Dolenjske Xovice izhajajo vsali jielfO; ; ako : : je ta lian j>raziiik, cîaii poprej, : : Cena jim ]0 za celo leto (od aprila do ajinh) S K, za pol leta 1-50 K. Naročnina za Keituiijo, Bosno in dnig-c evropske države Knaša îi'iïO K, ■/.& Ameriko 4'ôO H. List in njl,'liisi se ))iaťiijtijoi'eŽeiiio proč. Tri vsakem Ski'op-Ijenju se pa mora tudi gi'Oiidjii dobro i»o-škro])iti tak», da pi'ide galic^a do pecljiČkov, kajti sko/i pecljičke se>:arije palež v jagode. Na galid prihranimo pa tudi x dohi'imi ški'opiltiicami in ra/pršihiiki. Priporočam zlasti škropilnico „Avstrijo" in razpršilnik „Komet". Pred Yscm pa proč s škarjami, ki slabo škrope in galico kar na škafe tratijo! Galice se v Avstrijo uvaža letno nad 700 vagonov, deloma iz Angleške, deloma iz Amerike. Ta galica se po večini ])orahi za vinograde. Ta uvoz sedaj v vojski odpade in zato tako veliko pomanjkanje. Poleg tega se pa doma porabi več bakra kot poprej. K sreči imatno še eno novo sredstvo, to je perocid. Ta se sicei' tudi k nam dovaža iz tujine, a k sreči je še jiekaj zalog pri nas. Vlada je ves perocid zaplenila, da se ne more porabiti v druge svi'he kot za škropljenje trt. Pri nas so nekateri letos ški'opiH s perocidoni in večinoma se sliši zabavljati čez njega; pravijo, da ni za nič. Pa to ni res. Perocid je dohei'. da celo prav dober, le če se prav pripravi in v pravem času rabi. Kdor škropi prepozno, ta seveda tudi z galico niČ ne doseže. Glavna napaka, ki so jo delali ljudje pj'i perocidu, je ta, da so ga vzeli premalo JtioČnega, da so ga slabo 3'aztopili in da so vlivali apno v perociilovo raztopino mesto narobe. Kdor se je natančno ravnal po navodilu, in ni dela! le po svoji glavi, ta je dosegel dober vspeh. Poznam več takih gospodarjev. V državni trtnici v Novem mestu smo škrojiili en del pašnja z galico in apnom, drugi del z iMai'tinijevo zmesjo (galica, galun iji apno) in tretji del s perocidom. — èkroitili smo trikrat, prvič dne 27. majtiika, drugič dne 17. junija in tretjič dne 7. julija. Drugo škropljenje je bilo malo zamujeno. Vkljub temu je ostala trta, zlasti grozdje in listje okoli njega, zdrava. Pcrocida smo vzeli jtrvič 2kg, drugič in tretjič 4 kg na 100 litrov vode. Uspeh je ))opolnonia zadovoljiv, o tem sc vsakdo še sedaj lahko prepriča. Najboljše se je pa od vseh teb treh poskušenj obnesla prva, to je iMai'tinijeva zmes. Tu smo vzeli za prvo škropljenje pol kilograma galice, pol kilograma galuna in ajmo, za drugo in tretje škropljenje, pa po 1 kg galice, 1 kg galuna in apno. Ti'te so veliko bolj zdrave in lei)e kot so one s samo galico (brez galuna) škrojiljene, dasi smo vzeli tu dvakrat toliko galice, tedaj prvič 1 kg galice in ajnio, drugič in tretjič ])a 2 kg galice in ai)no. Iz tega sledi, da je iie-le veliko ceneje, ampak tiiili veliko bolje škropiti trte z AJartinijcvo zmesjo kot s samo galico. Pa kakor že rečeno, tudi jierocid se je prav dobro obne.sel. Čeprav ne tako dobro kot Martinijeva zmes. ^Manj kot y kg pe-rocida na 100 litrov vode se ]ia za ih'ngo in tretje škrojiljenje ne sme vzeti, ker sicer dovolj ne izda. Kdor l)o imel nekaj galice, ta naj ški-opi tedaj v prihodnjem letu raje z Martinijevo ztiiesjo. Potrebno galico ])a naj si vsak takoj naroči. B. Skalický, Letošnje pitanje prašičev. Vojni Čas j(i sjjravil tudi našo pra-šičjorejo v težaven položaj. Danes trpi vsa reja, i'eja praset in reja pitanih prašičev. Glavni vzrok tiči v pomanjkanju ceneniii močnih krmil. Do zadnjega časa nam je manjkalo krompirja in dotnače turšice, di'iiga močna krmila so bila pa lako draga, da jih ni bilo tiiogoČe kupovati, aH jih pa sploh dobiti ni bilo. Tursica je bila za ki uli liredraga in je sploh ni bilo dobiti. In tako je bilo tudi z oljnimi tropinami in drugimi ki'inili. (ilavni pogoj za pitanje prašičev je cenena močna krma. Ju te nam danes tiiaiijka. Zalo so pa tudi vsi)ehi letošnjega pitanja v.seskozi slabši kakor di'uga leta. Če pogledamo danes ))o tistih ki'ajiîi, kjer se je ob t.cm času dobilo druga leta že lepo rejene prašiče in kjer je bila trgovina ž njimi živalina, i)a najdemo po veČini le rej ne prašiče, ki se začenjajo še-le sedaj pitali s ki'ompirjeni in turšico. Vidimo pa tudi, da je število za pitanje natnenjenili prašičev v obče nižje, Vzlic sedanjim cenam ni piave voije za pitanje. Zaraditega si ])a tudi eni in di'ugi interesenti ne .smejo delati velikega upanja n. pr. za številne vojaške dajatve, Dejstvo je, da bo letos dosti manj klavidh prašičev na prodaj kakor smo jili imeli druga leta. Danes je vse pitanje tež a v ji e j še. Kailai' naiiu'eč dospejo stvari tako daleč, da se gre za to, ali inij se krompir in tin-šica obrneta za vsakdanji človeški živež ali pa za prašičjo klajo, ni drugače mogoče! Letos gledajo naši i>rašičjerejci bolj na to, da si bodo preskrbeli sami potrebno mast za zabelo kakor pa, da bi zalagali kujjce s pitaninii prašiči. In Čem večje so ovire v kupčiji in jtri cenah, tem bolj se bodo ljudje omejevali na rejo za domačo potrebo, tem liolj bo projia-dalo pitanje in tem bolj bo trpela vsa oskrba mest in vojaštva. Kei' se i)a prašičjega mesa in masti veliko rabi, je treba, da po možnosti pomagamo k zadostni oskrbi naših odjemalcev. Seveda je tudi stvar merodajnih krogov, da to kupčijo podpirajo in s {irimerno urejenimi cenami i)ospcšujejo. Glede pitanja samega je letos priporočati, da se raje v krajšem času zagotovi in da si iiomagamo pred vsem s krompirjem, potem jia tudi s tiu'šico, ki je dovoljena za j)okladanje prašičem, Hiti'o pitanje je zmeraj bolj vs])ešno. Pa'ziti pa je, da se tako dragocena ki'iiiila, kakor je tui'šica, tudi jio možnosti prebavijo v živalskem želodcu. Ce so i)rašiči vajeni od mladega na siu'ovo turŠico, se taka lahko tudi pri pitanju i)oklada. V ta namen se lahko tinli naniaka v vodi, da sc /.mehča. Če so pa prašiči vajeni lu na kuho, jiotem je treba turšico kuhati, da se dobro i)rcbavi. Tiiršica se laliko cela kuha ali se pa zdrobi in zdrobljena kuha. Taka je še bolj prebaviut. Če se tin-šica melje in potem kuha, je še boljša, samo da je taka klaja precej dražja, ker je bilo treba od melje ttuli nekaj plačati. Redno inpravočasnopokladaiije, skrbno l)rip!'avljanje klaje za vsako jiokladanje so pa istotako važni pogoji za vspeŠno pitanje. Če dajemo gostejšo klajo, ne smemo pozabiti, da potrebujejo pi'ašiči tinli pitne vode, ki naj se jim ponudi v izpraznjenih in očiščenih koritih. Nekoliko klajnega apna na dan (eno malo žličico) bo vse pitanje olajšalo in živali bolj zdrave ohranilo. Rohrman. Sedanji odnošaji ob tržnih dnevih. v zadnjem času so postali odnošaji 1)0 naših trgih zelo nepiijazni in iiaiteti. Vse se jiritožuje, kupovalci in prodajalci. Prvi tožijo, da se na ti'g premalo prinaša, da manjka živil in da so cenc pj'cvisoke. Prodajalci zopet tožijo, da si ne upajo prodajati, ker so izpostavljeni ovadbam iii kazeiiskenm zasledovanju. Resnica je, da trpi danes ves trg z živili, kar ima seveda skrajno slabe posledice za mestno preltivalstvo. Meščanom manjka laznili živil tako, da jih morajo danes sami po kmetih okrog iskati. Kar se je prej v mesto itrineslo, to moi'a danes meščan sam s kmetov prinašati, da ima najpotrebnejše za življenje. Te razmere so nevzdržne in je treba resnega prizadevanja, da se odpravijo in da se povrne nazaj tisto kupčijsko razmerje nied meščanom in kmetom, ki je vladalo prej pred vojno. Najbolj se je nasprotstvo poojstrilo z ovadbami zaradi navijanja cen in s kaz- LISTEK. Zg-odoviiiskokrajepisna imena. 4. V Tronu. ripisal Ivan Steklatia. Komaj četrt ure t^ent Rupertu na severju se vzdiguje j)rvi goi'ski obronek veče gore "EToin.skc?, ňkovec po imenu, ki sega na iztoku do Kamnja, a na severju ga deli dolina od Skedlovega mlina proti Kovačevemu hribu. Z v]'ha (340 m) je prav ]niloviden razgled na Ôent Rupert in bližnjo okolico. Iztočni del tega gorskega obronka je prava kraška tvoi'ba, kakršne lui sicer ne nahajamo drugej v šenlruperškem kraju, l)ač jta že v sosedni itiirenski, a še posebno v trebanjski župniji. Zato sem našel tudi že luipisano, da stoji dolenjski Šent Rupert na Krasu. Xekdaj je bil ňkovec prav prijazna vinska goi-ica, zdaj je pa bolj pust; le iKikaj viiu)gi'adov je zopet olniovljenili. Na podnožju teče Bisti'ica Derečinka, a med njo in staro strugo se Sîi'i vasica liroii z manjšimi posestvi. Na severnem kraju ňkovca, ki je zaraščen s šumo, st-oji pri podnožju v gostem drevju domačija pri Ti'on- Čaiiii ali v Tronu. Beseda je tujka. A od kdaj se je začela rabiti? Znano je, da so za vlade cesarja Josipa 11. nastale v cerkvenem življenju velike si)reiiiembe. Gesarske naredbe niso zasegale globoko samo v državno ustrojstvo, nego tudi v cerkveno. Zabi'anjene so bile vse cerkvene družbe, bi'atovščine, božja pota, ])rocesije itd. Določevalo so je tudi o službi božji, kakšne smejo biti jtropovedi, koliko maš se je smelo brati ob določenem času, kdaj se je mogel dati blagoslov, koliko sveč je stnelo goi'eti na oltarju, kako se morajo nn-liči pokopavati in deliti sveti zakramenti. Da so vse te novolarije razburjale pobožno ljudstvo, se razume samo ob sebi. V àent Rupertu pa je (>ilo ljudstvo vznemirjeno Še posebno radi tega, ker je bila takrat (1. ITH^i) odpi'avijena glasovita božja pot na Veseli Gori, od katere je imelo poleg duhovnih tudi gmotnih dobrot, kajti semkaj je dohajalo vsako lelo na tisoče 1'onuirjev. Posebno ženski svet se ni mogel priučiti suhoparnemu duhovnemu življenju, kei' j{i pi'enehala zanj vsaka spodbuda tudi v cei'kvi. Pr<;jeniatije sv. obluijiia se je v tem času jako zmanjšalo ter omejilo skoraj le na velikonočni čas. To seveda ni tigajah) nikakor iioimžnim Ďentrnperčankam, pa so hotele s silo uvesti stare pobožne navade. Iver pa diihoviia oblast radi državnih pro-pisov ni mogla njihovi pobožni želji zadovoljiti, so si same skrojile pravice. Po pripovedanju so vdrle o Rožiču v župnijsko cerkev, odprle s .silo tabernakelj, se same obhajale ter prenesle sv. hoslijo v omenjeno hišo v Škovcu, kjer so jo postavile v tron ter jo častile. Tako ljudska govorica. Od tega časa ima ta hiša ime v Tronu. Zgodilo pa se je bržkone res nekaj takega, kajti v kroniki frančiškanskega samostana v Novem mestu je baje zapisan ta dogodek, Ivo sem pisal zgodovino šent-ruperške župnije, sem bil radi tega zapiska dvakrat v novome.5kein trančiškanskem samostanu, toda enkrat se je lu'ciutšala in urejevala knjižnica, drugikrat i)a ni bilo ključa, in tako nisem mogel poiskati in prepisati dotičnega zapiska. Će je zares o zgoi'aj omenjenem dogodku v ki'oniki tiovomeškcga frančiškanskega samostana kakštia notica, prosim tem potom dotičnega arliivarja, da bi jo priobčil v „ i>ol. Novicali". Prav hvaležen nui bom za to. 5. Ukenberg. Od severne strani zapira šentrupei'ško dolino jirecej visoka gorska i'eber (500 m) ilorn s svojimi mnogimi razrastki kot: Sela, Zagrad, Brezje, Kovačev hi'ih, ňkovec, ivamnje in Vrh, ki^se spu.ščajo skoraj vsi strmovito v dolino. Sam llom je strma in zdaj deloma pusta gora, na mestih zarasla s šumo. llaztreŠeno se nahajajo po njej veče in matije gorske kmetije. Nekdaj je rodilo na tej gori mnogo vina, zdaj malo, različnega sadja pa se dobiva povsodi. Na iztočni strani Hoitui se je utisnila precejšnja uieknina, iznad katere se na vzhodu vzdigiijeobla gorska kopica, nazvana JarŠče. V sami ulekntni stoji veča kmetija Korenove rodovine, iz katere je bil duhovnik Igtiacij Koren, ki je iimil kot ekspozit na 1'bel-skem. Ta kmetija se zove na Ukenbergu. Odkod to ime? Po ljudski govorici je baje stal na Jai'šČu mogočen grad, v katerem so stanovali razbojniški vitezi Kukenbergi. Le-ti so pi'ed davnitii časom vladali celim šent-1'uperSkim krajem. Nobeden ni bil varen pred njimi. Uganjali so svoje hudobije dolgo iiiini, ki so sledile tem ovadbam. Zato se je resno potruditi, da sc varujejo eni in drngi, jii'odajalci iii kniiovald, iirtid navijanjem ecn oziroma pred zapeljevanjem k navijanju cen. Izdajanje naj v is j i ii cen za različna živila je gotovo dober iiripoinocck proti navijanju cen. Treba pa je pri tem dvoje vpoštevali. Trvie to, da je treba za vsa najvažnejša živila nastavljali najvišje cene, tudi za tiste življeiiske pot.i'eb.ščine, ki se kupujejo po trgovinah — će hoćemo biti dosledni in pravi('ni — dnigič pa, da se nastavljajo take cene, da bodo ustrezale tudi interesotn prodajalcev in ki bodo odgovarjale današnjim iiridelovalnini stroškom. Zaraditega je pa na vsak način potrebno, da se pritegnejo k lakciiiu (iehi tudi i zv e d e n e i i z v J' s 1 p r o d ii c e n tov, ker oni najbolj poznajo današnje stroške in današnjo vrednost iiridelkov in so pred vsem i)oklicani sodelovati iiri določevanju najvišjih een. Le s takim vzajemnim delo in pridemo do tistega soglasja v cenaii, ki je potrebno, da se naši tržni odnoŠaji obrnejo zopet na b(dje in da sc povrne nazaj tisto zaupanje med iirodajalcem in kupcem, ki je vladalo pred vojno. Roln'man. Gospodarske drobtine. Veliko deževje, lii smo ga imeli v zadnjem času, je napravilo silno škodo, ne le s tem, da so nastale velike povodnji in da je dolgoh'ajna moča sama na sebi veliko škodovala, a)n]>ak tudi a tem, da je vse jesensko delo zaostalo. Tako dolgega in močnega deževja žc desetletja ne pomnimo. Dtdgotrajno deževje je škodovalo trti, ki je bila v naj^boljšem zorenjii. Škodovalo pa tudi njivskim in drugim aa(iežem. Največja škoda je seveda tam, kjer so nastale poplave, ki so kvai'ilc najrazličnejše kmetike sadeže, iMoČno je trpela zopet ajda, prej zaradi močnih slan, sedaj pa zai'adi moče. Šc to malo zrnje, kar ga je ostalo na češuljili, nam bo izkalilo, tako da iiotiio nazadnje o!i ves letošnji jtridelek. Veliko škodo imamo pa tudi zai'adi tega, kei' so zaosfala vsa dela na polju in drugod. S])rav]jaii je že tiiršico, peso in ajdo, sejati pšenico in drugo ozimiiio. V vinogi'adili nas čaka i>a trgatev! Vse delo se nam bo tako nagnetlo, da ga bo težko zmagati. Velike povodnji. Po nižjili legah so nastale vsled dolgo! i'ajnega deževja povsod povodnji, ki so napi'avile škodo. Řkoda je tudi ijo poplavljenili travnîkili, na katerih jc bila v zadnjem času izvrstiui [>aša, ki je morala pa hitro prenehati, ko so nastopile po dežju povodnji. Težki potok je letos že četrtič izstopil in po])lavi) v oVdižjn vsa zemljišča tako, kakor še nikoli. Kakor deroča, šii'oka reka je drvila blatna voda napi'ej in odnašala, kar ji je pi'išlo na pot. Na mnogih mestih je îzdiia in odnesla veliko zemlje iz njiv in drugih zeiidjišČ. Starejši ljudje ne pomnijo take poplave, pa tudi tako dolgoti'ajne povodnji ne, kakoj' je bila zadnja. Saj stoji voda šc zdaj na nižjih legah. Dolenjski dijaki-junaki. Odkar razsaja krnta svetovna vojska, ki neizprosno trga iz naročja posameznih narodov in družin brez razločka statiu in starosti — je moj'ala tudi tiikajšnja dijaška Marijina družba že več vzglednih članov žrtvovati -— bodisi, da vzdihujejo v ruskem jetništvu — bodisi, da so svoje nežno življenje neuvstrašeno darovali za cesarja in donmvino. Med temi je i)ostal prva žrtev njen prvi jtredsednik — Majcide Anton, o katerem so „Novice" že v pravem času pi'inesle primeren članek. Za njim, ki je bil edini iz sedtiie šole, ki je junaško stojiil na dan ustanovitve — 3. oktobra 1909 poil zastavo Marije, sta umrla do zdaj na polju časti in slave — Orešek Ignacij in Valentin Skušck, ki sta bila tudi med prvenci di'iižbe. Pravim torej : Orešek Nace je padci v vojski. Ti, ki si bil jjonos in čast dijaški družbi. Kdo te ni ]>oznal in rad imel v kongregaciji? AU niso Čestokrat nižješolci pri sknpniii mesečnih shodih vprašali, kako je onemu višješolcn ime, ki tako skromno, toda tako })ožrtvovalno deluje v korist družbe. To je Nace Orešek, doma iz Sv. Trojice iiri Tržišču. Znan je bit kot tih in miroljuben dijak. Bil je posebno velik prijatelj glasbe ter izboren pevec, ki je kaj rad popeval v ceikvi, osobito pri šmar-nicah in zornicah v kapiteljski cerkvi, kamor je prav redno prihajal iz Kandije, kjer je bil na stanovanju. ]vot družbenik jc l)il natanřen spol-njevalec driižbcnib pravil tei' se vselej in povsod, v šoli in zunaj šole zavedal dolžnosti, ki nui jih v sitomin kliče luipis nad kongregacijsko sobo : Monstra te esse, lilium ; skaži se ne samo v družbeni sobi, da si Marijin otrok, tetiiveč tudi med svetotii s svojim vzglednim Življenjem, Zato ni čudo, da so ga njegovi tovariši-kongreganisti oi)Ctovaim izvolili v odbor višje kongregacije, kjer je z besedo veliko p)'ii)onmgel k procvitu družbe, osobito še pred vojsko. Zasto[(al je vedno z voditeljem vred načelo, da naj odbor vlada drnžljo bolj s j)riza-nesljivostjo kakor strogostjo. V kongregaciji je z vso vnemo, da, z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vodil ])cvski - tamburaški zijor in orkester, ki jc bil, kakor se mora časa na daleč in široko. Okrotni so bili do skrajnosti in marsikateri podložen je bil obsojen po nedolžnem na vislice, ki so bile baje postavljene na «nem mestit, ki se še zdaj imenuje pod gavgami v neki dolini pod lloinom. Slednjič je bila skršeiua vendar njihova moč in grad se je sčasom razsul v podrtine. Po teh Kukenbei'gib se je potem baje nazval ta kraj Ukenberg, Že v moji zgodovini župnije áent Kupert (str. jJ04) sem omenil, da na Jai^Šču ni stala nobenkrat graščina, nego da je bilo tukaj prazgodovinsko seliščc, kar dokazuje tudi tamošnje zidovje, ki se najde jiri oranju vidi gore. Iskal sem dolgo po stariii spisih, ne bi li zasledil kje itiie vitezov Kukenbergov. Do zdaj se mi to ni posrečilo, in se bržkone tudi ne bode, kajti jirav neverjetno je, da bi bili kdaj takšni vitezi K»keul)ergi živeli v tem kraju. Kar se tiče imena pod gavgami, je ])a prav lahko mogoče, da jc na tem mestu mokronoško .selsko sodišče, pod katero so spadali ti ki'ajî že v srednjem veku, izvršilo kdaj smrtno kazen iz kakšnega važnega razloga, dasi je sicer imelo tako moi'išče doma v Mokronogu na njivi pod ObeŠenco. Odkod tedaj vendar ime Ukenberg? Vsekakor je to jiokvarjeno ime iz nemščine. V stai'ih desetinskili zapiskih sem zares našel ime Wolkenberg ter poleg zapisano, koliko desetine je dajala ta kmetija. Ljudstvo pač ni moglo lahko izgovoriti tega nemškega imena, jia ga jc spremenilo v Ukenberg. Nekaj podobnega imamo tudi v imenu Wolkenberg. Nemec je prevel namreč Obla gorica v Wolkenberg, češ, da je obla oblak, mesto obla okrogla. Tudi .laršče je obla gora. Ni li morda Nemec tudi tukaj krivo prevel ta izraz v Wolken-bei'g. Mogoče je pa tudi, da je nastalo nemško ime Wolkenberg iz prirodnih pojavov. Hom je v vsaketii deževnem vremenu zavit v gosto meglo in oblake in omenjeno nemško ime bi odgovarjalo popolnoma tenin l)rirodnemi! pojavu. Če bi bilo pi votuo ime Kukenberg. ga ljudstvo ne bi bilo si)reme-nilo v Ukenberg, saj črko k lahko iz-govai-ja, na primer: kukati; gotovo ])a mu ni mogoče izgovoriti Wolkenberg ter ga je zato siiremenil v Ukenberg, trditi, duša glasbe v družbi. Poseljiio se je odlikoval v naklonjenosti in oti'oški ljubezni do svojega voditelja, kateremu je čestokrat, osobito še kot svojemu spovedniku, razodeval svoje dušne bolesti, ki so tlačile njegovo žlahtno-plemenito sree. In ko je napočila svetovna vojska, je hotel prostovoljno odriniti na bojišče, kar so mu seveila njegovi stariši zabratiili. Toda, ko je prišla na njega vi'sta iti na nabor, je komaj pričakoval dneva, da bi vedel, ali je sposoben za vojaka ali ne. Ko ga potrdijo k vojakom, je rekel nekemu svojemu sonČencu: zdaj pa sem zadovoljen in vesel. Torej srce ga je gnalo v vojaški stan. Pred odhodom iz mesta priredi s svojimi tovariši za slovo svojim sodrnžbenikom zabavni večer, kjer smo zadnjič občudovali njegovo spretnost na cili'ah. Kot osmošolcc, enoletni prostovoljec je Šel v častniško šaržno šolo v lireže na Koroško, odkoder je svojemu voditelju čestokrat jiisal. ^led drugim piše tudi to: ]>opade sc mi, saj kolikor toliko; zadovoljnega sc tudi precej jioČutim, pa ne čisto. Vi veste, kaj me je gnalo v ta stan. Pre-vdarjal sem semintja tia' prišel do sklepa: „V boj"! Sklep je tixleii, premišljal sem dosti dolgo; naj pride, kar hoče; kot Marijin otrok sem na vse pripravljen. Z veseljem se spominjam Vaših prelejiili naukov in o])ominov, kjei' naj iščemo tolažbe in okrep-čila. 1Í0 je bil v Brežab par mesecev, se prostovoljno oglasi k marškonipaniji ter je odšel 2. junija na bojišče v Galicijo, kjer se siiide s svojim največjim iirijateljem, vzglednim kongreganistom SkuŠkom. Přišedši na bojišče piše zopet svojemu voditelju: Gotovo Vas je presenetil nekoliko moj korak — sklep je bil storjen, premislil sem tudi vso stvar natančno — saj sva že tudi za časa mojega bivanja v Novem mestu dosii debatirala o lem. Torej me tudi poznate in bodite brez skrbi pred kako nepremišljeno stvarjo, Zadovoljen sem, zdi'av tudi in kaj boEem še voC. Jiog in si'o,("ia! Koj dva dni po njegovem prihodu na bojišče piše njegov kongregauist Skušek, ki sta se torej snidla na polju časti in slave, svojemu voditelju: Tu v strelskem jarku med grozovitim gromenjem toi)ov in prasketanjem pušk, i)ripravljeni na napad, se spominjava z Oreškom časov, ki so bili po Vaši zaslugi prijetni in ki niso izgubljeni. Torej najdemo dva prav vneta Marijina otroka in vojaka skupaj na bojišču, ki sta si delila tiiiljenjc in veselje. Zalo ni čudo, da ga je zadel velik udarec, ko je njegov ljubi tovariš, Nace, pailel v krutem boju. ]\oj po tem udarcu pošlje svojemu voditelju dopisnico, ki jo naj dol)esedno bi'aleem podamo: Naznanim Vam iuMaiijini družbi, da je [)adla prva Žrtev iz našiii starejših vrst na polju krvi za slavo domovine, Ignacij Orešek, Ni ga več Načeta, ki mi je bil v teh krvavih časih zvest tovariš. Ni ga, ne boste ga več videli Vi, ne veČ njegova mati. Do zadnjega se je v toči Itrogel hrabro bojeval tiieni ob strani, toda v divjem bojnem metežii je zginil, zadet od dum-dum krogle v glavo , . , par trenutkov prej kakor se je vdala vsa ruska bojna Črta, Tako torej nevstrašeno žrtvujejo dijaki, Marijini otroci svoje žjvljenje, svoje vse za cesarja in domovino. Cast njim, Čast družbi, ki vzgoji take junake! {Daljo [iriluidtijič,) Ponovno pregledovanje črnovojnikov. Ponovno pregledovanje v letih IS91, 1895 in 189«, potem 1873 do 1877 ro-jeniit Črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo vrši se dne 13,, 14, in Iti, oktobra jm sledečem I'edu: 13. oktobra ob 8, uri zjuti-aj v jio-slopju C, kr, okrajnega glavarstva v Ru-dolfovem oličine: émiiiel-Stopiče, Toplice, Gor, Polje, liela cerkev. Mirna peČ, Ore-hovica, Prečina, Hrusniee, 14-, oktobra tjb s. nri zjutraj v istem poslopju občine: Šempeter, Poljane, Rudolfovo, Ćermošnice, Dobrniče, Selo p. âbg.. Velika Loka, I\Iirna, Trebnje, 16. oktobra ob 9. uri zjutraj v šolskem poslopju v Žužembeiku občine: Andirus, Ajdovec, Dvor, Smuka, Zagradec, Žužemberk, Povodom tega prebiranja vrši se tudi naknadno prebii'anje vseh dosedaj pregledanih letnikov oziroma vseh či'iiovojuikov, kateri so od pregledovanja izostali. Pregledovanje se vrši po občinah in v vsaki občini po rojstnih letih. Gospod župan oziroma njegov tuimestnik je za to ud-govoren, da pridejo črnovojniki polnošte-vilno in v redu k pregledovanju. Vsak Črnovojnik mora biti po])olnoma trezen in po celem životu čisto umit. V bližini kraja prebirjinja in v dvo-)'ani, kjer se prebiranje vrši, mora vladati popoien mir. Posebno se Še opozarja, da mora vsak črnovojnik posedovati tudi identifikacijsko potrdilo. Prestopki se bodo ostro kaznovali. C, kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 2. oktobra 1915. Rechbach, DomaČe in tuje novice. Ob cesarjevem 85godovnem prazniku je daroval ob obilni asistenci mil. g. prošt dr. Seb. Elbert pontitikalno sveto mašo ob 9. uri v kapiteljski ceikvi, katere so se udeležila c. kr. uradniška ohlastva s svojimi predsedniki in predstojniki, olicirski zbor, prostovoljni strelci, vojaki-rekonvalescenti, zastopstvo uniformirane meščanske garde, deputacija veterancev, meščanje iz vseh stanov, begunci, itd. Vsi navzoči bili so pa združeni v božji hiši po eni želji in po isti molitvi: da Id Vseniogoriiii ohranil našega preljubega vladarja zdravega in čilega do skrajne meje človeške dobe in da bi podelil sijajno zmago Njegovemu slavnemu orožju in blagoslovljen mir vsem narodom cele mogočne Avsti'ije! — Po sv. maši se je odpela s ]irisrčnim navdušenjem cesarska hinuia. — Opoludne ju bil cesarski diner pri milostlj. gospodu iiroStn v kaititeljn. Odlikovanje novomeškega prosta, Njegova ces. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je podelil novomeškemu proštu prečast. in milost, gospodu dr. Seb, El ber t u častno znamenje Iřdečega križa 11. vrste z vojno dekoracijo brez takse. • Odlikovanja „Rdečega Križa" v deželnih bolnišnicah v Ljubljani in v okr. bolnišnici v Novem mestu. Njega c. in kr. Visokost prejasni gospod nadvojvoda Franc Salvator je v imenu Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva vsled zaslug v tej vojski podelil: 1,Častno znamenje „Rdečega Križa" z vojno dekoracijo: Gg.primarijem: dr. V. Gi'egoričn, dr. Emilu liocku in di'. Ivanu Jenku, deželnemu zdravstvenemu predstojniku dr. Fraiui Uolšakn, okr. zdravniku kot načelniku zdravstvenega novome-ški!ga odbora in kot vodji (jesarice Elizabete bolnice dr. Josi]) Strašeku v Novem mestn, nadupravitelju Gustavu Nebenfiihrerju in velečast. g, prednici usmiljenih sester v Ljubljani S. Leopoldini Hoppe. — 2, Si'c-brno častno svetinjo „Rdečega Križa" z vojno dekora(;ijo: TIsmiljenim sestram : SS, Korona Grcgorič, Emilija Sladler, Rafaela Mirt, Agata Hribei'iiik, Kandida Dermota, Amalberga Cajlieu, Agnes Hude; nailalje H, Izabeli Gosak od reda sv. Vin-cencija 1'avlanskega ; g, Terezini Pegan, soprogi dež. odbornika, dež. rač. revidentu g. Avgustu Bukovic,g. Antoniji Nebcnfiibrer, soprogi nadujjravitelja, in gdč. Gabrijeli Zorman, prostov. st-režnici. — 3. lîronasto svetinjo „Rdečega Križa" z vojno dekoracijo: Usmiljenim sestram: SS. Feliciti Avguštin, ^Mariji Strašek, Konstanciji Može, Ignaciji lîrgljez, Ani Šiiligoj, Ttioceiiciji Pogfiljsiik, Virgiliji Kriištivcc, Dariji Poljane, Sniaragdi Fine, -Iiilili ÍUiiíovec, Avrdiji UŠen, Avguštini Priincc, Vinccnciji Šega; nadalje gilČ. (lizeli Klici, prostovoljni stražnici v Ňovííiti niestii. Uradno obvestilo. Vdcbiagoi'otlni g. deželni glavai* dr. Tv. Šnšteršić je ravnokai-ni'ailiio obvestil mil. g. jirošta líot jired-sednika zdravstvenega oki ožja o teli visokih odliiiovanjili, da obvešča odlikovance o Leni ř^astncni jiriznanju od Najvišjega in da bode v kratketn sam iiiroSil insignije Najvišjih odlikovanj. Za zasluge za „Rdeči križ" jc nadvojvoda Fianc Salvator [)odelil Častni /iiak „Rdečega križa" IL vrste k vojno dekoracijo sledečini gospeni : Veri Šlajiiier, Ninki Liickniann, Heleni [il. Schoepl in \ú. Cro-110vi ter gospodom ; niajoi'ju Krainaršié, dr, Polcii, Fordinandii Staudaeiier in dr. Mahru. Vojni superior iz Ljubljane preč. g. jlromátka jc vieraj i)opoldnc obiskal naše holnicc. Deška ljudska šola vNovem mestu prične s poukom. v pondeljek 11. t. m. bo sv. maša v frančiškanski cerkvi ob 8. uri. Učenci naj se v cerkvi na običajnem mestu zberó polnoštevilno. V torek se prične redni pouk za I, razred ob dveh popoldne in za II. razred ob osmih dopoldne v stari davkariji na Florijanskem trgu, za III. in IV. razred pa ob osmih dopoldne na Grmu. Šolske zadeve, Dosedaj se vi'ši jionk Ic na dtikliški šoli v lindolfovetn in na dckli.ški Ijndski in meščanski šoli ubogih šolskiii sestc]' v Šiiiilielti. Ker so jc iiioi-ala novomeška dekliška šola preseliti i'adi tic-dostajanja prostorov v Šiniliel, poučujejo se nćerikc šiiiilicUke šole dojtohulne in učenke novomeške šole popolinltie. Le /a male nČeiike L razreda se je (iobil v mestu pj'imcren prostor. — Pouk na deški ljudski šoli v Novem mestiisc prične 12. oktol)i'a, kakor se to na drngem inestn še posebno razglaša. — l^o drugih šolali novomeškega in črnomaljskega okraja pouk še počiva radi poljskega dela, pri katerem so vsi otroci zaposleni. S i! |) 1 e n t k a m so bile imenovane gdč. Ervinji Iío]jíiíí /.k Sotesko, Anica Hi'CŽiiik za Dol. Karteljevo, AnicaPir6;va za (ii^adac, Friderika Božuar za Griblje, Alojzija Hcver za Semič in -Marija Breznik za Miitliko. • Izkaz daril rezervni bolnici Usmilj. bratov v Kandiji. Odlior III. reda v št,. Jerneju: 23 vreč kromiiirja, 7 vreč jabolk, 3 vreče iižola v stročjn, 25 glav zelja in ]iIetcnico češpelj. Odboi' župnijo lij'usnicc; 8 vreć kromi)ii'ja in pol voza jabolk. /!;ut>ni ui-ad Slojjičc; 40 mernikov krompirja iu 5 vreč jabolk; Franc Turk, Řmilicl, en mernik ječmena in 3kg iižola; J. liojanc, HL I'etej', 2 vi'cće krompirja; Frane Gi'a.šič, Gotnavas, 2 mernika krompii'ja in 1 mernik jabolk; zastopstvo pivovaitie Jlengeš .'jO 1 pive. — Vsem darilcem iiaj]jrisrčiieja zahvala. Bog plačaj! Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela v mesocn septembru 19ir) denarnega prometa 1 !)9.8(j(;-7ii K. Vložilo je 115 strank 51.484*55 K, a dvignilo (i7 strank 13.320'UK, — Posojil je bilo danih G strankam 7451 K. « Izkaz daril cesarice Elizabete rezervni bolnici v Novem tiiesiu: Odbori 111. reda: Daljni vrh obč. Pi'cČna 1 voz kromiiirja, Řt. Rnpeit; 3 zaboje jabolk, 3 vreče zelja, 1 vi'(;Čo zelenjave, 4 vi'cče iižola, 13 vreč kromi)irja; gosp. Goi'iany v liiiperčvi hu, 1 vrečo jabolk in na posodo 1 stol za bolnike prevažati; g. dr. Bcitsche v J'o-çaneib, I zaboj jabolk; g. Jos. Bojane v Ht.. Petru, 2 vreči krompirja; gosp. Fratu; Majzelj v Beli cerkvi, 1 sodeč vina; gosp. gf. Margliei'i v Otočicah, G steklenic l'ibcz-Ijevega vina; kmet- šola na tïrmu, 3 lonce povidla; samostan v Pleterjali, 2 zaboja jabolk, 2 zaboja češpelj, 1 zaboj parailiž-niii jaliolli; g. ces. svelnik dr. Aleksander Zeiicliovicli 50 smodk, časopise; kavarna Bpliclial, Časojiise; gosp. di'. Milan Škerij avditoi', 2 škatiji svalčic; odbor 111. reda I'odgora žnptiija L'rečna, 3 vreče ki'om-pirja, 2 vreče jabolk. — V namen pogostitve povodom godu Nj, Veličanstva so darovali: gospa A])pe v Kandiji, 2 potici; gospa Derganc- v Kandiji, ] jiotico; gospa I'olyak v Novem mestu, 1 potico; gosp. Witscbel v Ivaudiji 1 potico; g. Goriany v liuperČvrhu, 4 Struce belega kruha, lOO cigar, lOli cigaret; g, di'. Bn-tselie v Poganeih, 2 struci helega krulia; g. dr. A''avi)otič, 1 stolp sladkorja; gos]). bar. Hechbach, 1 štriico belega knilia; g. pl. ]'oll, 1 šti'uco bel ki liha; g. I Hm v Kle-vevžu, 7 hlebcev kruha; g, Gerdešič, lOK; g. Mnrgcij G K; g. .Vnton Uuth, oki'ožni gozdar, 1 vrečo jabolk, 1 vrečo ki'ompirja. ObjH'iliki godu Njegovega Veličanstva sc je pogostilo vojake 7. darili, katere so nam ]>. n. dobrotniki v ta namen darovali, Vsak vojak je dobil opoldne svinjsko pečenko; za južino pa 1 klobaso, 1 kos kruha, 1 kos potice, 2 kozarca vina, cigar in cigaret, za prihodnji dan pa je še ostalo klobas in krulia toliko, da je dobil vsak vojak še eno klobaso in 1 kos kniha ter jabolk. Klobase, vccjî del ki'uha in vino je preskrbcl g. mil. prost dr. Elbeii, za kar mu bodi na tem mestu izražena globoka zalivala; vse diiigo so darovali zgoraj omenjeni dobiotniki, za kojih i'adodarnost in blagohotno naklonjtînost se v imenu obdarovanih vojakov toi)lo zalivaljujemo. Nadporočnlk-avditor je postal nad-poroČuik 2. bos, Iierc. ])olka g, dr. Vladimir Radovljici, ki je liil sedaj poveljnik v 8v. Luciji pri Golia, sodnik v etapni stacijski Tolminu. Moka se bode mestu popobidiie in oddajala .sicer : v Novem v sredo od 2. . 3. 2, 2, 3. V četrtek y petek do do do do do do pop, 01 [lOp. „ . p0[). „ , pop. „ , ['»f- v , pop. „ , oddaja I h. št 50 do 66 67 do 88 , 15ÍÍ dO 1G9 „ 170 do li)7 „ 258 do 2S-Í ,. 285 do 295 po po prej Š- Novem mestu. Oton IMoj je Dopoludne njem redu. Prvi sneg je naleta val v nedeljo 3. t. m. ob 5. nri zjutraj v Notar v Črnomlju g. resigniral na svoje mesto. Kljuk od vrat ne bodo zasegli ali zaplenili. .Med predincti, ki so v i-ekvizieijski odredbi navedeni, se kljuke od vrat ne nahajajo. 'Aaio kljuke ne bodo zaph'ujeno. Prehodi in brodišča čez Savo na črti Trbovlje-Jesenice. Od 15. okiol)ra t. 1. natírej se smejo rabiti Ic naslednji jnidiodi in brodovi čez Savo na črti ^J'rbovije-desenice (im Doletijskem) za promet iz Kranjskega tur àtajei'sko (oziroma Hrvaško) iti v nasjirotni smeri : (..estni most Trbovlje-ňkoíjariža (posestnik e. kr. stavb, nadsvetnik Kirchsclilager); brod llrastnik-Sava (posest. A. Prbajs); most na deželni cesti lladeče-Zidani unist (posest, dežela Kranjska); lirod llotemež-Loka (posest, d. Siniončič v Brodu); most Uadna - Sevnica (l)os. br. Ausch v Boštanju); brod KrŠko-llajheiiburg (pos. iv. Flis v linjhenburgu); deželni most na deželni cesti Krško-Videm (pos. dežela Kranjska); brod z Mrtvic in Skopic na OeŠevce na Štajerskem ("posestniki v .Mrt.vicah in Bregah); most na dež. cesti Catež-líríižice (iios. (iežela Štajerska^; brod Čatež-:\lostec (])ob. občina Mostec); brod Jesenice-iíljuč jiia Hrvaškem] fpos. Iv. Scmenič v .lesenicali). — Prekoračenje Save na omenj(;ni črti na drug način, uporaba v.seh drugih brôdov ali sredstev za preliod, tudi tistih čolnov, ki služijo le zasebni uporabi lastnika, je strogo jirejio-vcdatio. Čolni in druga sredstva za prekoračenje, ki ne služijo za obrat gori navedenih brodov, se morajo za čas te odredbe odstraniti od brega Save. — Prestopki se bodo kaznovali od političnih oldastev po ces, nkazu z dne 20, aprihi 1854, drž. zak. št. 9G, Nov vozni red Južne železnice, ki velja do preklica, je izšel s 1, oktobrom. Iz Ljubljajie proti severu vozijo ob 11. nri 2G minut dopoldne brzovlak (odhaja iz Trsta ob ])oi 8. zjutraj, iiride na Dunaj ob 8. uri 15 minut zvečer); poštni vlak ob 3. uri 11 minut po})oldne (iz Trsta ob 10. uri 15 minul dopoldne, na Dunaj ob 5, uri 35 mirint zjutraj); osebni vlak ob G. uri 22 minut zvečer (samo do Maribora, kamor pride ob 10. uri 38 minut zvečer); poštni vlak ob 12. uri 18 minut ponoči; brzovlak ob 12, uj'i 11 minut ponoči. — V Trst odhaja brzovlak ob 6. uri zjutraj; ])oštni vlak ob 1. uri 20 minut ponoči; poštni vlak ob 1. uri G minut popoldne; iz Jlaribora pride v Ljubljano osebni vlak ob 10, uri 11 minut dojioldne. Jutranja poštna vlaka št. 33 (pride z Dunaja ob 4. uri 48 minut zjutraj) in št, 3G (odhaja iz Ijjnbljane na Dunaj ob 4. uri 34 minut) zaenkrat ne vozita. Vojni pregled. Na carjev ukaz je bilo po poročilu iz Petrograda odstavljenih pet generalov, ki so imveljevali v Volhiniji, — V Holun so došle tri ladje, ki so pripeljale en miljon pušk namenjenih Busiji. — Zavezniki naši so zasedli dofsedaj 294.405 stirijaškili kilometrov ruske zemlje, ki je tri- in pol krat večji;, kakor eeia Galicija. — Od začetka prodiranja do sedaj je bilo 1,138.000 Rusov ujctiii, —■ Brzojavka listu „Times" s soške fronte napoveduje veliko laško ofenzivo pred iz-luuhom zime. — 2G laških generalov so deloma vpokojili, deloma odstavili. — Rumunska vlada je naročila v '/Ani-ženili drža vali velike množine vojnega materijala, — Vesti, ki priliajajo od bolgarske meje, pričajo, da jc Bolgarija odločno za to, da se spopade s Srbijo. — Rusija je 3, oktobra stavila Bolgariji 24 urni ultimat, ■— NaBalkanusejesvetovna vojna začela in najl)rže bo tudi tam končana. — Bolgari delajo strelske jarke in žične ograje ob svojih mejab in njiliove čete so že zbrane na vseli mejah, razven, na bolgarsko-turški meji. — Tudi Anglija iu Ki'ancija sl.c podalo Bolgariji ultimatum. — Kakor poroča kor. urad z dne 5. oktobra je bil odgovor Bolgarije na angleški, francoski in ruski ultimatum pojioludne izročen. — Grški ministrski predsednik Veni-zeios je deniisijoniral. Kakor i)oročajo francoski listi, je bilo v pi'eteČeneni tednu 27 zračnih spopadov. — V Cbamiiagni je zletelo v zrak šest fran-coskilt nninicijskih skladišč, ker so Nemci na ogenj zaveznikov .skrajno močno sti'eljali. Portugalska se skrivaj mobilizira in ima zbránili že 20.000 mož. Pri moidli-ziiciji sodelujejo višji angleški častniki. Na Portugalskem postopajo Angleži tako, kakor da bi bili oni gospodarji iiortugal-ske države. Poveljstvosi'bske vojske proti Bolgariji jcjirevzel general Stepanovič. Srbska vojska, ki st.oji proti Bolgariji, šteje 5 divizij. — Pise se iz Sofije 5. oktobra: Kako velik utis je napravila bolgarska mobilizacija, nam priča članek srbskega lista „Huduč-nost", ki pravi: „Da je Srbija I. 1913. kot zmagovalka prepustila Bolgariji ozemlje, ki ji pripada, bi bila Bolgarija danes mirna in Srliija bi bila za hrbtom vai'na. .\li srbska diplomacija je bila lakomna in je ukradla oslabljeni Bolgariji vse, kar je mogla in ji ni niti Kavale pustila. Sedanja želja lîolgarije za maščevanjem je sad ne-s])anietnc srbske diiilomacije." — Iz Soliije sc poi'oča, da so albanske čete nai>adle )Si'be in jih prepodile iz Elbassana. Nato so albanske čete prodirale na Drač ter so prisilile Esad pašo, da je moral pobegniti na neko italijansko ladjo. Raznotero. Velikanski vihar. V meksikanskem zalivu je divjal velikanski vihar. Potoi)ilo sc je 350 ladij in utonilo je nad 500 ljudi. Židovske goljufije. Vojaško sodišče v Plznu sc jc pretekli teden pečalo z velikansko goljntijo. i^idovski agent .Mojzes Engelhart je svojeČasno ustanovil v Berlinu „avstrijski vojaški biro", ki se je jiečal s ])omoijo svojega zaujniika, tajnika litome-riškega okrajnega glavarstva dr. J. Kischerja s sistematičnim oiirošČevanjem od vojaške službe. Ta biroje imel nekega reprezentanta Aiiolfa Bahlingcija, katerega je stroga nemška ]jrebiralna komisija spoznala za nesposobnega. Adolf Baldingcr je torej za dobro plačilo liodil k prebiranju namesto drugih. Vsaka oseba pa je morala temu oproščcvalnemu uradu ]ilačati 700 do 1 800 mark. Seveda, končno jc prišla ta goljufija na dan. Imenovani Baldinger jc bil namesto drugih — kolikor se je dognalo — 34 krat pri prebiranju, in siccr na Češkem, Nižje Avstrijskem in celo v Galiciji. Posredovalci .so prišli pred sodišče. Engclhart je bil obsojen na trinajst let, lîaldinge]' na deset, drugi pa na štiri do šest mesccev težke ječe. Dopisi. Iz Celja. — Ivan Picelj je jiisal svojim ljubim svojcem domov v Novo mesto sledeče pisemce: „Dragi! Pisal sem Vam že, da sem ranjen. A kako, tega Vam nisem pisal. Ranjen nisem bil v boju, ampak na drugi način. Neki dan sem namreč moral iti z važnim poročilom na višjo komando. Kar naenki'at se ]K)javita visoko gori v zraku dva sovražna zrakoplova. Zdaj bo jia zopet nekaj novega, sem si mislil. In res. Padala sta vedno nižje in nižje. In ko sta prišla v višino okoli 200 metrov, sta pričela metati na nas bombe. Vrgla sta jih okoli 50. In kakor Italijani nikjer nimajo srcČe, tako jo tudi tukaj niso imeli. NolKuia bomba ni naredila nič škode. Samo ena je eksplodirala 20 korakov od mene in en košček je priletel meni v desno prsno stran in mi jo malo raztrgal. Ze sem mislil, da je po meni in da mi že bije zadnja ura. Zmolil sem par očcnašev in padel v omedicvico. Ko se pa prebudim, pogledam okoli sebe in našel sem se v bolnici, ňe-lc tu som opazil, da rana ni liuila, ko sem lahko iz postelje stopil in hodil. Jaz že komaj čakam onega trenutka, ko se zopet povrnem na bojno polje, da se maščujem nad našimi najhujšimi sovragi. Tu mi gre dobro. Za jesti imamo dosti. Samo cigaret ini manjka. Pošljite mi kaj tobaka in sadja, kajti denar sem že ves porabil. Drugega novega ni nič. — Srčen ])ozdi'av vsem ! Iz Čateža ob Savi 3. okt. i 915, — Sedaj smo jjri nas kakoi- v Benetkah ! Po naših „ulicah" se že cel teden pretaka voda, ki vsled obilnega dežja pritiska s hribov. Sava je hudo narasla, takisto tudi Krka. Vsi travniki in polja od Krškevasi so po]ilavljeni z vodo. Sava in Krka sta že združeni i)ri Krški vasi in izgledate kakor kakšen veletok. Pri gostilni ..Žaru" prav malo manjka, da ne teče Krka na cesto. Vrbina pod mostom med Savo in Krko \n'i Brežicah vsa v vodi. Dober me-t.er manjka, da ne teče voda čez most, — Naše toplice so že vsi kopališki gostje v sredini septembra zapustili. Seilaj pa jih je pošetila Sava, dasi so dober Četrt, ure oddaljene oil struge. — Slična povodenj je bila tudi meseca februarja. Ali dostikrat vsaj ni bilo take škode kakor siîdaj. Voda odnaša buče, jieso in repo; zelje bode vse smetno in umazano; koruze je tudi Še nekaj zunaj, ki ji tudi ne stori dobro. G, Bukovcu iz Malene,(! je odnesla voda ajdo Iz njive, ki je bila v snopju razpostavljena, Tako je i>laval po Savi Še živi debel prešič vreden do 200 K, Zadnje dni sc|)t,embra je dospelo mnogo splavov po Savi do Brežic. Ker pa še ni voda tako iiarašiala so vseeno tnîslili odriniti s splavom dalje. Zato so sc nekatei'i umaknili nekoliko dalje in so v vrl»iiii ustavili, tei' prcnoěili kar na ])rostem. Voda pa je ce/. noti tako naiasta, da se ne u])ajo (lilije. V petek in soboto je pa še vedno ileževaio in tako so še danes v vrl)iiii na splavu tiije možje, ponioiM pa ni od nikoder, ker se niliee ne ujta s eoltioni na deroeo reko. — Treščilo je v jietek l.oktolu'a blizu Kršanove liiše v Sobenji va-si. Ker pa jc bilo okno odjirto in je pri okini sedela neka Neža Pangerčie doma îz Boršta občine Cerklje, ki je iiriSla /aradi čevljarja in se je še pri sorodnikili (Križanovili) oglasila, je puh strele omamil ženo, brez večjili poSkodi). Proti nii'aku se jc sama vrnila nazaj na I3oi-št. Belokranjski - vestnik. - Iz Suhora. — Dn« 24. septeinbi-a ob 10. uri zvečer jc umrl nagle smrti od srčne kaj)i zadet jjosestnik ,1 o ž e f Pint iz Mačkovca li. št. 2. Ócz dan jc šc peljiil poln voz sena na kolodvor metliški za vojno, bil vesel in dobre volje, a zvečer ga je začelo bndo tiščati i)ri si'cu in je hipno izdilinil svojo blago dit-Šo. Zapušča 34 letno ženo Ano Malcnškovo, iz velečislane rodbine doma iz vasi Maline hišna št. 18, župnije semiške, in 7 mladoletnih otrok. Bil je skrben oče svoji družini, marljiv in umen gospodar pri svojetu imetju, kar kaže njegovo lepo urejeno posestvo. Po zimi je liodi) krošnjarif, na Goi'iijc Avstrijsko, kjer je bil povsod priljubljen in si je lepe novee zaslužil. Bil je vedno neustrašen pristaš S. L. Š. in globoko vernega prepričanja, Zadnje ease je bil tudi obřiiiski odbornik, Da je bil zelo čislan pri ljudeh, Je i)oka/,al posebno njegov pogreb dne 27. seiitembra, ko ga je na zadiijem potu spremljala velika množica ljudi iz sosednjiii župnij. Zastopan je bil občinski odbor na Čelu 7, g, župatiotii. Dragi .lože, počivaj mirno v Bogu in bodi ti domača zeniljiea lahka! — Jesensko cvetje. Dne 14. avg., kakor so sporočale „Dol. Novicc" š(. 21. in 25. je toča uničila po celi župniji vse l»oljskc pridelke, tudi je oklestila tj'tc po vinogradih ter drevesa jabljanc, hruške in eeŠplje po vrtovih. A glej čudo! Sedaj vse jioganja tia novo in cvete kakor sjiondadi, posebno je lepo cvetje od Jugorja do Hrasta. Tudi se vidi 'novo zelenje in cvetjc sem in tjc po župniji. Ljudje so Čudijo temu in nc pomnijo, da bi kdaj imeli v enem letu dvojno j)otnlad! A kaj potiiaga, ko ni pričakovati nobenega sadu. — Od Kostela. Redko se čuje izza kočevskih hribov od krajev ob Kulpi kako poi'očilo, ker smo bolj ločeni od sveta in živimo tiho, mirno življenje po načinu starih Slovanov, vendar tudi nas Kostelce zanima javno življenje, ker smo primorani vsako leto zapuščati rodno zemljo, čei)rav jo jako ljubimo, da si s kroŠrijarstvom prislužimo potreben gi'oš za davke in di'Uge gosjio-darskc dajatve. Kar nas je Slovencev o!) Kulpi od Osilniee do Starega tj'ga, moramo vsako leto ])oleg izseljevanja v Ameriko, krošnjai'iti po zimi po Nemškem, Ogrsketii in večjih avstrijskiii mestih ter na dom pošiljati svoj borni zaslužek, da moremo im spondad obdelati polja in si oskrbeti svoja mala zemljišča. Pa po svefu gredoč smo se navadili olike in tujih jezikov, zato je vsak krošnjar našega okraja vešč nemškega, madžarskega in več slovanskih jezikov, tako, da se morajo ti kraji z ozirom na ktiiečko prebivalstvo gotovo piištevati najbolj inteligentnim Slovencem, ki lahko vzamemo v roke vsak časopis kateregakoli jezika v Avstriji; le naravna lega nas je toliko ločila, da imamo manj stika in prometnih zvez z ostalimi Slovenci, a to nam no hram', da se ne bi mi zanimali za vse pojave javnega življenja, ker prinesetiio domov bogaio znanje i» izkuŠtije iz tujine in dobro ptjznamo mednarodno gospodarsko borbo na svetovnem trgu itd. Veliko ztia pi-ipovedovati kostelski, osilniški in stai'o-ti'ški krošnjai-, ki je prepotoval toliko krajev, boreČ se za borni zaslužek, a pi'î tem ni izgubil smisla za vse velike kulturne pojave in lastno izobrazbo. Kar vidimo Kostelčaiii po svetu dobrega in lepega, to si prizadevamo tudi udomačiti in oddati jiašiin bližnjim sosedom onsij'an Kulpe. Kmetovalci pozor! Od (iezelnef^a kulturnega urada smo sprejeli sledc6a pojusnila: Maksimalna cena za krompir le-tošiije)>a pridelka. Z ministrsko naredbo z dno septembra t. 1. so se doloOile maksimalne ceno za krompir letošnjega pridelka v ceii Avstriji, veljavne od 1, oktobra 1.1., in sicer posebej za prodajo na debelo in posebej za prodajo na drobno. Tudi so posebej fioloieiic cene za krompir za jed in posebej za krompir na krmljenje in za obrtne namene. Krompir za jed je tistî, ki je dobro užiten, ki je od vrst dobre kakovosti, ki je z roko prebran, jc broz drobiža in kte-rega se drži kvečjenm toliko iirsti, kakor je ostane pri prebiranju popolnoma suhega krompirja, Krompir za krmljenje je pa tisti, ki se ne prebira z roko, ampak se navadno naklada z lopatami, vsled česar je med njim ves drobiž in se ga drži navadno precej prsti, zato ííre pri tem blagu kupcu po ministrski naredbi 5"/u na dobro. Med ta krompir je šteti tudi tistega, če je tudi prebran, ki je od vrst, ki .so porabne le za krm^enje in za obrtno namene, kakršnih pa pri nas skoraj nič nimamo, zato ne hodijo tukaj v po.štev. Temeljna cena na debelo za prebrani krompir za ied, je določena na 8K Ka (j (lOOkg), za prebrani krompir za krmijenie pana 7 K. Na Kranjskem in istotako na Htajerskem in Koroškem, je dovoljeno k tej ceni pribiti se I SO K In na Goriškem ^K m 100 kg. Na Kranjskem in v omenjenih deželah jo torej temeljna maksimalna cena na debelo 9 50K, oziroma na Goriškem lOK za krompir zn. jed in )K nižja za krompir za krmijenje. Ta cena jta vezale za meseca oktober in november, ker v iioznejšíh mesecih narašča po spoilaj navedenih stoiiinjab. Prodaja krompirja na debelo jc Ic takrat, kadar se ga skupaj proda več kakor lOq (več kakor 1000kg naenkrat). Pri nas imamo večinoma majhne kmetije in bodo torej posaiDCznî posestniki večinoma prodajali naenkrat le množino do lOii (1000 kg), za take množine pa velja povišanje maksimalnih cen za 40"/u, razun če deželna vlada v slučaja potrebo določi v tem okviru različne stopinje poviška za različne krompirjeve vrate. Povdarja se pa, daje na Kranjskem 90"/o pridelka ene in iste vrste (onejidovec) in tedaj pri nas potreba za tako stopnjovaiije strokovno ni dana. Ker 30 maksimalne cene za krompir stopojujoče določeno za čas od meseca oktobra ti. do majalOU), zato veljajo maksimalne cene pri prebranem krompirju za jed ob nadrobni razi>rodaj[, t. j. v množinah do ] 000 kg na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sledeče: meseca oktobra in aoveiubra . . „ decembra...... „ januarja....... „ februarja....... I, marca........ „ aprila........ „ maja........ Pri jirodaji na debelo (tiad 1000 kiJo-gramov skupaj) so pa maksinmlae cene v navedenih deželah sledeče: meseca oktobra in novembra . . K 9'ó0 13'.50 14 — 14'28 14-70 16-40 16 10 17'50 deccmbra januarja . februarja. marca . , aprila . . maja . . „ K)-- „ 10-20 „ 10-50 » 11-- „ lf50 „ 12.50 Vse navedene cene veljajo na dogovorjenem kraju oddaje blaga, tako da r. pr, zadenejo prodajalca vsi stroški dovoza. če je oddaja dogovorjena na železniški postaji. Naročajte „Dolenjske Novice!" Važna konferenca pri deželni vladi. „Slovenec" poroča: Vpetek 1.oktobra se je vršil pod })redsedstvom deželnega predsednika bar. Sehwarza i)ri deželni viadi posvet o perečih kmetijskih in api'ovizačnih vj)rašanjih, ki jo jc bil predlagal deželni odbor. — Prišla sta zastopnika notratijcga in kmetijskega ministrstva, in dva vojaška zastopnika od c. in kr. etapnega poveljstva Tj. armade. Deželo so zastopali pri posvetu deželni glavar dr. Šiisteršic, deželni odbornik kanonik Msgr. dr. Lampe in mlekarski nadzornik l^egvai't; Oospodarska in Zadružna zveza sta bili zastopani ito i)rcd-scdniku dr. Kreku in poslaiicu Pibru, ktnc-tijska ilružba po ravnatelju ces. svetniku 1'ii'eu, mestna občina ljubljanska po podžupanu dr. Trillerju. Od vlade so bili navzoči razun predsednika še dvorni svetnik grof Chorinsky, dvorni svetnik pl. Laselian in vladni svetnik Munda. Posvetovanje, ki je bilo zelo živahno, je trajalo od pol 11. do L ure ojioldne in od 3. pop. do S. ure zvečer. Zastopniki deželnega odbora so se izrekli z vso odločnostjo zoiier maksimalne cene za živino, zoper sedanji način in obseg rckvizieij živine, krme in slanic, zoper sedanje, od okrajnih glavarstev določene nuiksimalne eeiie za mleko in druge potrebščine; 1'avnotako so sc izrekli zoper rekvizicijo jajc v nekaterih dolenjskili okrajih in krompirja v kranjskem glavarstvu v prilog mestni občini ljubljanski. Poudarjali so iieumestnost iii nepotrebnost teh odredb. Nasprotno so se izrekli zastopniki dežele za takojšnjo odpravo maksimalnih cen za živino, za ureditev živinske kupčije po koroškem uzoreu, na temelju jiroste pogodbe, pod vodstvom podobne živinsí:c vnovčevalnice, kaki-šno ima Koroška; za dobavo sena in slame izključno potom zadružne centrale (Gosjiodarske zveze) v .Ljubljani na temelju proste kii))Čije, kakor je podobno vpeljano na Koroškem; za enotno ureditev mlečnega in jajčnega prometa v celi deželi v sporaztnnu s kmetijskimi strokovnjaki, bo na ta način najbolje in trajno ui'cjcno tako za ])rodukcijo kakor za konsum ccle dežele. Treba je Popolnama varno naložen denar. tiRâllLNtfîâ îe PeseilLNICâ za Kmidijo in okolico, re^./.adr. / iieom. zave/o = V lastnem domu v Kuiuliji ^^ aprejeiiia hranilne vlogo od vsacega, ce je njen ud ali no, ter obrestuje po U — 1-0-27 a [O na leto brez odbitka rentrioga davka, katerega sama iz avojega plačuje. produkcijo varovati, da bo sposobna zdržali gosi)odarski boj do konca — kar ni le v korist kmečkemu stanu, teiiiuč je edina pot, ki trajno osigiii'a potreb<.^ koiisiimu v deželi. Deželni glavar di-. ňusteršič je v vseh točkah stavil točne }>redlogc in jih nadi'obno utemeljil, Pi'edlogi so bili sestavljeni v smislu sklepov gospodarskega ijosveta, ki sc je vršil dan i)o|)rcd jiri deželnem odlioru v navzočjjosti vseh deželnili kmetijski)) sti'o-kovnjakov. Zastopniki kmetijskih korporacij so pi-iti-jevali i)redlogom deželnega glavaija. Drugi zastopniki so označevali svoje stališče. —■ Sklepov pri tej konferencí, ki je bila itiforinativnega značaja, ni bilo; ])ač pa je Uî)ati, da se v kiatkem marsikaj obrne na iiolje, kai' je doslej dajalo povod raznim pritožliain. U tjoa/15 4 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja ! C. kr. okrajna sodnija v liudolfovem je v obtožbi opravitelja državnega pravd-ništva zopei' .Jurija Kcbeij zavoljo iirestojika po § 14 n. z dne 7. avgusta 1915, Ko. d. z. v navzočnosti opravitelja državnega pra vdništ va prostega obtoženca J urijaKchelj 1)0 danes dognani glavni razpravi ii> po predlogu obtožitelja, da se obtoženec kaznuje, razsodita tako: Jurij Kebelj, rojen leta 1871, oženjen, posestnik v l^lušniku št. L, nekaznovan je kriv prestopka iio § 14 ces. pat, z dne 7. avgiisla 1915, št 228 d. z,, storjenega s tem, da je dne 8, t. m. na dan „žegnanja" na Ti'ški goi'i „iwd vejico" prodajal lastnega pi'idelka vino, liter po 1 K 20 h in 1 Iv 40 !i, toraj zahteval, izrabljaje izredne razmere, i)0-vzročene z vojnim stanjem, za neobhodno liotrebiic reči, očitno čezmerne cune in se obsodi radi tega po § 14 omenjenega patenta z »porabo g 2(>() k. z. na en dan zapora, in z globo v znesku 10 kron, v slučaju neizterljivosti pa na en dan zajjora. Dalje se v stnlsln § 19 imenovane cesarske naredbe določi, da se ima ta sodba enkrat objaviti v Časopisu „Dol. Novice**. C. kr. okrajno sodiáčň v Rudolfovem odd. III., dne 28, septembra 1915. ''3 Grom m. p. - Dr. Hrašovec m. p. Velika svota denarja se zamore nakljuùiti vsakomur, ki (»ostane naš naročnik. — JSrczplačna pojasniln pošilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana. Zdravega, krepkega knji^oveske^a vajenca sprejme J. Krajec nasi. Novomesto. Dražbeni ohlic. E101i;i3 134 Diie 3. novembra 1915 pretlpoludne ob 9. uri ba pri C, kr. okroinetii soilišiu, v izbi ĚL 31, un poil-Btiivi víc odobrenih pofçojuv draília nlcdBÍÍh nciircttiiřnin: Zotiiljiíkii knjigu Rudolfovo, vl. St. uOítj jtfiSiiik, njiva, travnik. Cou. vredii. «,ti05K, tiajniaiijSi poHudek é.30tiK. VI. štev. H43, (iĎ7; njiva. Cen. vředu, 4.U47K, Lftjjnanjši ponndok 2.023 K. Pod uajnianjSini ponudkoin ac ne jirodaja. C. kr. okrajno sodiĚée v Rudolfovem, odd. IV., (lue '24, Boptenibrn 1!I15. Službo žoli sprejeti kot oskrbnica, ali kot kuhiiriea pri vei'jom gO!!|iodariitvu, |)ri družini, hH pri tudi pri potianio/oi ymjbi. — Naslov pove upravoiitvo „Dol. Noviu". Violino poučuje Ervina Ropaš-ova, ki daje tudi natauČnejSa pojasnila.