo za takšne po-sege.« (V. Mikecin) Mi vsi doživliamo veličastno odiseiado. Mi vsi iščemo Itako. Nihče je še ni videl, eato verujemo in dvomimo vanjo. Vsi z enako pravico! »Izbrali bomo Itako, zaupano deželo, pogumno in enostavno rnjšljenje, bistro delovanje, darežljivost človeka, ki ve. Na •vetlobi ostane svet naša prva in posled- nja ljubezen. Naši bratje dihajo prav tako pod našim nebom, pravica je živa. In po-raja se Cudežna radost, ki pomaga živeti In umreti . . . Na težki zemljl je to ne-umorna ruša, topla hrana, sveži veter z morja, starodavna in nova zarja. Z njo na novo pripravljamo dušo našega časa in Evropo, ki ne bo izključila ničesar. Niti onega fantoma, Nietscheja, katerega je šel Zapad, dvanajst let po njegovem zlomu, obiskat kot svetlo sliko svoje najpopolnej-6e zavesti in svojega nihilizma; niti tiste-ga profeta pravice, ki počiva, napačno, v prostoru, ograjenem za nevernike, na Highate, pokopališču . . .« (A. Camus) Iščemo ln izbiramo naivno, z ljubeznijo, odkrito in pošteno. Iščemo in izbiramo pametno, preračunljivo, načrtno. Družbe-no angažiranje ni samo moralni akt; an-gažiranje je intelektualno spoznavni akt, katerega smisel se ostvarja v izboru mož-nosti za pozitivno vplivanje na napredek družbe, v obrambi in samoostvaritvi člo-veka. v ostvarjanju novih družbenih in kulturnih vrednot. >iSvoboda je vsekakor eden od prvih po-gojev in potrditev družbenega angažiranja, kulture. Angažiranje je ravno svoboda; ln boj za njo; svoboda in ostvaritev zgo-dovinsko novlh in višjih svobod; svoboda v ustvar.janju kulture. Nesvobodni ljud.je ne morejo biti revolucionarji; kdor hoče svobodo, mora danes biti revolucionar. Ne-svobodni ljudje ne morejo ostvar.jati svo-bode; biti revolucionar, se pravi, biti svo-boden. Da je svoboda odgovornost pred družbo za vsako svoje dejanje, za to ni potrebno pojasnjevanje ... Ali je potreb-no in, ali moramo privoliti v to, da vse, kar obstaja, obstaja z razlogom. Ne. Dvo-miti je treba ravno v to, da vse kar ob-stoji na tem svetu, obstoji z ražlogom. V tem dvomu je vsebovan tudi motiv in energija ustvarjanja. Biti revolucionar in uslvarjavec, pa ravno pomeni — ne prista-jati na to, da je vse kar obstoja potrebno in mora obstojati. V tefj zavesti je motivi- rana možnost in pravica človekovega pozi-tivnega vpliva na tok zgodovine, na njen izid, na svojo usodo končno. (Ker, člo-vek ni odgovoren samo za tisto, kar dela; človek je odgovoren tudi za tisto, česar ne dela, kakor Sartre še konkretneje pravi: »Človek je odgovoren tudi za tisto, česar ne poskuža preprečiti.«) Tootle je bila majhna lokomotiva, ki je obiskovala šolo za lokomoti-ve. Tu so se učili dveh predme-tov: Stoj pred rdefio lučjo« in drugega »V vsakem primeru ostani na tl-rih«. Ko bo obvladala ta dva nauka, ho postala velika, moderna lokomotiva, aero-dinamične oblike. Tootle se je poslušno učila vse dotlej, dokler ni nekega dne od-krila, kakšno veselje je zaiti s tirov in trgati rože na ltvadi. Ni pa mogla tega kršenja pravic zatajiti, ker so ji na od-bojnicah ostajali izdajalski sledovi. Za Tootle pa je bila to vseeno prevelika skušnjava in je zato kljub opominom še nadalje zahajala s tirov in se potepala po livadi. Učitelj mladih lokomotiv je bil strašno zaskrbljen in se je šel posvetovat o tem primeru z načelnikom mesta. Skli-cali so svet občanov, kjer so pretresali-prekrške male lokomotive. Ko se je Tootle zatem zopet spustila po livadi, je nena-doma naletela na rdečo luč in se seveda ustavila. Spremenila je smer, pa se je tudi tam pojarila rdeča luč. Poskušala je sem, tja, povsod rdeče luči. Ni ji uspelo najti nili pedi zemlje, kjer ne bi preteče žareli rdeči signali. Spokorniško in presenečeno je Tootle pohitela nazaj proti progi. Od tam ji je vabljiva zelena svetloba nakazo-vala pot za povratek. Vrnila se je spet in obljubila, da ne bo nikoli več zapustila tirov. V bangerju mladih lokomotiv jo je dočakal aplsivz in odobravanje učiteljev ter občanov. Tam je prejela tudi garan-eijo, da bo iz nje sčasoftia postala prava velika lokomotiva aerodinamičnih oblik. Franci Pivec RdečiBuda Razgovor ob uprizoritvi Odgotarja Franci Pivec. KLUB 63? Površen pogled dve, tri leta na-zaj nam pove, da kulturna komi-sija pri FO-FIL. ni upravičila svo-jih zadolžitev. Prepričani, da je temu kriva organizacijska struk-tura, smo se preorientirali na novo obliko dela. Ustanovili smo KLUB—63. Seveda ne gre tu zgolj za formalizem. Novo obliko nam je diktiral zastavljeni pro-grafn dela. Zavedati se namreč moramo, da je prvi pogoj vsake-ga kulturniškega del*» kontinui-teta. Te pa z voljeno komisijo ni mogoče vzdrievati. ŠTUDENTSKI ODER — IZBIRA REPERTOARJA? Študentski oder je ena od ob-lik, ki si jih je zastavil KLUB— 63. Z njegovo ustanovitvijo so bi-le demantirane vse govorice o nezainteresiranosti študentov za odrsko poustvarjalnost. Pri izbi-ri prvih tekstov so prišle na dan najrazličnejše ambicije, ven-dar smo imeli za potrebno, da najprej poravnamo stari dolg. šlo je za prvenec ene naših štu-dentk Oči, lastovke in podstrešno okno, ter za tekst Ermina Sylva-nusa Rdeči Buda. Medtem ko prvemu tekstu nismo bili kos, pa nam je drugi tekst, s carskim re-zom sicer, vendarle uspelo po-staviti. Syivanusov tekst — dramska pripoved — nam je nudil zelo za-nimiv študijski material, ker operira z izredno izrazitimi ka-rakterji, (ki skoraj že spravljajo v nevarnost pred karikiranjem). Sama snov — usoda idealnega revolucionarja v različnih zgodo-vinskih epohah, pa v podobnih družbenih odnosih — podana si-cer, malone, deklarativno, je po-menila za nas pravi študijski pro-blem. Konflikt revolucionarnega optimizma in inertnega konfor-mizma, ki na ktmcu — kako ak-tualno — menda tragično, trium-fira. Revolucija ni samo stvar revolucionarjev ... Pisec je do-ma iz vzhodnega Berlina. Odgovarja Rastko Močnik: Vprašanje: Zamisel kreacije vloge, ki si jo tolmačil? Odgovor: Junak, ki sem ga igral — Fiu — se mi zdi ena naj-bolj človeških oseb v igri. Med-tem ko je njegov prijatelj Anida idealen revolvcionar, ki zaupa v neka večna humanistična načela in se zanje bori, pa Fiu dvomi, išče in se v svojih iskanjih tudi moti. Anida deluje pdd okriljem večnega principa človeških vred-not — Fiu pa se kot navaden, a svoboden človek opredeljuje zanj ali proti njemu. Po drugi strani pa ia junak stoji nasproti svo-ji družini, katere razredno pri-padnost je prerasel in se tako otresel te determiniranosti. Tešišče vloge sem položil na epizodo, ki obravnava stalinsko obdobje. Tu se Fiu, ko zve, da so njegovega prijatelja zaprli pod obtožbo kontrarevolucionar-ne dejavnosti, dokončno oprede-li proti nasilju in političnemu preganjanju ter propade skupai s svojim prijateljem. Kot je ce-lotna igra mogoče pesimistična, saj izzveni v trditev, da pravi re-volucionarji zmerom propadejo tn da je uresničitev revolucionar-nih načel humanizma nemogoča, pa se mi zdi figura Fiuja gldbo-ko optimistična, saj predstavlja idejo zavestnega opredeljevanja v druzbi, ki v končni posledici pripelje v upor proti nasilju v imenu človeka. Vprašanje: Načrti Kluba—63? Odgovor: V prihodnjem študij-skem letu namerava Klub—63 na-daljevati tiste dejavnosti, ki jih štndentski dramski studio in pa glasbeni večeri Cposlušanje pos-netkov s komentarji in srečanja z reproduktivnimi umetniki). Ra-zen tega misli klub zajeti v siste-matičnejše delo literarne klube, ki sb še to leto delali po neka-terih oddelkih. Ker pa mislimo vseskozi spremljati aktualno do-gajanje v našem kulturnem in družbenem življenju in tvorno prispevati k reševanju teh pro-blemov, mislimo organizirati permanentne debatne klube, ki bi na njih študentje in profesor-ji z raznih oddelkov obravnavall izbrane teme in ki bi po potrebi prerasli v simpozije. Izjava Dogodki zadnjega časa, ki so privedh do de-janske ukinitve slovenskega mesečnika Perspek-tive, tehnično likvidacijski postopki znožnicG te revije Državne založbe Slovenije ter njeni ukrepi, so grobo kršili načela in prakso delavskega samo-upravljanja in družbenega upravljanja — o čemer je javnost nedvcmmno obveščena z materiaVi, ob-javljenimi v dnevnem tisku — in sprožili naj-resnejšo knzo v slovenski javnosti in kulturnem življenju sploh. V zadnjih dneh pa so ti dogodki prerasli v razsežnosti, ki so temeljno nasprotne smislu m poslanstvu sleherne in tudi slovenske kulture. Aretacije sodelavcev Perspektiv, hišne preiskave. zaplembe, zasliševanja na osnovi ob-tožbe sovražne propagande in drugi pritiski poli-cijske narave, ki smo jim priča in ki se v pičlih sedmih letih že tretjič ponavljajo (reviia Beseda, Revija 57, Perspektive) kot zadnje sredstvo za zadušitev ustvarjalnosti v kulturi in javnem de-lu, so ustvaffli v našem družbenem življenju edinstveno in nezaslišano situacijo. Zato smo podpisani književniki Peter Božič, Taras Ker-mauner, Vital Klabus, Lo.jze Kovačič, Primož Kozak, Marjan Rožanc, Veljko Rus, Dominik Smole, Rudi šeligo in Dane Zajc prisiljeni v skladu z dolžnostmi in odgovornostjo svojega po-klica jasno in nedvoumno opredeliti svoja stališča v nastalem položaju. V ta namen dajemo in podpisujemo na=lednjo I Z J A V O Priča smo izvenzakonskemu in ustavnim na-čelom nasprotujbčemu postopanju proti slovenski reviji Perspektive. Mesečnik Perspektive je nastal z namenom, da bi sistematično odpiral našo sodobno kulturno in družbeno problematiko, skupaj z leposiovno ustvarjalnostjo odkrival smisel naše polpretekle dobe in možnosti nove, izvirne, resničnejše in kulturnejše družbe, za katero smo brez izjeme zavezani vsi sodobniki, Ta svoj namen je revija uresničevala z odpr-to in kritično obravnavo naše problematike, v prepričanju, da normalno- zorenje sleherne družbe temelji na sprotnem osveščanju in sprotnem re-ševanju družbenih konfliktov. Skozi štiriletno izhajanje ta na blizu pet tisoč straneh revialne-ga tiska, so sodelavci dokazovali svoje prepri-čanje, da je sleherno zatiskanje oči pred resnič-nimi problemi naše družbe usodno in da akumu-liranje nerešenih problemov ne koristi nikomur, ustvarja destruktivne tendence, onercogoda kon-struktivno kritično delovanje Ijudi in razkraja človekove ustvarjalne moči. V skladu s tem spoznanjem je revija odpirala med drugim probleme lastništva in oblastništva kot dediščino lastniške družbe, problcme, ki so zvezani z liberalizacijo naše družbe (reifikaclja, komecializacija, tehnokratizem, nacionalizem, amerikanizem). Na področju beletristike je do-sledno in vztrajno gojila in spodbujala tisto umetnost, ki je v čim resničnejšem stiku s pro-blemi časa Sn človeka v njem. Revija je stre-mela. za tem, da bi v svoji dejavnosti stopnjeva-la kritičnega duha, ki je osnova sleherne aktivne demokracije. Dokazovala je, da je usodni pre-hod iz administrativnega v samoupravni sociali-zem mogoč le tedaj, če je razvita visoka stopnja kritičnosti, visoka stopnja javne kont.role in stvame iniciative. Sočasno s konstituiranjem nove Ustave in de-klarativno uveljavitvijo temeljnih principov so-cialistične družbe, revija ni mogla opravljati stvarne vloge samo z načelnimi filozofskimi in etičnimi razpravami. Vsebina Perspektiv se je za-to vedno bolj pomikala v smer konkretnejše ob-ravhave posameznih negativnih pojavov naše družbe. Ker se ni hotela zožiti samo na kritično pozitivistični kalejdoskop, je objavljala tudi ob-sežriejše prispevke s področja kmetijstva, gospo-darstva in s področja dejavnosti kulturnih in- . stitucij na Slovenskem. To preusmerjanje je omogočilo Perspektivam znatno širši krog bralcev, intenzivnejši stik z dru-gimi slovenskimi in jugoslovanskimi revijamd kot tudi konstruktivnejšo udeležbo Perspektiv v druž-benem dogajanju. Birokracija, navajena, da si lasti absolutno iniciativo in kontrolo, je z vsemi sredstvi skuša-la omeajeni proces preprefiiti. Obtožuje in kle-veta Perspektive kot neobelogardistično, proka-pitalistično, prokicajsko, skratka kpt reakcionar-no delovanje, katerega cilj naj bi bil prevzem oblasti, vzpostavitev večpartijske demokracije ali celo kastovske družbe Da bi se izognila nevsebinsEm in prestižnim konfliktom, je revija na zahtevo Državne založbe Slovenije zamenjala uredniški odbor in izločila iz pripravljenih številk nekatere prispevke z izra-zito polemično ostjo. Več ni bilo v njeni moči, ker sodelavci kajpada ne morejo negirati svo-jega dela in delovati v nasprotju s svcjiml pre-pričanji. Kampanji diskvalifikacij so se žal pridru-žili tudi nekateri politični funkcionarji. Tudi nji-hove izjave so po vsebini netočne in so sku-šale tudi »z vrha« prispevati k čimhitrejši likvi-daciji Perspektiv, katerih sodelavci dejansko predstavljajo skoraj polovico aktivnih slovenskih književnih ustvarjalcev V prvi fazi so onemogočili izdajanje Perspek-t.iv s tem da ie bila blokirana tiskarna ter od-vzeta reviji založba in subvencija. Svet sodelav-rev se z nastalo situncijo ni mogel sprijazniti, o čemer je podrobno in točno obvestil slovensko lavnost, Z zbiranjem denarnih sredstev med so-delavci je nameraval v samozaložbi izdati zbor-nik, v upan.ju. da se bo medtem ooložaj norma-liziral in da bo dobil dmsreea izdaiatelja. Reak-cija na ta skleo Sveta sodelavcev ie bil prebod od adminktrativnih ukrepov na policijske. Vsi ti postopki npozarjajo podnisane na op "ipforie tud' ziradi ^^sa. kpr pn«kuSa.Jo z zasf.rs^.ftvfliiem Dasiv^rat' m'adfl k''H"me ustvariav?p m mladinn. <;r,!nh, kar bi HbVo implo usodr° Do-lei^o v\ oblik^vanje nasledn.jih obdo-bi.i s!r>"pn>ke dmžbe Snričo nasta'.eaa ooložaia čnfmo podpisani za pot^bnn, rfa izia.vimn nfsie^nie: Prvič. Vse navedene ukreDa smatramo za ne-rizumne in dnižben^ dest:nikt:vne. Posle'l:'c° tf>b ukrenov np mnreio kor'«f;t,i nit' fstetnu. ki jih '^vaja. nit.i fstemu, ki iih je dsležen, niti dniž-bsnpmu f^oTaianiu v relofi Dmgii^. Vsi ti ukrepi b1ok:ra.jo v o^novi poziti-ven proc.->s demokrafzacije. onemogočajo soonta-no iniciatltfo v kultnrnern \i\ družbenem življenju in celotno dogajanje potiskajo v slepo ulico družbensga mrtvila, navidezne demckracije in vsesplošne pasivizacije. Tretjič. Odlofino zahtevamo takojšnjo izpusti-tev iz ^aporov sedanjega odgovornega urednika Tomaža šalamuna in člana Sveta sodelavcev Jo-žeta Pučnika. Zahteve ne postavljamo le zaradi osebne prizadetosti, pač pa predvsem iz globoke-ga prepričanja o škodljivosti takšnih postopkov, ki ceiotno vsebinsko problematiko paralizirajo, sproščajo nevsebinskoat in jalovo ter neustrezno politizacijo našega življenja. Četrtič. Kot integralni del naše družbe zahte-vamo enake pravice, pogoje in možnosti za delo, kakršne smo imeli do nedavnega, kakršne ustrezajo kulturni diferenciaciji na Slovenskem in kakršne družbene institucije morajo omogočati. * Petič. Ker ne moremo drugače izraziti svojega globokega nesoglasja s postopki, ki smo jim pri-ča, ker bi se nadaljnje publiciranje naših del in spisov sprevrglo v samo navidezno dejavnost in tiho odobravanje takega stanja, ker hočemo zares in v sfcladu z revolucionarnimi tradicijami sloven-ske kulture in družbe sodelovati pri njunem ob-likovanju, smatrarno našo udeležbo v javnem de-lu in pubiiciranju za nemožno. Odpovedujemo se mu vse dotlej, dokler ne bomo spoznali, da se je apisano stanje spremenilo. Ta naša odločitev ve-lja za vsa naša novoustvarjena dela in zajema slovensko kulturno območje. V Ljubljani, 26. maja 1964 Opomba uredništva: Uredništvo se je odločilo, da kljub ten-dencioznosti in pretiravanjem ter vrsti povsem samovoJjnih in neresničnih trdi-tev objavi gornjo izjavo, poslano med i drugim tudi Tribuni, hkrati pa da obraz-loži svoje stališče do nje. O nekaterih tendencah, fci so jih raz-vijali in propagirali nekateri sodelavci revlje na njenih straneh in v ostalem svojem javnem udejstvovanju, ne misli-mo razglabljati na tem mestu, ker mi-slimo, da to vprašanje poleg že znanega materiala dovolj izčrpno pojasnjujejo tu-di nekateri drugi prispevki, objavljeni v tej številki. Ne dvomimo, da bo lahko študentska javnost ocenila značaj pisanja, ki vsem dejstvom navkljub govori kar v množini o aretacijah, zaplembah in hišnih preiska-vah; ki koketira s »slovensko tradicijo«, ki da je bila s temi metodami skrajno vsiljivo negirana, 6eprav po drugi strani vemo, da prav sodelavci te revije to tra-dicijo že ves čas najbolj kategorično zavračajo (npr. Teze o sodobni slovenskd ktilturi); ki postavlja cehovske interese skupine (imeti »svojo« revijo) višje kot iskreno angažiranje za tiste oilje naše družbe, za katere se tudi sami izjavljajo, in je zato pripravljeno iti celo v kulturni molk; ki brez kakršnegakoli protaargu-menta zavrača politične ocene nekaterih tendenc, izvedenih iz njihovega pisanja in govorjenja, kot netočne, hkrati pa na preizkušen način odvrača pozornost od temeljev nesporazumov z zaletavanjem v cdprta vrata — s tem da poudarja svoje zasluge, ki jih nihčs ne zanika, in ustvarja vtis, da gre za onemogočanje ustvarjalnega dela in kritičnega duha so-delavcev Perspektiv, ko pa je do ukinitve očitno prišlo samo zato, ker so se izja-lovili vsi poskusi, na drug način (znotraj same revije) p-reprečiti necdgovorno ure-janje. Omenjena izjava skuša prikazati »priti-ske policijske narave« kot »zadnje sred-stvo za zadušitev ustvarjalnosti«, kakor da bi pri dejanjih in tendencah, ki so se na ta način preganjale v skladu z zakoni-timi predpisi, sploh šlo za kakšno ustvar-jalno dejavnost (če pod tem pojmom razumemo ustvarjanje kulturnih vrednot/ ustvarjalno kritiko in razvijanje znan-stvene misli). Tu si je celo drugače tako diferencirana slovenska kulturna javnost enotna. Najsi že ima o protisocialistično-sti teh tendenc kakršnožebodi mišljenje — za ustvarjalne jih menda nihče ne pro-glaša. Menimo, da sd bo bralec laže izoblikoval svoja stališča o celotni problematiki okrog Perspektiv tudi s poznavanjem te izjave, ki hoče ustvariti videz, da gre v resnici za »najresnejšo krizo v sloven-ski javnosti in kulturnem življenju sploh« in da »vsi ti ukrepi blokirajo v osnovi pozitiven proces demckratizaoije... in celotno dogajanje potiskajo v slepo ulico družbenega mrtvila«, kar naj bi imelo »usodne posledice za oblikovanje nasled-njih obdobij slovenske družbe«. Iz teh besed se morda najjasneje vidi, da gre za usodno precenjevanje lastnega pome-na, kot da so Perspektdve tista (celo edi-na!) gonilna sila, s katero proces demo-kratizacije stoji in pade (če se na tem mestu v objektivni pomen njihovih ten-denc za refcnično demokratizacijo v naši konkretni, zgodovinsko pogojeni družbi sploh ne spuščamo, oziroma če omenimo samo to, da pomeni, vzeto v celoti, vsako anarhoidno prizadevanje za demokratiza-cijo, ki se noče integrirati v splošna, or-ganizirana družbena prizadevanja v tej smeri, v bistvu ravno krepitev sebi na-sprotnih birokratskih tendenc in s tem končno tudi zaviranje procesa demokra-tizacije). Na koncu naj omenimo samo še to, da izjava govori o kršitvah ustavnih načel, nikjer pa ne zasledimo niti besede o lastni odgovornosti za objavljanje pri-spevkov in širjenje idej, ki zanikajb ne-katere temelje te iste ustave, in s tem o lastni odgovornosti za ukinitev revije. P. S. Prejeli smo tudi izjavo skupine študentov in kulturnih delavcev, ki v do-sedanjo razpravo ne vnaša bistvenih no vosti, in izjavo sourednikov revije Pro-blemi, ki smatrajo ukindtev in ostale ukrepe za nepotrebne, se pa v glavnem strinjajo s politično analizo, opravljeno ob nekaterih spornih tekstih. GLOSA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin i Ob zvišani TRIBUNA STRAN 10 Temperatura zadnjih dni je bila pre-cej visoka. In to ne le zaradi bližajoče-ga se poletja. Nepopularni in gledc na situacijo verjetno pretirani ukrepi, ki so sledili prenehanju izhajanja Per-spektiv, so skalili vodo, ki je bila si-cer, kar se samih razlogov za sklep DZS tiče, dokaj čista. Histerično vzduš-je, ki ga ,je pri nekaterih povzročila že sama »ukinitcv« revije, je začelo povečevati ali celo porajati bolj ali manj »alarmantne« vesti, tako da se je pri man.j obveščenih govorilo že kar o aretacijah in hišnih preiskavah na veliko, o ukinitvi Tribune ipd. (čeprav sta prišla na primer v preiskovalni zapor le dva, od tega prvi za nekaj dni, irugi pa je bil že prej le pogojno na tvobodi). V takem ozračju se je rodila ideja o protestnem zborovanju na Filozofski fakultcti. Do zborovanja sicer ni pri- šlo, že zato ne, ker ga »organizatorji« ntso pravočasno prijavili. Namesto zborovanja se je v okviru sestanka ZŠJ razvila od dvanajstih do pol šti-rih trajajoča debata o zadnjih dogod-kih v študentskem in kulturnem živ-ljenju. Ne vem, kako so si »organiza-torji« zborovanje zamislili, toda očitno je, da s problemi, ki so terjali skoraj štiriurno spontano razpravo (ki jo je v glavnem prekinila Iakota) ni mogoče opraviti z enoglasno sprejetimi resolu-cijami in aplavzi, kakor jih po drugi strani ni mogoče molce obhajati. To spoznanje je prevladalo tudi med ude-leženci sestanka. Zaključili so z ugo-tovitvijo, da brez boja mnenj ni mož-na nobena opredelitev ter da je bil sestanek prav zaradi tega potreben in koristen, zlasti še, ker je pokazal, da je v okvirih ZŠJ dovolj možnostd za demokratično izmenjavo mnenj. TONE LAPAJNE: MUZA temperaturi Ob tem še pripomba: letos smo »da- g li skozi« nekaj burnih javnih debat. 1 Aii ni že čas, da bi se počasi naučili j ločevati boj mnenj in argumentov od 8 boja z lepo zvenečimi frazami in »pas- 1 jimi bombicami« in nekoliko preudar- j neje delili aplavze? (To pravim kljub 1 temu, da bi odgovor: »aha, nekaterim fj gre aplavz, ki ga požanje resnica, na 1 živce«, bil verjetno deležen aplavza.) jj In če že govorimo u aplavzih, potem I ne moremo tudi mimo nasprotnega | pojava ob zadnji predstavi Odra 57. 1 Sicer je v vsej zgodovini gledališča § precej del publika izžvižgala, nekaj 1 tudi organizirani razbijači, včasih tudi I že celo pred koncem prireditve — j toda to ni še noben razlog, da bi se 1 take stvari dogajale tudi pri nas. Še I zlasti ne v atmosferi, v kateri ima ne- I strpnost že tako preveliko besedo! j§ MARKO KF.RAEVAN I iilUHHIHllilttlllllllllllMlHli I SKUD Akademik o sebi Članek, ki ga je v prejšnji številki Tri-bune objavil N. G. ob Ietnib nastopih skupin našega društva, uporabljamo kot priložnost, da se sklicujemo na zakon o tisku in s tem izgovorom poskušamo se-znaniti bralce vsaj z nekaterinii dcjanski-mi podatki o našem življenju in delu. Zato pa moramo najbolj na kratko od-govoriti na omenjeni članek. Razmišlja-njem v njem se močno pozna, da v re-snici niso vzrasla ob letnih nastopih teh naših skupin. Nasprotno — razmišljanja sama izdajajo avtorja, da se je udeležil kvečjemu enega od teh nastopov. In ker si tudi ni ogledal tiskanih programov ozi-roma koncertnih knjižic, ki so izšle ob teh nastopih, niti ni kako drugače iskal podatke o njih ali pa sploh o delu štu-dentskih skupin, je svoja razmišljanja v precejšnji meri zgradil na zmotnih do-mnevah. Mislimo namreč na ugotovitev, da naše skupine »daje« problem zacemen-tiranosti, menda v kadrovskem in pro-gramskem pogledu, in da jih to nujno vodi k razsulu. Obžalujemo tak način razmišljanja o delu našega društva, tembolj, če je to hkrati edini vir informacij, ki jih študent-ski časopis daje o društvu in o njegovih problemih in če je hkrati tudi edino na-domestilo za tehtne ocene nastopov, ki jim je širša javnost posvetila mnogo več pozornosti. V letošnji pomladi je AFR »France Ma-rolt« že dala vrsto sarnoslojnih nastopov v Sloveniji, snemala za TV in za film, ze-lo uspešno nastopala v Zagrebu, njeni na-stopi so veljali delovnim kolektivom, mla-dini, študentom ali občinstvu nasploh. Ves njen koledar za letošnje leto je sko-rajda brez premora nairpan s konccrti, tudi če ne upoštevamo predvidene vejčte-denske turneje po Evropi v juliju in av-gustu. Pri tem pa je maroltovccm prav letos uspelo kompletirati tr;*tjo »garniluro«, v katen vzgajajo svoj piesni naraščaj in je ta naraščaj na letošnjcm nastopu v Dra-mi tudi že nastopil. Kolektiv šteje letos več kot 60 plesalcev,- kar je že kar lepa številka. Ravno na letošnjem nastopu pa je skupina tudi prikazala dve povsem no-vi plesni postavitvi. Kdor pozna značaj folklorne skupine, kot je naša AFS, bo najbrž ocenil takšne rezultate zelo pozitiv-no. Dodajmo temu še nov glasbeni del spo-reda in vprašajmo se potem, od kod raz-mišljanja o zacementiranju? študentski vokalni ansambel, ki je že po svojem karakterju precej zanimiva av-toriteta v našem glasbenem ustvarjanju, je za letošnji koncert v Filharmoniji pri-pravil skoraj v celoti nov spored z novi-mi aranžmaji. Pred tem je tudi že prav uspešno koncertiral v Mariboru in ima za letos pripravljenih (mimo snemanj za TV) še lepo število nastopov doma in de-loma na tujem. APZ »Tone Tomšič« je letos že dvakrat napolnil dvorano Filharmonije in poleg serije manjših nastopov odpel 11 celove-černih koncertov s sporedom, v katerem ni nobene pesmi prejšnjih sezon in ki ga je kritika tudi glede njegovega znača-ja ocenila kot krepek korak v novo kva-liteto. V letošnjem letu poje v tem zboru 30 novincev. Tudi za junij in za jesenske mesece je zbor skorajda že prezaposlen s koncerti. Omeniti velja še, da stno v zadnjih dveh mesecih priredili dva vsebinsko in stilno zaokrožena večera v Študentskem nase-Iju: večer slovenske folklore in večer re-nesanse. Oba sta bila zelo skrbno priprav-ljena in sta tudi popolnoma uspela. (Ni prav, da ju je naš študentski list prezrl). V juniju bomo oba koncerta naših zbo-rov ponovili posebej za študente in pre- davateljske kadre naših fakultet, in sicer na dvorišču Univerze, nastop AFS pa v Križankah. Kdor bi hotel tehtno razmišljati o de-lu naših skupin v tej sezoni, bi moral po-znati vsaj ta dejstva. Seveda pa nas rezul-tati minevajoče sezone ne zadovoljujejo. Resnica je, da še vedno nismo oživeli igralske skupine, čeprav imamo zdaj za-njo solidno zasnovo. Resnica je, da je le-tos naš APZ »Vinko Vodopivec« zaradi ne-srečne sestave glasov padel v krizo, ki mu je vzela sezono. Resnica je tudi, da je na-ša dejavnost še vedno ozka in da na ne-katera področja umetnosti sploh še ni prodrla. Resnica je, slednjič, da niti si-stem dela naših skupin še nikakor ni idealen in da niti njegova vsebina še ni takšna, kot bi mogla biti. Zato bomo prihodnjo sezono zaorali s pripravljenimi novimi oblikami dela, ki naj bodo za naše aktivne člane dopolni-tev v njihovi dubovni vzgoji; izpopolnili bomo, kjer se bo dalo, tudi organizacij-ski sistem dela sedanjih skupin. Oživiti bomo skušali igralsko skupino in ustano-viti likovno sekcijo. Poleg tega pa bomo z različnimi dostopnimi oblikami društve-ne dejavnosti skušali tudi študentom iz-ven naših skupin odpreti vrata v skro-mne prostore našega društva in v živ, sproščen in konstruktiven stik s kulturo in njenimi vrednotami. V maju smo po vseh šolah druge stop-nje razposlali letake, slikovne reportaže in druge propagandne materiale in se pri-poročali tudi ravnateljem in pedagogom. V jeseni bodo novodošli študentje mor-da laže našli pot do nas. Tudi pri vpisu bomo z akcijo nadaljevali, trudili pa se bomo hkrati, da bi z bogatimi oblikami dela nudili vsakemu interesentu možnost, da najde pri nas tisto, kar bo iskal in za kar bo sposoben. Vemo, da nas bo univerzitetni odbor pri tem v polni meri podprl. Prav pa bi bilo, da bi tudi študentska Tribuna v tej akciji prispevala dolžan delež. Predsedstvo ŠKUD »Akademik« t Plenum za socialno DRŽAVNA 2AL0ŽBA SLOVENIJE je posvetila mladim knjižno zbirko slovenskim ustvarjalcem posebno TOKOVI ČASA Z njo posreduje podobo mladih pesnikov in pisa-teljev ter njihova prizadevanja in uspehe pri iskanju novih problemskih in izraznih poti sodobne domače književnosti. Doslej so izšla v zbirki naslednja dela: • Marjan Kolar: PRAZNO NEBO (novelistična zbirka) • Valentin CundriČ: POJOCI GRM (pesniška zbirka) • Saša Vuga: RACKE PO REKI PLAVAJO (novelistična zbirka) • Saša Vogri: NAPLAVL.TENI PLEN (pesniška zbirka) • Branko Hofman: MAVRICA V DLANEH (pesniška zbirka) • Niko Grafenauer: VECER PRED PRAZNIKOM (pesniška zbirka) • Vladimir Kavčič: TJA IN NAZAJ (roman) • Peter Božič: IZVEN (roman) • Marjan Kolar: SAMOMOR V NEBESIH (humoreska) Knjige dobite v vseh knjigarnah, naročite pa jih lahko tudi pri upravi. ZVEZA ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ UUDSKE TEKNIKE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Poljcnska 6 razpisuje mesto^ RE FERENTA za tehnično vzgojo študentov P o g o j i: inženir prve ali druge stopnje tehničnih fakultet ali tehnik diplomant višje pedagoške šole, smer tehnična vzgoja, zaželen je daljši staž dela v Ljudski tehniki. Osebni dohodki po pravilniku Univerze. Razpis velja do zapolnitve delovnega mesta. Zavod »BOREC« Ljubljana Pred kratkim sta izšli naslednji knjigi FRAKCE FILIPIČ: POHORSKIBATALJON Cena: 1700 din, polplatno. Druga izpopolnjena izdaja knjige o Fohorskem bataljonu je plod sedemnajstletnega raziskovalnega dela. V njej so osvetljene in dokumentirane vse bataljonove akcije, po-udarek pa je na zadnji borbi, v kateri je bataljon do zadnjega moža padel. pelo je obenem poglobljena analiza političnega in vojaškega položaja na štajerskem leta 1941-42 v povezavi z vseslovenskim osvobodilnim gibanjem. ČRTOMIR ŠINKOVEC: OBLAKI NAD SONČNO DEŽELO Cena: 600 din, kartonirano. Kronika je posvečena vasi Vojsko, njeni zgodovini, zlasti pa obdobju med NOB, ko so prebivalci teh krajev skoraj v celoti sodelovali s partizani ter za osvoboditev doprinesli velike človeške in materialne žrtve. Na tem področju so se zadrževale tudi pomembne politične ustanove. Zaradi njih in zaradi ugodnega geografskega položaja je bilo Vojsko znano križišče partizanskih poti na Primorskem. Knjige dobite v naši trgovini na Titovi cesti 17. ŠTUDENTSKI DELOVNI KAMPI V ANGLIJI Odbor za mednarodno dejavnost pri UO ZŠ3 o b v e š č a študente ljubljanske Univerze, da se lahko udeležijo študentskih delovnih kampov v naslednjih krajih: LEVERINGTON, SPICE CHASE in REDMOOR V CAMBRIDGESHIRE, blizu mesta VVisbecka. Delovni teden traja 5 ali 5 in pol dni, delovni dan pa osem ur (delo na farmah). Prijavijo se lahko vsi študentje ljubljanske Univerze, in dijaki srednjih šol, stari od 17 do 30 let. Razpoložljiva mesta: 7. avgusta do 5. septembra 2 MESTI 11. septembra do 10. oktobra 4 MESTA 28. avgusta do 26. septembra 2 MESTI Poleg tega organizira Biro za mednarodnu razmjenu ištu-dentski turizam skupinska potovanja v poletnih mesecih v Sovjetsko zvezo, Madžarsko, ČSSR, Poljsko, Bolgarijo in Dansko. Cena za osebo je okoli 40.000 din. Podrobnejše informacije dobijo interesenti na Mednarod-nem odboru vsak torek od 12.30 do 14. ure. MEDNARODNIODBOR ZŠJ OBVESTILO ŠTUDENTSKEGA SERViSA študentski servis obvešča vse študente, da bosta od 1. ju-lija do 31. septembra 1964 blagajna in honorame zaposlitve poslavala trikrat tedensko. Uradni dnevi bodo naknadno objavljeni na oglasni deski Servisa. RAZPIS študentski servis razpisuje za čas od 1. julija do 31. sep-tembra mesto DVEH BLAGAJNIKOV Prednost imajo študentje Ekonomske fakultete. Interesenti naj pošljejo prošnje na naslov: Studentski servis, Poljanska 6, do 12. junija 1964. pri U0 ZSJ OBVESCA da bo v letošnjih počitnicah subvencioniral materialno šib-kejše študente za bivanje v štu-dentskem centru v Ankaranu. Prijave sprejemajo do 10. junija soclalno ekonomski referenti združenj oziroma FO ZŠJ NA FAKULTETAH. Vse ostale infor-macije dobite na združenjih ozi-roma FO ZŠJ. Gradbeno industrijsko podjetje LJUBLJflNSKfl CESTA 16 za vse vrste visokih in nizkih gra-denj. Vsa dela opravljamo strokov-no, kvalitetno in hitro z uporabo lastne mehanizacije, sodobno tehni-ko in znanostjo. Investitorji, obračajte se na nas, naše usluge Vas bodo zadovoljile. Kolektiv »INGRADA« ZELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM SR SLOVENIJA »POSREDNIK« CELJE POSREDNISKA PISARNA IN KOMISIJSKA TRGOVINA -*. Posredovanje prodaje in nakupa ¦^. nepremičnin, avtomobilov, ¦*. strojev in naprav. VELETRGOVSKO PODJETJE »S T E K L 0 « EXPORT • IMPORT L J U B L J A N A SE PRIPOROČA SVOJIM CENJE-NIM ODJEMALCEM OGLASA Ugodno prodam star, izrabljen ab- solventski staž. Pod: kritično nujno Rad bi se seznanil z dobrosrčnam, mirnim profesorjem, ki bi bil priprav-ljen za pogled skozi prste. Pod: voda v grlu KAM NA POCITNICE Študentje, ljubitelji planin, izletov v na-ravo, odločite se za Mežakljo. V lepi idilič-ni dolinici stojijo domovi Društva univer-zitetnih profcsorjev uiiiverze v Ljubljani, študentski dom zagrebške univerze. Na Mežaklji boste našli prijeten mir za štu-dij, sončenje, občudovanje flore in faune Julij&kih Alp. Cena dnevne oskrbe je 800 din. Prija-vite se na UO ZŠJ, kjer boste dobili na-potnico, ki je potrebna za popust. TRIBUNA STRAN 11 Boljši socialno - ekonomski pogoji Razgovor s člani sekretariata za socialno ekonomska vprašanja ob zaključku leta Glede na .to, da smo pri zaključku študijskega leta, nas zanima trenutna situacija na področju socialno eko-nomske problematike. Zato smo zaprosili za razgovor člane sekretariata za socialno ekonomska vprašanja pri UO ZŠJ, ki delajo na posameznih področjih tega vprašanja. Sekretarja socialno ekonomske komisije Aco Kostiča sem dobil pri intenzivnem študiju za izpit. Vseeno se je od-zval, da odgovori na dve vprašanji. Kakšne organizacijske spremembe so nastale letos v delu SEK pri UO ZŠJ? Da bi delo bolje potekalo, smo letos prvič formirali plenum za socialno ekonomska vprašanja, ki ga sestavljajo socialno ekonomski referenti vseh fakultet, akademij in višjih šol. Plenum ima 6 podkomisij, a njih predsedniki se-stavljajo sekretariat, ki je izvršni organ Plenuma. Glede na to, da je bilo letos na tem področju precej dela, je bil trd organizacijski sestav neobhodno potreben, da bi vse naloge na tem področju lahko izvršili. Kako ocenjuješ letošnje delo na področju socialno ekonomske problematike študentov? Menim, da smo tega leta na tem področju največ naredili. Dosegli smo, da so se socialno ekonomski pogoji študentov precej zboljšali. število štipendij se je glede na december lanskega leta dvignilo za 16 %. Nadalje smo dosegli, da prejema letos 1600 študentov dolgoročna poso-jila. Vendar se z rezultati letošnjega dela ne smemo zado-voljiti in moramo v prihodnje z začetim delom nadaljevati. Pn podeljevanju dolgoročnih posojil in subvencij se v prihodnjem letu predvidevajo določene spremembe. Ka-tere so te spremembe, smo vprašali predsednika komisije za dolgoročna posojila in subvencije tov. STIPLOVŠKA. Za zdaj težko dam definitivno poročilo, ker smo sedaj sredi dela, kako bi zboljšali politiko subvencioniranja in kreditiranja. Na upravnem odboru sklada je bil podan predlog, da bi se sredstva, namenjena subvencfjam, pri-ključila skladu za posojila. Vprašanje je tudi, ali je sub-vencija pozitivna ali negativna oblika pomoči študentom. Pozitivna oblika je predvsem ta, ker trenutno rešuje ma-terialni položaj študentov, predvsem I. letnika, ker se še ti ne znajdejo v novem okolju in je med njimi najmanj štipendistov. V zvezi s tem je bil podan tudi predlog, da naj bi bila subvencija za socialno šibke študente tako ve-lika, da bi krila vso hrano (kosilo in večerjo). Na drugi strani pa so pripombe, da je subvencija oblika podpore štu-dentom, ki študenta ne stimulira, da bi uspešneje izpolnje-val svoje študijske obveznosti. Glede na razširitev in spremembe vsebine poslovanja bivšega sklada za absolvente in nadalje ker se bo njegov pomen razširil na republiški obseg stoji upravni odbor sklada za posojila študentom na tezah, osnutkih in pred-logih. Delo bo sicer v kratkem času končano. Predvsem se nahajamo v problemu, kako zagotoviti, da bodo posojilo-jemalci po končanem študiju začeli z rednim vračanjem posojila. Razpis za posojila za študijsko leto 1964/65 bo objav-ljen že sedaj v juniju. Posojilo bo razpisal upravni odbor sklada. Prošnje za podelitev posojila se bodo oddajale do 15. septembra 1964 na rektoratu univerze v Ljubljani. Kljub dotaciji 90 milijonov za Ljubljano in 15 milijonov za Maribor iz republiških sredstev v ta sklad bi bilo vse pretiravanje o sposobnosti tega sklada, da bi reših gro problematike materialnega položaja študentov. Zaradi veli-kega števila kandidatov (že letos 1600 prejemnikov) bo sklad primoran z izplačevanjem obrokov posojil končati v juniju, ker sicer v okviru omenjenih sredstev ne bi uspel izplačevati mesečne obroke in bi pred dotacijo v novem republiškem proračunskem letu nujno nastala tromeseč-na vrzel. Misiim pa, da ni samo od upravnega odbora sklada in UO ZŠJ odvisno uspešno poslovanje sklada, ampak tudi od vseh^firosilcev. Potrebno bi bilo že v samih počitnicah zbrati usrrezno dokumentacijo, ker v nasprotnem primeru bodo lahko izpadli prosilci, ki bi bili najupravičenejši do posojila, ker rok za vlaganje prošenj ne bo podaljšan. Z izplačilom prvih obrokov teh posojih bomo morali začeti že v oktobru. Omenil si, da je rok za oddajo prošenj 15. september. Kako bodo glede na rok vpisa (20. oktober) študentje iz-kazali svoj študijski uspeh? Komisija bo obravnavala prošnje na osnovi dokumen-tov o materialnem stanju prosilca in jih na tej osnovi tudi formalno odobravala. Prosilec pa bo lahko prejel prvi obrok šele takrat, ko bo s frekventacijskim potrdilom do-kazal svoj vpis. Pri sprejemanju v študentske domove je letos nastal spor med UO ZŠJ, ki je izdelal osnutek pravilnika v spre-jemanju v študentske domove po letnikih ter samouprav-nimi organi ŠD, ki pravilnika niso spregeli in zagovarjajo dosedanji način sprejemanja. Kakšna je rešitev tega spora? smo vprašali predsednika osrednje sprejemne komisije tov. VUKOVIČA. že na lanskem seminarju UO v Ankaranu smo ugoto-vili, da sam sistem dosedanjega sprejemanja ni v skladu s splošno demokratizacijo v študentskih vrstah. Osrednja sprejemna komisija, ki ni štela niti 10 članov, je na osnovi dokumentov m prošenj merodajno odločala za vseh 9000 ljubljanskih študentov. Ceprav ne dvomim v pravilnost po-slovanja osrednje sprejemne komisije, mislim, da je samo takšno razmerje povzročalo neživljenjsko reševanje pro-šenj. Zato je že omenjeni seminar dal poudarek na vlogo letnikov oziroma šol pri sprejemanju v ŠD. Ta osnovna misei je bila lormulirana tudi v predlogu pravilnika, ki ga je izdelala komisija za ŠD pri UO ZŠJ. Naša napaka je bila v tem, da pri tem delu nismo dovolj sodelovali z merodaj-nimi forumi (kuratorij študentskih domov in menz pri uni-verzi). Zato je bil tudi pravilnik ovržen. Mnenje samo-upravnih organov študentskih domov je bilo, da je pre-hudo načeta njihova samoupravna pravica in da letniki ne bi upravičevali s svojim delom vlogo, ki jih jo je predlog pravilnika nalagal. Negodovanje med študenti je bilo tudi zaradi prevelikega števila zahtevanih dokumentov, ki je bil prvi pogoj, da bi ob poznanem materialnem stanju štu-dentov, prišli v domove res upravičeni. Kako pa bo s sprejemanjem v prihodnjem šolskem letu? člani sekretariata za socialno ekonomska vprašanja pri UO ZŠJ so skupno s predstavniki tajništva univerze izde-lali nov predlog pravilnika, ki v nasprotju s prejšnjim predvideva tako imenovane komisije za sprejemanje v štu-dentske domove po šolah. Osrednja komisija še vedno osta-ne, ki bo pa le koordinirala rang lestvice, izdelane po šolah. Nefce dokončne izjave o tem vprašanju žal še danes ne morem dati, ker mora o tem dokončno odločiti še kura-torij študentskih domov in menz. Kako je z nadaljnjo gradnjo študentskih domov? V jeseni bo vseljiva stolpnica na Trubarjevi cesti. Do leta 1970 je predvidena letna gradnja 500 novih postelj. Tako bodo že v prihodnjem letu začeli graditi 2 novi stolp-nici v Študentskem naselju. Namen tega plana je, da zaja-me v študentske domove 45 % prirastka študentov. 20 % študentov, ki stanujejo v privatnih stanovanjih, in 15 %, ki se jih danes vozi. Na področju študentskega zdravstvenega varstva je bilo letos več akcij. Katere so bile te akcije in kakšne rezultate so dale, nam bo povedala predsednica komisije za social-no zdravstveno varstvo študentov tov. Aleksandra SKA-LOVNIK. Prvič je letos na pobudo študentov uvedena patronažna služba. Patronažna sestra bo odslej stalno kontrolirala hi-giensko stanje študenskih domov in menz, ter kvali in kvanti pregled hrane. Dejansko stanje pa bo razvidno šele po večkratnih pregledih. Nadaljnja akcija je bila krvodajalska. Ta še ni po-polnoma končana in zato nimam še točnih rezultatov. Do sedaj je bilo prijavljenih 803 študentov, od teh jih je bilo 77 odklonjenih zaradi slabega zdravstvenega stanja. Koli-čina odvzete krvi znaša 205.060 ccm. Fakulteti, ki bo dala sorazmerno največ krvodajalcev, bomo podelili denarno nagrado. V sodelovanju s študentskim zdravstvenim zavodom smo organizirali še fluorografiranje, v poteku so sistematski pregledi prijavljencev za mladinske delovne akcije in kot vsako leto je bil tudi letos izvršen sistematični pregled prvih letnikov. Kaj je bistvo programa v prihodnjem študijskem letu na področju zdravstvenega varstva študentov? Prvi pogoj za kompleksno rešitev problematike na tem področju, kot za uspešno delovanje ustreznih služb, je enotno zdravstveno zavarovanje študentov, za katerega se borimo že drugo leto. Kljub temu, da bomo dali poudarek tej na-logi, pa smatram, da vrsta ostalih vprašanj ne sme ostati na isti točki kot so letos. J. K. SKLEPI PLENUMA 1)0 ZŠJ Dne 28. maja letos je bila plenarna seja Univerzitetnega odbora Zveze študemtov. Razpravljal je o seminarju v Ankaranu, o letnih skupščinah na fakultetah in o štu-dentskem listu »Tribuna«. Letošnji seminar v Arakaranu bo name-njen predvsem bodočdm kadrom na fakul-tetnih odborih in na UO. Koncept bo spre-menjen: obravnaval bo zlastd delo študerut-ske organizacije na šolah, ne pa samo de-lo UO, kot je bilo v glavnem sedaj v praik-si. Seminar naj bi se vršil plenarno in v komiisijah. Za zdaj pa je še premalo pri-javljencev. To kaže, da nekatere fakultete niso dovolj resno pristopile h kadrovskim pripravam zanj. Vsi fakultetai odbori niso poslali poro-čil o letnih sikupščinah na UO. Celo neka-teri člani UO, ki so obiskali skupščine, niso dali poročil ali pa so biila pomanjklji-va. Upravičeno je vprašanje resnosti in odgovornosti do dela. Plenum je razprav-ljal v glavnem o skupščinah na Biotehnič-nl in Ekonomski f akultetri. Sprejel je predlog ekonomistov, naj se r.edelavni člani UO zamenjujejo. Ugotovil je, da štu-dentje ekonomije niso bili informiranj ali pa so bili informirani enostransko o vse-bini revije »Perspeikitive«, vendar so kljub temu obsodili ukinitev te revije. Najbolj živahna razprava je b:la ob vprašanju »Tribune«. Plenum je z večino 19 glasov potrdil sfclep predsedstva univer-zitetnega odbora, ki ie tov. Ivana Krefta TRJBUNA STRAN 12 kat odgovornega urednika zamenjal. Trije udeleženci plenuma so glasovali zoper 6klep predsedstva, štarje pa so se vzdržali. Na seji so sprejeli sklep, da je bila uiki-nibev »Perspektiv« v dainašnji konstelaoiji sil nujna, smatrali pa so, da so pri tem birokratske težnje prišle pre^več do izraza in da so administrativni ukrepi predaleč posegli v področje pristojnosti družbeno politionih organizacij — konkretno ZŠJ. Za take ukrepe je UO smatral pre&vsem zahtevo TNZ po izločitvi dveh člankov v »Tribuni«, ki sta obravnavala omenjeno problemaitiko. Plenum je zaradi nedelavnosti iziključil iz svojih vrst naslednje člane: CEPON Andrej (medicina) DULAR Vincenc (elekitro) MEŠIC Bogo (strojna) ŠKERJANC Janez (strojna) PROSEN Aleša (germanistika) Menil je namreč, da s takimi akbivisti študentska organizacija ne bo mogla iz-polniti svojdh nalog, Pavle ČELIK IZJAVA BIVŠEGA IJREDNIŠTVA Sodimo, da smo dolžni obvestiti štu-dentsko javnost in ji pojasniti razlog, ki je privedel do soglasnega odstopa uredni-štva »Tribune«. Na odstop uredništva je odločilno vpli-val sklep predsedstva Univerzitetnega od-bora ZSJ, s katerim je razrešilo funkci-je odgovornega urednika »Tribune« Ivana Krefta z obrazložitvijo, da je neodgovor-no urejal list. Uredništvo, ki se je zlasti v zadnjem času borilo pri urejevanju li- sta z nemajhnimi težavami, je podpiralo delo I. Krefta in je sprejelo sklep pred-sedstva Univerzitetoaga odbora kot neza-upnico sebi. Ne moremo pritrditi ugotovitvi Univer-zitetnega odbora, ker menimo, da je od-govorni urednik delal v interesu uredni-štva in študentske javnosti. Drago Demšar, Niko Grafenauer, An-drej Inkret, Marjan Kopecky, Ivan Ma-renk, Drago Mirošič, Tone Partljič, Boris Paš, Srečko Rutar, Orago Senica, Ivo Vajgl, Tomaž Zaj6> Jože Žnidaršič. To stališče uredništva je podprlo tudi dvajset od 21 prisotnih sodelavcev na se-stanku sodelavcev, ki ga je zaradi raz-jasnitve novonastale situacije sklicalo predsedstvo Univerzitetnega odbora. Po-leg tega so dali prisotni sodelavci več predlogov, ki se bodo upoštevali pri na-daljnji razpravi o Tribuni. 26. maja 1964 Pojasnilo predsedstva univerzitetnega odbora želimo dopolniti izjavo bivšega ured-niškega odbora Tribune o zamenjavi to-variša I. Krefta in odstopu uredniškega odbora: 26. V. 1964 smo nameravali na redni tedenski seji predseds^va razpravljatd med drugim o vsebini 'zadnjih številk Tribune in o zamenjavi tovariša I. Krefta zaradi odhoda v inozemsfcvo. Po večurni diskusiji o vsebini in urejanju Tribune smo prišli do zaključka, da je Tribuna pristransko obveščala študentsko javnost o spornem delu vsebine Perspektiv in o dogodkih okoli te revije ter s tem bistveno vplivala na razpoloženje študentov. Uredniški od-bor in odgovorni urednik namreč nista za-gotovila take usmerjenosbi lista v tem kon-kretnem primeru, ki bi skušala razkrivatl negatrivne težnje v tej reviji (kd so se lo gično končale s pamfleti na našo družbeno politiono ureditev) in s tera pripomogla k razjasnitvi pogledov na te tendence; na-mesto tega so se na straneh Trioune po-javljali predvsem članki, ki so trdili, da teh tendenc sploh ni, in so skušali politič-no oceno teh stališč proglasiti za nespora-zum, neutemeljenio diskvB.lifikacijo itd. Razumljivo, da mnogim študentom stv&jA še niso bile jasne tn da so bile morda te ooene res premalo obrazložene ai široko publicirane (čeprav se je mnogo študen-tov opredeljevalo tako do vsebine kakor tudi do postopka, ne da bi sploh poznali tudi tisti material, ki pa je bil na razpo lago). Prav zato pa je odgovomost ured-ništva za informiranje in obliikovanje jav-nega mnenja študentov še toliko večja. Iz prvotnega namena zamenjati odgo-vornega urednika zaradi odsotoostt smo prišli fcončno do zaključka, da zamenja-mo odgovx)rnega urednika, ki je neposred-no odgovoren predsedstvu zaradi omenje-nih napak, ki jih je dopuistil kljub pred-hodnim opozorilom. Ko je uredniški odbor zvedel za sklep predsedstva, je brez posvetovanja v celotk odstopil. Kot vsem dosedanjim urednikom Tri-bune je predsedstvo tudi njim podelilo denarne nagrade za njihovo dosedanje delo. Skupno z novim uredniškim odborom se opravičujemo zaradi zaikasnitve pri iz-idu te številke, ki je razumljiva posledica težav, nastalih zaxadi nenadnega odstopa prejšnjega uredniškega odbora, kl je od-klonil vsako pomoč pri urejanju zadnje letošnje številke Tribune. Predsedstvo UO ZŠJ Ljubljana 600-LETNICA KRAKOVSKE UNIVERZE POUS PRAZNUJE Krakov je bil ves teden proslavljanja (od 9. do 14. maja) v neprestanem praz-ničnem vrvenju. Osrednje proslave oblet-nice leta 1364 ustanovljene univerze, pove-zane z Dnevi Krakova in študentskimi pri-reditvami Juvanalia 1964, mednarodne kon-ference, podelitev naslovov častnih dok-torjev (med drugimi našemu Ivu Andri cu), približno 40 stalnih in občasnih raz-stav, govori, predstave, proslave, koncer-ti, pohodi, ljudje iz cele Poljske in ino-zemci (samo univerzitetni ^profesorji so bili s 74 univerz, pa tudi študentje so prišli iz cele Evrope, ker je bil istočasno seminar študentovskih združenj o vlogi univerze danes) — vse je bilo eno samo barvno mravljišds v olepšani in v vsej svoji stari slavi obnovljeni nekdanji polj-ski prestolnici. Nemogoče bi si bilo ogle-dati vse, kar je Krakov v teh dneh orga-miziral, zato poglejmo samo, kaj so v teh dneh pripravili študentje. Organizacijska komisija jubileja je pri Zvezi študentov delala že vse leto: že v januarju je bil pregled vseh umetniških društev treh jubilantk krakovske (Jagelon-ske) univerze (to je naše filozofske fakul-tete s pravom vred) in od nje nedavno odcepljene medicinske ter agronomske fa-kultete. Vse to je namreč že pred 600 leti zasnoval Kazimierz Veliki. Te »starine« so se povezale s prvo ustanovljeno univerzo v novi Poljski, in sicer v Lubliem (ki je nastala — mimogrede povedano — kot protiutež popolnoma samostojni katoliški univerzi v tem samem mestu, ki od ta-ikrat do danes vas čas obstoja, trenutno s približno 1500 študenti). V zvezi s proslavamd za 1000-letnico na-stanka poljske države (znana je akcija: 1000 let — 1000 šol, ko so državljani iz svojih prispevkov v 5 letih zgradili dodatnih 1000 šol) je bila v neki vasi blizu Krako-va zgrajena šola, ki je dobdla ime »600 let UJ« (to je krakovske univerze). študentje so prevzeli skrb za njo in za vso vas (biblioteka, učni pripomočki, oprema ka-binetov, predavanja — medicinci ji po-svečajo akcijo »belih nedelj« — zdravni-ško pomoč). Studentovska znanstvena društva so priredila posebne kongrese (npr. zgodovi-narji v Wroclawu, polonisti v Lodži), ko-misija za propagando pa mednarodni na-tečaj za fotografijo iz študentovskega živ-ljenja (»Študent 64«). To bi bil »resni del« priprav. V samib. dneh Juvenalij pa je najvažnejša spro-ščenost in smeh. študentje dobijo za tri dni oblast v mestu v roke (mestni očetje izroče ključe vrhovnemu mojstru »žakov« tj. srednjeveških in sedanjih) di-scipulov, na vseh mestnih prevoznih sred-stvih se vozijo zastonj, po trgih in ulicah so plesi in pohodi v maskah, vse umet-niške skupine imajo po ves dan nastope na prostem itd. Gledališke prireditve se-veda niso samo za zabavo: v teh dneh je ' 1 festival najboljših študentovskih odrov, kot gostja so nastopili študentje iz Kansa-sa (ZDA) in zagrebški SEK (Studentov-sko eksperimentalno gledališče). Gledališka akademija predstavlja starin-ske scene na vozovih, balkoni in tramva- ji se spremene v »muzikojoče«, vseh pev-skih zborov pa tako ne prešteješ. štu-dentje Akademije likovnih umetnosti tek-mujejo z risbami na steni, sejmi, loteri-je, športna tekmovanja, »žakovski miste-riji« — vse se vrti pod simbolično veli-kim napisom na glavnem rynku (trgu): »Gaudeamus«, in potem zvečer pri ba-klah v zgodovinskih kostumih, predstavlja-joč letnice bitk in pomembnih dogod-kov šlahte, ki stopa v orožju in brkih, ali pa jaha na belih konjih. Vmes pa vo-zovi izredno domiselno preoblečene zaba-vajoče se študentarije, lutke krakovskih. osebnosti itd. Na koncu pa izvolitev naj-bolj stmpatične študentke Krakova za le-to 1964 in spet plesi in norenje (brez al-kohola, prosim!), dokler se ne končajo tradicionalni brezskrbni dnevi, ki so letos še toliko bolj bogati, ker imajo že 599 (kdo ve?) podobnih za sabo. Katka šalamun Svečanostd ob 6(XMetinici krakovsike uiniverze — prava paša za oči je bil pogled na pisane toge profesorjev s 74 univerz z vsega sveta. Prijetno presenečeni V začetku maja letos smo bili trije štu-dentje ljubljanske univerze, kontaktni šti-pendisti Visoke šole za gospodarske in družbene vede, v St. Gallenu v Svici. NaS cilj je bil, da se seznanimo s študent-skim življenjem in delom. Toda pro-gram našega dela je bil mnogo širši. Go-stitelji so nam skušali v celoti pokazati sodobno Svico. St.GALLEN — ŠVICARSKI BOHINJ Središče našega bivanja je bilo mesto St. Gallen in njegova Visoka šola. Na pro-spektu sem čital, da je to mesto, »kjer se lahko diha«. Mesto in okolica ima res do-volj zelenja. Toda bližina Bodenskega je-zera je kriva, da je St. Gallen za švico isto, kot je Bohinj za Slovenijo. Lepo vreme je tu menda v »opoziciji«. SOLA IZ ŽELEZOBETONA Prebivalci mesta so zelo ponosni na svojo visoko šolo. Od približno 1000 štu-dentov na tej šoli jih je 25"/0 tujcev, predvsem iz Zahodne Evrope. Študentk je samo dkoli šestdeset. To je razum-Ijivo, če poznamo njihovo konservativno stališče o vlogi ženske v družbi. Šola je popolnoma nova, zgrajena iz železobeto-na. V študentski menzi je prav tako vr-sta kot pri nas. Toda v vrsti je treba ča-kati samo erikrat, ker plačujejo s fran-ki in ne z boni. V menzi pa nisem videl nobenega »padalca«, kljub temu da ne-kateri študentje služijo vojaški rok pri aviaciji. ŠTUDENTSKI DOMOVI — V ZAMETKU šola nima študentskega naselja v na-šem smislu. Visokošolci stanujejo privat-no. To velja za vseh pet švicarskih uni-verzitetnih središč in tudi za Tehnično »Vivat najmilša« — tako v Krakovu pozdravljajo najbolj ljubko študentko, potem ko je uspešno rešlla vse zadane naloge pred steokovno komisijo, sesitavl'jeno iz ugled- nih — umetaiSkih in drugili — oecbnosti visoko šolo v Ziirichu. V zadnjem času se čuti prizadevanje za gradnjo študentov-skih domov. štipendije so v glavnem državne, so pa tudi privatne. Obveznosti do štipenditorja so minimalne. Akademska mladina ima precejšnje ugodnosti. Imajo popust pri vstopnicah za kino, kulturne prireditve, v knjigarnah itd. To je tudi odraz tradi-cionalnega pojmovanja inteligence, o ka-teri pravijo, da je nekaj posebnega. »Zyeza švicarskih študentov« je nepoli-tična, nekaka strokovna organizacija. Vzdržuje se z obveznimi prispevki štu-dentov. Vsako leto enkrat organizirajo de- Bližamo se počitnicam, zopet smo za eno leto napredovali v študiju. Z veseljem pričakujemo čas, ko si ga botno več lah-ko privoščili zase, za oddih. Aktivnost v študentski organizaciji bolj ali manj za-mre, do jesenskih izpitov nas ni v štu-dentskem centru. Nekaj panog našega de-la pa šele v tem času popolnoma zaživi. Tradicionalno mednarodno srečanje štu-dentov in brigade so gotovo naše najbolj poznane akcije. V juliju, kot že devet zaporednih let nazaj, se bodo zbrali v našem mestu pred-stavniki študentov na X. Mednarodno sre- Srečanje čanje, ki praznuje letos že pomemben jubilej. Tradicija našega povezovanja z vse-mi naprednimi študentskimi organizacija-mi različnih visokošolskih zavodov priva-bi vedno veliko udeležencev. Enotno strerru Ijenje za napredkom vsega človeštva sku~ je najtesnejše vezi prijateljstva, ki se ohra-njajo tudi potem, ko zapuščamo študent-ske vrste. Odbor za mednarodno dejavnost pri VO ZŠJ se s svojtmi sodelavci že dalj časa ¦pripravlja z vso resnostjo in zavzetostjo na to svojo največjo akcijo, katere moto je »študent v sodobni družbi«. Ohraniti moramo tradicijo in stremeti za novimi uspehi, pomnožiti vezi in pripraviti prijet-no bivanje vsem udeiežencem. Sedem dni delovnega programa z aktual-nimi predavanji, obiski naših institucij, razgovori, diskusijami itd. bo gotovo pri-tegnilo prisotne, tridnevni izlet po naši ož-ji domovini pa bo vse to še popestril. V kratkem času se bodo študentje seznanili z našo stvarnostjo, ker bo vsebina dela zelo obširna in pestra. Naš glavni namen je, seznaniti udeležen-ce z našim Sivljenjem, s problemi, ki nas zadevajo, in ki jih tudi študentje skuša-mo uspešno reševati. Vsi si prizadevamo Ljubljani za boljšo in srečnejšo prihodnost. V di-skusijah in iieposrednem stiku udeležen-cev bo prišla do izraza skupna težnja mla-dih — aktivno sodelovati in se uspešno vključevati v svetovni napredek. ' V jeseni bomo na naši strani poročali o srečanju, že sedaj pa izražamo ieljo, da bi imeli v prihodnje več sodelavcev in da bi bilo naše delo uspešnejše. Mednarodni odbor ZSJ lovno akcijo in zaslužek od te gre za študentsko zvezo. Pristojnosti študentske organizacije so manjše kot pa pri nas. SVICA SE PREDSTAVI Gostitelji so nam omogočili seznanitev s švicarskim življenjem. Imeli smo spre-jem in razgovore na občinskl in kanto-nalni upravi, obiskovali smo tekstilno to-varno in si ogledali centralo za izdelova-nje surovega masla, kl je največja v Evropi. Petindvajsetletni razvoj te nev-tralne države pa smo si ogledali na naci-onalni razstavi »EXPO 64« v Lausanni. Ta je sedaj za 6 mesecev glavno mesto švi-ce. 2e prve dni si je razstavo ogedalo več sto tisoč ljudi. -Nekaka nacionalna dolžnost je, da si vsak Svlcar ogleda to manifestacijo razvoja dežele v zadnjih 25-tah letih. Tu je prikazovano vse: od PTT uslug do najboljših krav. ŽENEVA — PRESTOLNICA SVETA Iz Lausanne smo po 60 km dolgi novo-zgrajeni avtostradi krenili v 2enevo, kjer smo imeli sprejem na mednarodnem od-boru Rdečega križa. 2eneva je sedaj praktično središče mesta. Oči dveh mili-jard lačnih in revnih so obrnjene v pa-lačo narodov, kjer je konferenca QZN o trgovini in razvoju. Jugoslavija je tu do-živela veliko priznanje: njen predstav-nik Janez Stanovnik je predsednik enega od petih odborov konference. Diskusije, diskusije ... Ves čas našega bivanja v Svicl smo se razgovarjali s študenti o raznovrstnih te-mah. Zelo so se zanimali za Jugoslavijo, čeprav sem imel občutek, da jo slabo poznajo. Celo uslužbenka na IK RK v Ženevi nas je vprašala, če v Jugoslaviji govorimo nemško. čudili so sa, da se pri nas lahko kupijo tuji časoplsi, da ima-mo možnost čitati tujo literaturo itd. Vse-kakor smo dobili neko sliko o švici^pa tudi naši gostitelji so zvedeli nekaj no-vega o Jugoslaviji. To pa Je namen to-vrstnih izmenjav študentov. Pavle čelik NATEČAJ ODBOR ZA MEDNARODNO DEJAV-NOST PRI UO ZSJ UNIVERZE V LJUB-LJANI RAZPISUJE NATEČAJ ZA DVE ŠTIPENDIJI V ZAHODNEM BERLINU V MESECU JULIJU 1964. Pogoji so sledeči: 1. Obvladanje nemškega jezika (znanje jezika bo preverjeno); 2. Dober učiii uspeh; 3. Aktivnost v ZšJ in ostalih družbeno-političnih organizacijah. Namen štipendije je proučevanje enega izmed področij študentske problematike v Zahodnem Berlinu (študentska organizaci-ja, materialni in študijski problemi, itd.). Stroške potovanja bo plačal Odbor za mednarodno dejavnost. Kandidati naj pošljejo prošnje najkas-neje do 10. junija na naslov OMD, Ljub-ljana, Poljanska 6/II. O izboru kandidatov odloča predsed-sedstvo UO ZSJ. TRIBUNA STRAN 13 IIMDEkS ATLETIKA Danes vam Tribuna predstavlja novopečenega absolventa oddelka za tnontanistiko — odsek za metalurgi-jo, zmagovalca na Crossu Univerze Jakoba Lamuta. — Z atletiko sem se pričel baviti leta 1957 pri ŽAK Ljubljana. Po končani srednji šoli sem zaradi službenega mesta v Štorah nastopal za AK Kladivar iz Celja. — Uspehi, ki sem jih dosegel, se-gajo nazaj v mladinske vrste. Bil sem član mladinske državne repre-zentance v disciplini 1500 m ovire. — Kot član nastopam tudi na 3000 m (steeple-chease). 3 leta zapo-vrstjo sem dosegal mesta za Hafne-rom in Španom. — V letošnjem"letu se je sezona komaj šele pričela, vendar sem na otvoritvenem mitingu v Novi GoricJ zasedel 1. mesto na 1000 m. Bil sem tudi član zmagovalne ekipe N Kladi-varja na državnem prvenstvu v cros-su v Indiji. 0 Kako treniraš? Treniram 6-krat na teden, moram pa pri tem upoštevati predavanja in vaje. Ugodno je, da stanujem v Štu-dentskem naselju in predvsem v sdmskem in spomladanskem času koristim bližino Rožnika. 0 Kaj pa prosti čas? Tega pa praktično ni, rad pa obi-skujem gledališče, včasih kino. % Kako se vključuješ v športno življenje na fakulteti? Lani me je zainteresiral kolega t letniku, postal sem športni referent n naš oddelek. Takrat smo skušall razgibati športno življenje z mnogi-mi tekmovanji med letniki in oddel-Id. Letos pa sem v novoustanovlje-nem športnem društvu »Tehnolog« skrbel za tekmovanja. # MLsli ob uvedbi ligaških tek-Movanj na Univerzi? Način tekmovanja je na vsak na-čin primeren, vendar je bil termin verjetno prepozno izbran, ker se tekmovalci, ki tekmujejo za svoj klub, proti koncu niso mogli udele-ževati tekem, ker nastopajo v re-prezentativnih slovenskifr ligah vsi kvalitetni igralci. Ce bi tekmovanje bilo v mrtvi sezoni — pozimi, bi za-nimanje prav gotovo naraslo. Ob skromnih pogojih kakršni so bili le-tos, se mi zdi, da so tekmovanja uspela. 9 Kaj pa o uvedbi obvezne teles-ne vzgoje? Prizadevati si je treba, da bi vsaj slušatelji prve stopnje imeli obvez-no. Ugotavljanje, da ni zainteresira-nosti, je odveč, študentje na naši fakulteti z veseljem prihajajo. Q Kaj lahko poveš v zvezi s To-kiom? Ker bi rad študij končal. v red-nem roku, nimam ambicij, da bi lahko dosegel svetovni vrh in s tem sodeloval na olimpiadi. Od Sloven* cev so kandidati: Špan in moji klub-ski kolegi Važič, červan in Plešek. Ce bo Červan tekel kot na evrop-skem prvenstvu, se lahko nadeja le-pih uspehov na 10 km; verjetno bo-mo tudi videli vrhunec Važičeve bor-benosti, Span pa že tako sodi v svetovno elito. Borut Zajec Športni objekti Večkrat smo že poudarjali, da je po-manjkanje športnih objektov bodisi pokri-tih, kakor tudi odprtih igrišč, eden od glavnih vzrokov, da na univerzi telesno vzgojna in športna aktlvnost vključuje le 10 odstotkov študentov. študentje za svo-jo uporabo ne samo da nimamo nobene-ga pokritega prostora —telovadnice, am-pak je veliko pomanjkanje tudi odprtih igrišč. Edina igrišča doslej so v študent-skem naselju in igrišče za odbojko v Aka-demskem kolegiju, ki so pa vedno prepol-no zasedena. Prav zato se je že v lanskem letu Komisija za telesno kulturo pri US odločila in predlagala, da vsaj delno reši-mo to precej kritično stanje z izgradnjo športnega objekta v ŠN. Od takr.at je mini-lo že precej časa, vendar izgradnja se do-slej še ni začela, zato se študentje upravi-čeno sprašujemo, kje je vzrok, da se še ni začelo s predvideno izgradnjo, še poseb-no, ker vemo, da je univerza že delno sredstva zagotovila. Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo se pozanimali pri Komisiji za tele-sno kulturo pri US, kjer smo zvedeli, da je idejni načrt bil izdelan že lansko leto, da je univerza že zagotovila 50 milijonov, da pa m načrtov in se zato ne more za-četi z izgradnjo. Idejni osnutek je izdelal ing. Božič, v njem je poleg športnega objekta (dve ve-liki telovadnici 14 x 28 m, bazen, plesna dvorana in manjši prostori za študentske potrebe) predvideval tudi objekt, ki bi ga financirala »Prehrana«, in sicer prostore za samopostrežno trgovino, moški in žen-ski frizer, uprava ŠN pa bi v zgornjih pro-storih imela svoje prostore. Za svoj de-lež imata Prehrana 30 milijonov in upra-va ŠN 12 milijonov sredstev na razpolago. Ta idejni osnutek je bil soglasno sprejet s tem, da ing. Božič izdela podrobne na-črte, ki pa še do danes niso izdelani. Res je dclno opravičilo v tem, da je v tem času bilo potrebno še enkrat pregledati teren, vendar to nikakor ne more biti ni načrtov opravičilo za to, da sredstva, ki so name-njena za izgradnjo tega objekta, niso izko-riščena. Zato upravičeno postavljamo ing. Božiču vprašanje moralne odgovorno-sti pred študenti, ki si ne samo želimo takšen objekt, ampak se resno zavedamo, da nam je tak objekt tudi nujno potre-ben. Težko si zamišljamo uspešno delo na telesno kulturnem področju v danih pogojih in ker si študentje želimo organi-zirano tovrstno dejavnost z upravičenost-jo zahtevamo, da se ti načrti čimprej iz-delajo, obenem pa apeliramo na vse po-klicane forume, da se zagotove sredstva in se tako omogoči takojšnja izgradnja tega za študente potrebnega objekta. Ob tem primeru se nam vsiljuje misel, da ob tem velikem pomanjkanju športnih objektov kaj čudno rešujemo to vpraša-nje, saj kl]ub temu, da so bila konkretna v tem primeru, sredstva že delno zagotov-Ijena, pa se ustavljamo ob problemu izde-lave načrtov. Kaj bomo torej naredili šele tam, .kjer nimamo niti sredstev, tu mi-slim predvsem na fakultete, ki nimajo prostorov za športno aktivnost, kljub te-mu, da vedno bolj poudarjamo, da tele-sno vzgojna m športna aktivnost mora po-stati ravnovesje psihični obremenitvi štu-dija, da mora postati sestavni del izobra-ževalnega procesa. že pred leti smo pou-darjali, da je pri izgradnji novih fakultet treba misliti tudi na izgradnjo telovad-nic, vendar kot kaže brez uspeha, saj je za telovadnice vedno zmanjkalo' sredstev, predvsem zaradi tega, ker smo jo postav-Ijali v zadnji plan izgradnje, ne pa tako, kot to delajo v svetu, ko jih postavljajo v rang predavalnic in jih vzporedno z nji-mi tudi gradijo. Zadnji čas je, da tudi mi spoznamo, da brez danih pogojev (po-trebnih prostorov) ne moremo pričakeva-ti koraka naprej na tem področju, zato bo potrebno več razumevanja pri reševa-nju tega problema in bomo pri gradnji novih poslopij fakultet morali resno upo-števati tudi prostore za telesno kulturno dejavnost študentov. af. Medfakultetna prvenstva končana Pred dnevi je bilo končano medfakultet-no prvenstvo v košarki in rokometu, ki ga je tudi letos organizirala Zveza študentskih športnih organizacij za telesno kulturo. Košarkaši in rokometaši so za razliko od prejšnjih let tokrat tekmovali po liga siste-tnu, tako da so končne lestvice realen od-sev kvalitete posameznih moštev, čeprav ne smemo mimo dejstva, da je pri tem odigrala precejšnjo vlogo tudi disciplina nastopajočih ekip, saj so nekatere kot VŠTK, FAGO kar predajale posamezna sre-čanja. Ker je bilo podobnih primerov tudi pri drugih ekipah, se nam zdi, da verjetno tudi čas ni bil povsem primeren, saj vemo, da nekatere že na veliko tarejo izpiti, dru-gi športniki pa tekmujejo v svojih matič* nih klubih. Pri ZŠTOK razmišljajo o tetn, da bomo s podobniini tekmovanji v bodo-če pričeli že kar oktobra. V KOŠARKI so prvo mesto povsem zaslu-ženo osvojili medicinci, ki niso izgubili no-bene točke, medtem ko so se ekonomisti in športniki FNT povsem enakopravno bo-rili za mesto pod vrhom. Tekmovanje, ki je trajalo skozi dva meseca, je potekalo v redu le prva tri kola, pozneje pa so se pri-čele težave, saj so najprej izostajali sodni-ki, pozneje pa ekipe. Pohvaliti pa je treba pravnike, ki so sicer ostali tu in tam prav na dnu, vendar niso izgubiU morale in vo-lje, ampak so na vsa srečanja prihajali redno in točno. V ROKOMETU sta bili ekipi medicine in FNT skoro enakovredni, vendar je zmagala FNT zaradi boljšega količnika. Grajati pa je treba ekipi FAGO in VŠPV, ki sta manj-kali kar trikrat. TOKRAT 2Mr\G\ MARIBORSKE EKIPE Pretekli teden je bilo tradicionalno sre-čanj'3 v malem nogometu med maribor-skimi študenti in študenti iz mariborske-ga okraja, ki študirajo v Ljubljani. Kijub malemu številu gledalcev je bilo ob igri-šču zelo bučno. Tokrat so Mariborcani igrali zelo lepo in učinkovito in prema-gali nasprotnika z rezultatom 5:3. Do-mačini so se adlikovali predvsem v hi-trih protinapadih in z močnimi streli od daleč, medtem ko so gostje vse preveč preigravali in tako po nepotrebnem izgub-ljali žogo. Pri domačih se je s tehnično dovršeno igro odlikoval obrambni igralec Satler ter v nekaterih uspelih posegih tu-di vratar Dither. Pri gostih je bil najbolj-ši Rečnik, vendar je v trenutku vse pre-več soliral. Popoldne so imeli nastopajoči kulturni program, ki je nudil številnim gledalcem mnogo zabave. D. B. PREKINJENO ZATIŠJE Po več letih zatišja je uspelo Zvezi študentskih organizacij za telesno kultu-ro navezati stike s študenti športniki ma-riborskih višjih šol. V okviru Dneva mla-dosti smo se srečali z njimi v odbojki, košarki in rokometu. Vse tekme so bile odigrane v študentskem naselju. Univer-zo so zastopale ekipe — prvaki Iiga fcek-movanja, ojačene z nekaterimi igralci z drugih fakultet. KOŠARKA Zmagali so ljubljanski študentje — eki-pa medicinske fakultete z zelo tesnim re-zultatom 65 : 64. V prvem polčasu šo bili domačini očitno boljsi (35 : 26). Največ pik je prispeval Možgan. V drugem polčasu pa sefje- ekipi Ljubljančanov poznalo po-manjkanje kondicije, ker ja igralo več igralcev, ki niso več aktivni. Mariboreani so po zaslugi preciznega Orozla zmanj-šall razliko na minimum. ROKOMET Za Univerzo je igrala ekipa FNT, ki je prav tako premagala Mariborčane z rezul-tatom 21:12. Mariborčani se niso mogli dostojno predstaviti, ker so prišli v Ljub-ljano z zelo okrenjenim moštvom. Da so sploh lahko nastopili, so jim morali pri-skočiti na pomoč nekateri košarkaši in odbojkaši. Temu primeren je bil tudi re-zultat. Največ golov za goste je zabil Ga-lič (7), za domače pa Golja (7). ODBOJKA Tudi tu Mariborčani niso imeli sreče. Po zelo zanimivi borbi se je srečanje končalo s 3:0 (15:10, 16:14, 15:12). V ma-ribor&ki ekipi so nastopili nekateri zelo kvalitetni igralci, vendar se je pri Ljub-ljančanih poznala boljša uigranost ekipe. Upam, da to srečanje ne bo ostalo osamljeno, ampak da bo prišlo do še boljšega sodelovanja. Prvi korak k temu bo jesensko povratno srečanje. Zajec Borut TRIBUNA STRAN 14 IZJAVE ŠTUDENTOV, Kl SO PADLI NA IZPITU PRAVNIK: Pogorel sem na prvi raz-pravi! EKONOMIST: V indeksu imam deficit! RUDAR: Najraje bi se pogreznil v zem-ljo! LADJEDELEC: Potopile so se mi vse ladje! ARHITEKT: Nisem imel dobrih teme-ljev! GOZDAR: Odgovarjal sem kot panj! VETERINAR: Pravo tele sem! KEMIK: Utopil sem bom v H2O! STOMATOLOG: Profesor mi je poka-zal zobe! FILOZOF: Preveč sem filozofiral! FISKULTURNIK: Spotaknil me je! AGRONOM: že prva slana me je po- MATEMATIK: Uštel sem se! ELEKTRIK: še sedaj me trese! PEDAGOG: Izučilo me je! STROJNI: Zašel sem med njegovo kolesje! KRITIKA 1HSAMČKF Z00 PRIMERJAVE Podaljšanje delovnega staža na štiride-set let je najbolj navdušilo papige. Papige žive preko dve sto let. Velika prednost nosoroga je v tem, da lahko brezšfcode vtika svoj nos v vsa-ko stvar. XXX V nekem zajčjem podjetju je bil za di-rektorja izbran volk. Užival je simpa-tije vseh prisotnih. Trdijo, da je kamela najperspektiv-nejša žival. Lahko njej, ko ima na kole-nih in laktih usnjene žulje. XXX Za tržnega inšpektorja je bila izbrana žiraf a. Edino ona še lahko spremlja gi-banje cen iz ustrezne višine. JANEZ ŠE VEDNO IŠČE ŠTIPENDIJO KRAMUANJEO ROBOTIH Ko robot izpoveduje Ijubezen: »Izvoljen-ka mojih elektronskih možganov, vsa mo-ja koleščka in vijaki delajo samo za te-be!« Ti železni ljudje nikoli ne pljejo naše-ga vina. Njihov organizem ne prenese niti kaplje vode! .s .-¦ Roboti se nikoli ne vojskujejo. V glavi jim pač ne manjka noben kolešček! So roboti, ki na prsih nosijo neko šie-vilko. To pa navadno ni njihova registrska številka, marveč številka njihovega žiro računa! i .;•;.¦ .v . Robot, ki dela na delovnem mestu di-rektorja, navadno nima vdelanega meha-nizma za samokritiko! SODCBNE C!EFiN:CIJE SEKS BOMBA — orožje, ki bi ga vsak moški želel imeti v rokah. KURIR — • domače dirkalno vozilo ma-sovne proizvodnje. ;PEVEC — juke-box, ki ne poje za 20 di-narjev. ŠTUDENT — elektronski možgani, naj-pogosteje v popravilu. SOFER — potujoča cisterna alkohola. PESNIK — pokvarjen pisalni stroj. NOGOMETNI »BEK« — stroj za koše-nje trave in nasprotnih igralcev. KAKO PROPAGSRATI POČITNIŠKO ZVEZO: VSI SMO ENAKI Še enkrat aktualna polemika o problemu huliganstva — tokrat konkretneje: Ob zvišani temperaturi \zadnjih mesecev, tednov, dni, so postali žrtve ogorčenega »idejnega boja« proti huliganstvu in dezintegrirani kulturi tudi naslednji »brez krivde krivi« ob-jekti družbene lastnine: 1. klavir v mali dvorani UO ZŠJ na Poljanski 6 (težje poškodbe) 2. pisalni stroj v redakciji Tribune (polit s sredstvi za omamljanje nasprotnika) 3. prostori uredništva Tribune (razmetani) 4. tabla Univerzitetnega odbora ZŠJ na Poljanski 6 (ra-zbita) Živeli borci za t v o r n o angažiranje! DVAJSET DNI POZNEJE SPO/.NALA SVA bJS V POCITNIŠKEM TABORU RAZUMEVAJOCA RUSKA DUŠA Prejšnji teden je Naselje obiskala delegacija z univerze v Minsku. Sarai častitljivi profesorji naše univerze, de-kan in rektor univerze v Minsku, so obiskali žensko stolpnico, kjer so si ogledali tudi notranjščino sob. Direktor Naselja je hodil spredaj, po-trkal in iz sobe: »En moment...« Sko-raj v vsaki sobi je bil »kolega« na obiski), je bilo gostom dano vedeti. Rusi so se hudomušno spogledovali, vedoč, da so to »poseščenija serdečnoj prirodi«. i TO SE ZGODI SAMO Naš šolski sistem daje izredne mož-nosti talentom da se med šolanjem nc »mudijo« po sistemu »iz letnika v lef-nik« ampak da lahko preskaku.jejo kar cele stopnje. Danes je že možno priti z enim sa-mim razredom grimnazdje (nedokončana srednja šola) kar na drugo stopnjo. Za sedaj te izredne možnosti nudi sa-mo Visoka šola za politične vede v Beogradu. Sprejemni izpit iz devetih predmetov opraviš in že preskočiš pet let zamudnega učenja. Kdaj bomo te dialektične skoke iz »kvantitete v kvaliteto« uvedli še na naših fakultetah? | MI GOVORII čitnice nabiralo »devize«. Njihov glavni vir bodo tujci in mnogi drugi prehodni turi-sti, ki bodo v Naselju reševali »stanovanj-sko zadrego« v turistično prenapotnjeni Ljubljani med poletnimi meseci. V ta na-men bosta za goste izpraznjena dva bloka. Tisti študentje, ki bodo čez počitnice ostali v Naselju, in teh je mnogo, se bo-do morali tudi po cenah za hrano prila-goditi turistični sezoni. Kosilo bo stalo 190 din, večerja pa 140 din. Želimo jim, da jim bo, višjim cenam ustrezno, s krož-nikov prijetneje dišalo, kot pa jim je v času devetih mesecev »študentske sezone«! Študijski pogoji Novoustanovljsna metodološka komisija na medicinski fakulteti je v povezavi s štu-dijsko pripravila obširno anketo, katero bo moral v naslednjih treh letih izpolni-ti vsak študent ob frekvenci posameznih predmetov. Anketa je skrbno pripravljena in bo po proučitvi dala celotno sliko o načinu pouka, o vajah, kolokvijih in iz-pitih. Za anketo so posebno navdušeni predavatelji, saj pravijo, da do sedaj iz razgovorov s študenti niso mogli nikoli dobiti popolnoma objektivnega mnenja o načinu pouka, kar si lahko razlagamo z bojaznijo študentov, da bi se zamerili bo-dočemu izpraševalcu. Kot kaže, lahko po treh letih, ko bodo anketo proučili, pričakujemo korenite spremembe v načinu pouka, posebno ti-stih predmetov, ki so študentom še od nekdaj »trn v peti«, pa se po stari štu-dentski navadi iz preventivnih razlogov niso upali ničesar ukreniti. s. r. Odprava v Ande Akademsko planinsko društvo je že pred dvema letoma pričelo s pripravami za prvo našo ekspedicijo, ki bi obiskala južnoameriške Ande. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev pa so morali tedaj od-pravo preložiti na poznejši čas. Letos je komisija za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije skupaj z ekspe-dicijskim odsekom APD .pripravila vso po-trebno, tako da bo skupina štirih članov PZS in skupina štirih z APD v začetku ju-nija že odpotovala z ladjo v smeri proti Buenos Airesu. Od tod se bodo z leta-lom prepeljali v La Paz, kjer se bodo za-držali dalj časa zaradi aklimatizacije in sklenitve še zadnjih pogodb, seveda pa bo-do tudi v tem času zaradi vzdrževanja te-lesne kondicije opravili nekaj vzponov na bližnje vrhove. Odprava nima v načrtu duločenega cilja, ampak se namerava zadrževati v krajih, ki so alpinistične za-nimivi in še neosvojeni, s tem da bi ne-kakšna izhodiščna baza bila okolica jeze-ra Titicaca. Povratek v domovino je predviden za konec septembra, proračun celotne odpra-ve pa znaša 2.800.000 din. Pri zbiranju fi-nančnih sredstev so v veliki meri poma-gala razna podjetja, splošna plovba Piran pa jim bo nudila znižano prevozno tarifo, še posebej se je izkazal izvršni svet SRS, ki je prispeval precejšnjo vsoto. S. R. Drugod še slabše Na nedavni konferenci ZK zagrebške univerze je bila pod lečo Jcritike dana tu-di neučinkovitost pouka. Ugotovili so nekaj nespodbudnih dej-stev v zvezi s tem problemom: 1. 70 odstotkov študentov ne dokonča fakultete, kar pomeni ogromno breme za ekonomski potencial republike. 2. Preostala tretjina, ki se dokoplje do diplome, se ne more pohvaliti z najbolj-šimi učnirai uspehi. Povprečna ocena na univerzi v Zagrebu — 2,72. 3. 33 odstotkov študentov pa dosega povprečno oceno 4 q.U 5. , Tem nerazveseljivim podatkom je ne-dvomno botroval nič manj razveseljiv gmotni položaj hrvatskih študentov. Sa-mo nekaj podatkov: 1. Samo 20 odstotkov štndentov prejema štipendijo. 2. Te štipendije v večini zadoščajo le za 48 odstotkov vseh potrebnih življenjskih stroškov študenta. 3. Le vsak četrti študent stanuje v štu-dentskem domu. Vsi ostali se udinjajo te-žavam »privatnega« stanovanja. Vse kaše, da ima Ijubljanski študent mnogo bolečih stičnih točk z zagrebškim. Tatvine - še dolgo? Vse kaže, da se črna študentska kronika iz Študentskega naselja še zlepa ne misli zaključiti. Tokrat je bila na vrsti umazana tatvina oblek, kakršne že dolgo nismo zabeležili. Prejšnji teden je zlikovec (verjetno zlikovci) okradel nekega tujega študenta iz Afrike in mu iz zaklenjene sobe odnesel tri obleke in plašč v vrcdnosti preko 100.000 din. Preiskava še ni odikrila nič bistvenega, kar je običajno tudi usoda preiskav tovrstnih tatvin. V Naselju pravijo, da se je proti takim garjavim ovcam med študenti težko boriti organizirano, ker ni učinkovitega sredstva, da bi jim lahko ostro stopili na prste. Le malakoga odkrijejo. Manjše tatviiie so kaj pogosta žalostna praksa ludi med študentkami. Tu in tam izgine z balkona obešeno perilo, nogavice itd. Izkušnje iz prejšnjih let svetujejo poostritev pozornosti, zlasti sedaj na koncu šolskega lcta, ko ljudje odhajajo domov. Verjetno bo še najbolj učinkovit ukrep, če bo vsak posameznik skrbno zaklepal vrata svoje sobe. Puščanje klju-čev nad vrali, kot je bilo to tudi pri tej tatvini, kot kaže, izziva kleptomanske nagone nekaterih, ki bi ne zaslužili naziva študent, marveč tat. mat Morda v uteho Ljubljančanu le to, da je njegov položaj vseeno dokaj boljši od nje-govega zagrebškega kolega. mare Funkcionarstvo ali razmišljanje... Cesto čujemo pripombe na delo teh ali onih odborov Zveze študentov. ki ne iz-polnijo pričakovanj in se ne izkažejo vred-ni zaupanja, ki so jim ga na naših sla-bo obiskanih skupščinah izkazali študent-je z izvolitvijo. PrL tem preradi pozablja-nio, da so člani našega modrega vodstva tudi študentje z vsemi težavami, ki jih spremljajo skozi prelepa študentska leta. Preglejmo kratko pceno prostega časa štutlenta: Ko v industriji dvigujemo produktivnost dela, ne smemo misliti, da se da v isli meri dvigati efektnost (produktivnost) štu-dija. Skrajšanje študijskega časa od peiili let na štiri v prenekaterem primeru ni poVzročilo skrčenja predavane snovi, pač pa naši. učeni predavatelji v krajšem času pohitijo skozi enako obširno snov. Tp zahteva od študenta več študijske zavzetd-sti in resnega dela. Natrpani urniki prc-davanj in vaj puščajo študentu le malo časa. Povprečni urnik na fakultetah zavza-me študentu 33—34 ur tedensko, ob izlo-čitvi hedelje pa še naslednji čas: študij 17 ur, ekspres postrežba v menzah 15 ur, spahje 48 ur, higiena 10 ur. Seštevanje, de-ljenje s številom delavnih dni. nadalje od-števahje od 24 ur, ki sestavljajo dan, nam da rezultat: študentu ostanejo pičle štiri ure za telesno knlturo, kulturo. idejno izo-braževanje, tehnično izobraževanje, stike z znanci in prijatelji ... Prosti čas študent porabi v odvisnosti od svoje nravi in nagnjenosti h »guljenju«, k prepotentnosti. k romantičnosti, k re-snosti, k zabavi in podobnemu. Vrota mlada kri jim plamti o^ '«-»•.¦.:•. .• i. kib., ob enostranskem obveščanju Tribu« ne, ob drugostranskem ouv. .cu.«ju ob izbrahem repertoarju naših kinemato-grafov, televizije in ob drugib kulturniških prosvetljevalnih sredstvih, ob prelepih anatomskih vedah, ob dolgih vrstah v menzah in še ob raznih drugih kulturnih in nekulturnih, idejno prosvetljevalnih in zapeljevalnih možnostih Ln prilikah. Naš funkcionar se zaveda vloge, ki jo mora odigrati v naši družbi, zato prosti čas koristno porabi na sestankih, sejah ter na sestankih in sejah, kjer obvezno. glasuje za enoten sklep, da je potrebno aktivirati študentske množice, ki niso ta-ke, kot bi morale biti. Ta sklep je izrcd-n^ga pomena in je najbolj verodostojen dokaz, da se funkcionarji zavedajo svojih nalog. Naš zavedni funkcionar ne more na skupščinah, zborih volivcev, svobodnih katedrah in podobnem predstavljati več kot eno osebo, ker je po prepričanju ma-terialist, niti ne more sedeti na več sku-pih hkrati, ker mu to onemogoča narav-na fizikalna zakonedaja. Zato s tega me-sta zavračam vse nekonstruktivne kritike, ki ne naglašajo mojih zaslug na potlroe< ju funkcionarjenja in ki letijo na na-e vrle odbornike v smislu uvodnih besed k tej strokovni analizi obstoječega stanja. iribuna TRIBUNA — list slovetnskih Študentov -r- Za univeraitetni odbor ZŠJ izdaia izdaiaieljski svet — Ureia uredniš'ki odbor — Glavni in odgovorni urednik Marko Kerševan — Uredništvo in uprava Tribune Polianska 6 II. nadstropie — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 400 dinariev — pcsamezen lzvod 20 dinarjev — Roko-pisov in folografii ne vračamo — Tiska podietie Delo, Liubliana, Tomšičeva 1. tel 32-522. Poštnina plačana v gotovini.