Peterle in Haider bosta razpravljala v Tinjah Katoliški dom prosvete SO-DALITAS v Tinjah vabi na diskusijo pod geslom „Vsak govori svoj jezik — ali se sporazumemo?". Pogovora, ki bo v torek, 30. oktobra 1990, ob 19.30 uri, se bosta udeležila ministrski predsednik Slovenije prof. Lojze Peterle in koroški deželni glavar dr. Jörg Haider. Diskusijo bo vodil dv. sv. dr. Reginald Vospernik, za simultano prevajanje pa bosta poskrbela univ. prof. dr. Erik Prunč in mag. Franc Mandelc. Prisrčno vabljeni! Karel Smolle pooblaščenec Slovenije na Dunaju 5. novembra 1990 bo Karlu Smolleju potekel državnozborski mandat, nato pa bo prevzel vodstvo Biroja Republike Slovenije na Dunaju. To je sklenil včeraj, v četrtek, Izvršni svet Republike Slovenije. V zvezi z imenovanjem je poslanec Karel Smolle dejal, da mu zaradi tega ne bo potrebno prevzeti državljanstva Republike Slovenije; mednarodno pravo tega ne predpisuje, pa tudi Republika Slovenija tega ni zahtevala. S tem je poslanec Smolle dal tudi odgovor na ne-seriozno poročanje APA, za katero je o tej stvari poročal Slavko Fras; zaradi te in podobnih novic je bilo v preteklih dneh v medijih dosti vsebinsko zgrešenih člankov, katerim je manjkala vsaka stvarna osnova. Naš tednik je kot edini časopis dobil pravo vest in na tem mestu objavlja sklep IS Republike Slovenije. s. K. 1. pooblaščenca na Dunaju. „Izvršni svet Skupščine Slovenije je na svoji seji dne 18. 10. 1990 obravnaval predlog za imenovanje pooblaščenca Republike Slovenije in odprtje predstavništva Republike Slovenije na Dunaju in sprejel SKLEP: Karel Smolle se imenuje za Republike Slovenije Ostal bo na Dunaju: Karel Smolle bo zastopal Republiko Slovenijo v Avstriji. 2. Odpre se predstavništvo Republike Slovenije na Dunaju. Naziv predstavništva je „Biro Republike Slovenije na Dunaju". 3. Predstavništvo se ustanovi kot neprofitna organizacija, v skladu z veljavno avstrijsko zakonodajo. 4. Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje izvrši te sklepe." LETO XXXXI. Številka 42 Cena 8,— šil. C10 din) petek, 19. oktobra 1990 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Selani imajo novo šolo Preteklo nedeljo je bil v Selah pomemben dogodek. Odprli so namreč novo ljudsko šolo, ki bo Selanom tudi v prihodnje zagotovila samostojnost in ohranjanje krajevne identitete. (Več o odprtju na strani 8) Zadružna zveza je danes močan steber narodne skupnosti Pred diskusijo je imel slovenski ministrski predsednik pogovor s Koordinacijskim odborom koroških Slovencev. Zveza slovenskih zadrug v Celovcu je ta teden na svojem rednem občnem zboru predstavila izredno pozitivno bilanco poslovanja v preteklem letu. Lahko bi rekli, da je končno „gospodarsko ozdravela“ in predstavlja močan steber v okviru slovenske narodne skupnosti. V prihodnje pa se želi ZSZ še v večji meri posvetiti poslovanju v prostoru Alpe-Jadran. Zato sta predsednik Narodnega sveta in poslanec Karel Smolle zahtevala več pozornosti gospodarski izobrazbi, ki je osnovna podlaga za gospodarski razvoj slovenske narodne skupnosti. Pomemben dejavnik na tem področju bo zdaj „Dvojezična trgovska akademija.“ (več na stranj 5) Politika STRAN q petek, O 19. oktobra 1990 Politika Stiki med NSKS in Slovensko skupnostjo CSSk) v Italiji so redni, kot je pač to samoumevno med prijateljskima političnima organizacijama. Zato tudi predstavljajo eno od osrednjih točk sedaj že tradicionalne letne prireditve „Primorski dnevi na Koroškem" oz. „Koroški dnevi na Primorskem". V okviru letošnjih „Koroških dnevov na Primorskem" sta se pretekli konec tedna delegaciji NSKS (zastopali so ga drž. posl. Karel Smolle, mag. Filip Warasch, mag. Marjan Pipp, Franc-Jožef Smrtnik in mag. Janko Kulmesch) ter SSk (zastopali so jo mdr. deželni poslanec Bojan Brezigar, predsednik Marjan Terpin, deželni tajnik Ivo Jevnikar, dr. Rafko Dolhar in poslanec dr. Mirko Špacapan) srečali v tržaškem Repentabru in Gorici. vendar: edina slovenska poli-\ tična organizacija je SSk, kot je to poudaril odlični primorski časnikar dr. Drago Legiša. Dr. Legiša: „Vse ostale politične skupine so odvisne od italijanskih gospodarjev." Vendar se Slovenska skupnost, ki se kot zagovornik politične samostojnosti razdaja za svoj narod, nahaja v velikih težavah. Sedaj je zastopana z Bojanom Brezigarjem v deželnem zboru. Grozi pa ji sprememba volilnega reda, po kateri bi ji lahko onemogočili nadaljnje zastopstvo v deželnem parlamentu. Mdr. se razmišlja o tri- ali petprocent-ni klavzuli. V tem primeru SSk, ki dobiva na deželnih volitvah manj kot 1 % (pribl. 10.000 glasov), ne bi bila več zastopana. Pa tudi drugače se SSk v zelo neugodnem položaju Bodo Slovensko skupnost izrinili iz deželnegn parlamenta? Kaj je naše prijatelje iz Goriške in Primorske najbolj zanimalo? Predvsem naslednje zadeve: odnosi znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem (oz. KOKS), minule parlamentarne volitve, 10. oktober 1990 in politične spremembe v Sloveniji oz. njihov vpliv na nas zamejce. O zadnjem vprašanju se je tudi diskutiralo za okroglo mizo. V zvezi s spremembami v Sloveniji je bilo od vseh poudarjeno, da pričakujejo pozitivne učinke za zamejce. Bodisi, kar se tiče njihovega položaja nasproti večinski družbi, bodisi kar se tiče urejevanja odnosov znotraj narodne skupnosti. Zlasti naši primorski prijatelji so poudarjali, da pri Slovencih na Tržaškem in Goriškem slej ko prej obstajajo tisti monopoli, ki jih poznamo iz časa prejšnjih oblasti v Sloveniji. V tej zvezi so konkretno omenili vprašanje medijev, zlasti Primorskega dnevnika, ter gospodarskih ustanov. Mnogo se je razpravljalo tudi o vprašanju politične organiziranosti naših rojakov v Italiji in na Koroškem. Kot smo zvedeli, voli približno polovica tržaških in goriških Slovencev komuniste, dobra tretjina SSk, ostali pa krščanske demokrate in socialiste. In razdaja za interese naših rojakov. Nima profesionalnih medijev, nima niti enega pol-nopoklicnega nastavljenca. V številnih gospodarskih ustanovah, domena „nadstrankarske" Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ni niti enega pripadnika SSK, ki bi bil na vodilnem položaju. Deželni poslanec Bojan Brezigar upravičeno vprašuje: „So zagovorniki politične samostojnosti sami gospodarski neumneži?" Delo SSk živi od idealizma ter zaupanja številnih zavednih rojakov. Pri tem se izkaže, da je idealizem krvavo potreben, da pa sam dejansko ne zadostuje, sploh še, če hočeš delati čimbolj uspešno. Koroški Slovenci smo se ravno od naših prijateljev od SSk veliko naučili. Preden smo se začeli dosledno zavzemati za politiko samostojnosti, nam je SSk že dokazala smisel in pot take politike. Njej se imamo mnogo zahvaliti za dosežke, ki smo jih dosegli s samostojnim političnim nastopanjem. Vedno je bila Slovenska skupnost z nami solidarna, včasih morda bolj kot tni z njo. Zato ji moramo v času, ko ji grozi celo izpad iz deželnega parlamenta, v še večji meri izkazati n^šo solidar- Slovenska vlada daje v odnosih s Kopoško posebno pozornost slov enskl narodni skupnosti Slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle je na diskusiji „Club 2“ v četrtek, 11. oktobra, nastopil kot odločen in suveren državnik, ki želi v odnosih s Koroško urediti najprej vprašanje slovenske narodne skupnosti. Od Koroške je jasno in odločno zahteval izpolnitev vseh pravic, ki bi jih morala uživati slovenska narodna skupnost; koroški deželni glavar dr. Jörg Haider očitno slovenskemu ministrskemu predsedniku ni bil popolnoma kos in je skušal z neresnicami izpodkopavati Peterletovo stvarno argumentiranje in preudarnost, kar pa mu konec koncev ni uspelo. Slovenski ministrski predsednik prof. Lojze Peterle (drugi z leve) je nastopil kot odločen in suveren državnik, medtem ko je deželni glavar skušal ponovno polemizirati o narodnostnem vprašanju. Izbira diskutantov s strani redakcije .Club 2“ gotovo ni bila posrečena; bila je zelo pomanjkljiva. Vsekakor je manjkal zastopnik slovenske narodne skupnosti; tako so prihajale iz Haiderjevih ust trditve (deloma popolnoma neresnične), ne da bi jih kdo lahko konkretno popravljal. Vrsto neresničnosti bi lahko edinole koroški Slovenec popravil kar na licu mesta; naj jih omenimo le nekaj: Slovenska gimnazija je brez razloga odpovedala sodelovanje na proslavi 9. oktobra, SAK ima svoje lastno igrišče (kje pa?); takih primerov je bilo v tem razgovoru še veliko. Na stvarne argumente ministrskega predsednika Peterleta pa Haider ni odgovarjal in se jih je izogibal. Pri tem se je izkazalo, da povezovalec razgovora Paul Lendvai tokrat ni Vsak pogreb nekaj stane, rojstvo pa tudi! — tako je prejšnji teden na mednarodni tiskovni konferenci odgovoril slovenski vladni šef Peterle na vprašanje, ali bo Slovenija samostojnost in s tem odcepitev od Jugoslavije sploh zmogla. Osrednja točka pogovora med člani slovenske vlade in mednarodnim tiskom je bil razvoj odnosov med Jugoslavijo in Slovenijo. Peterle je dejal, da za Slovenijo pride v poštev samo konfederalna opcija sožitja v Jugoslaviji in da mora Slovenija za razplet jugoslovanske krize imeti pripravljenih več scenarijev postopanja, tudi nemiroljubnega, čeprav ga noče. Lastno, novo ustavo Slovenija potrebuje, ker je trenutna še boljševistična in docela nepripravna za reševanje problemov. Peterle je na vprašanje Našega tednika, kako Slovenija zasleduje avstrijske skomine po reviziji državne pogodbe in svoje nevtralnosti, dejal, da Slovenija nima ozemeljskih zahtev do Avstrije, a da bo zahtevala za svoji narodni skupnosti na Koroškem in Štajerskem pravice po najboljšem mednarodnem standardu. Peterle pa se zaveda, da je velenemška ideja v Avstriji prisotna, posebej še na Koroškem, in da je z združitvijo obeh Nemčij dobila še dodaten pospešek. Po besedah navzočih ministrov se Slovenija sicer otepa težkih proble- sedel na pravem mestu. Manjkalo mu je osnovnih informacij o narodnostnem vprašanju na Koroškem. Tako je imel Haider priložnost polemizirati. Nesramnost pa si je dovolil povezovalec Paul Lendvai ob začetku diskusije, ko je silil Peterleta, naj govori nemško. Toda tudi tu je bil ministrski predsednik dosleden in je kot v vseh svojih doslejšnjih nastopih govoril v svoji materinščini, ki naj bi bila tudi na Koroškem enakopraven jezik. Peterletov nastop je bil koroškim Slovencem vsekakor v veliko pomoč v njihovih prizadevanjih in je prispeval k dvigu samozavesti in ponosu pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Deželni glavar je ta teden nekoliko nevoljen komentiral diskusijo in mov, a delo za sodobno delovanje državnih organov in upravno ureditev, predvsem pri policiji in upravi, dobro napreduje. Slovensko gospodarstvo ječi pod precenjenim dinarjem, ki bi ga bilo potrebno razvrednotiti za 35 %, dolge vrste pred bančnimi okenci, kjer izdajajo tuje valute, pa kažejo, kam odteka potrebni denar, ki naj bi ga obračalo gospodarstvo doma. Rupel je dejal, da Slovenija svojo zunanjo politiko oblikuje po svoje, ne glede na jugoslovansko. Predsednik Kučan je isti dan pred mednarodnim tiskom ugotovil, da se bo Slovenija morala osamosvojiti, če konfederacija ne bo mogoča. Jugoslovanskemu državnemu predsedstvu, predvsem predsedniku Joviču, je očital, da ni objektivno pri obravnavanju različnih načrtov o prihodnji obliki državne ureditve, ker je zavrnilo slovensko-hrvaški predlog o konfederalni ureditvi, povsem pa je podprlo srbsko-federativni predlog. .Od konfederativnega koncepta Slovenija ne bo odstopala,“ je dejal Kučan in postavil na laž Haiderja, ki je trdil, da se Slovenci v Jugoslaviji oborožujejo, kar da dokazuje zaseganje orožja na meji na Ljubelju. Jo orožje,“ tako Kučan, „gre skozi Slovenijo in ne ostane v njej, kar bi moralo biti Haiderju znano!" Član predsedstva SFRJ in bivši predsednik Jugoslavije dr. Janez Dr- dejal, da jemlje na znanje, da daje nova slovenska vlada manjšinskemu vprašanju velik pomen. Tudi 9. novembra, ko bo Haider na uradnem obisku v Sloveniji, ga bodo ponovno opozorili na dolžnosti dežele Koroške do slovenske narodne skupnosti, ki se bo tudi pred tem srečanjem sestala s slovensko vlado in ji predložila svoje stališče. Ministrski predsednik Peterle se je namreč tudi pred diskusijo v „Club 2" novšek je dejal, da se je kot predsednik zavzemal za uveljavitev večstrankarskega sistema in tržnega gospodarstva, in je priznal, da je bila jugoslovanska politika v preteklosti preveč usmerjena v neuvrščenost in premalo v evropski prostor. Sam pa je ubral drugo pot, pot v Evropo, sedanji predsednik pa žal te politike ne nadaljuje. Ključ za federacijo ali konfederacijo je po Drnovškovem mnenju v Srbiji; vendar bosta Slovenija in Hrvaška po volitvah v drugih republikah dobili nove sogovornike in bo potem lahko pogled na konfederacijo rzgledal drugače. Prav zato pa Jovič očitno hoče, tega mnenja so bili tudi vsi drugi sogovorniki, od Peterleta do Kučana, še pred volitvami zacementirati model federacije. Dr. Bučar, ki je ravnokar prišel z obiska v Strassbourgu pri Evropskem svetu, je poročal, da so njegovi člani pokazali veliko zanimanje za razvoj v Sloveniji in na Hrvaškem in da za vsako ceno ne vztrajajo na sedanji Jugoslaviji. Bučar je dejal, da po njegovem mnenju Evropa spreminja svoja stališča v prid regijam in malim narodom, in je najavil, da bo novembra delegacija Evropskega sveta obiskala Jugoslavijo. „Srbija,“ tako je Bučar zaključil svoja izvajanja, „pa bo s svojim trenutnim stališčem le težko prodrla v Evropi.“ pranc Wakounig sešel s Koordinacijskim odborom koroških Slovencev. Tudi to je dokaz, da so postale Karavanke res nižje, ne le v smislu sodelovanja med Slovenijo in Koroško, temveč predvsem v odnosih med slovensko vlado in slovensko narodno skupnostjo. Slovenska vlada in njen ministrski predsednik sta več kot jasno pokazala, da mimo tega dejstva tudi Haider ne bo mogel. . Silvo Kumer Obisk pri predsedstvu Slovenije Predsedstvo Republike Slovenije je pretekli torek vabilo obe slovenski osrednji organizaciji ter Zvezo koroških partizanov na tradicionalno srečanje v Ljubljano. Predsednik Milan Kučan je dejal, da je to nadaljevanje doslejšnje tradicije, je pa tudi znak, da Slovenija polaga veliko pozornost na izven Slovenije živeče Slovence, ki so del celotnega slovenskega naroda. Pogovor je tekel mdr. tudi o trenutnem položaju Slovenije v Jugoslaviji ter o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predsedstvo skrbi nesoglasje med obema osrednjima organizacijama v pomembnih političnih vprašanjih. Po izčrpnem pogovoru je član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl predlagal, naj se vse organizacije vključijo v Koordinacijski odbor koroških Slovencev in tam tolmačijo svoja stališča in ideje. Že prej pa je minister za Slovence po svetu, dr. Janez Dular, poudaril, da si slovenska vlada želi odgovornega in uravnovešenega sogovornika, kar naj bi bil Koordinacijski odbor koroških Slovencev. Minister Dular je tudi poudaril, da bo v prihodnje Koordinacijski odbor glavni sobesednik slovenski vladi. S. K. Slovenija: Vse bolj se uveljavlja op cija samostojnosti Kaj pomeni volilni rezoltat za koncepcijo manjšinskega mandata Zelenih? Volilni rezultat ZAL na dvojezičnem ozemlju Koroške in Gradiščanskem mora biti za Zelene povod, da razmislijo o pravilnosti trenutne koncepcije delovnega krožka manjšine in manjšinskega mandata. Sodba volil-cev o odpravi avtonomije manjšinskega mandata in oddaljevanju kandidatke za ta mandat od merodajnih organizacij zastopnic narodnih skupin je bila namreč jasna in za novo manjšinsko politiko Zelenih nič kaj laskava. Pri državnozborskih volitvah leta 1986, ko je kandidiral Karel Smolle, je ZAL na dvojezičnem ozemlju Koroške dobila 4484 glasov. Pri letošnjih volitvah jih je bilo 2532, kar pomeni nazadovanje za 1952 glasov. Relativno slab rezultat za Zelene si deloma lahko razlagamo s kandidaturo VGÖ, ki je pri prejšnjih volitvah kandidirala še skupno z ZAL. Na Koroškem je VGÖ seveda tudi tedaj kandidirala samostojno, vendar je dosegla samo 0,3 %. Tokrat je VGÖ dosegla na Koroškem 1,2 %, kar je precej slabše od zveznega povprečja. Zanimivo je seveda, da je na dvojezičnem ozemlju VGÖ dosegla samo 0,9 %, izven dvojezičnega ozemlja pa 1,3 %. Če seštejemo glasove ZAL in VGÖ, je število „skupnih" zelenih glasov izven dvojezičnega ozem-Ija V primerjavi z volitvami 1986 za 2000 naraslo, na dvojezičnem ozemlju pa za 1000 padlo. Ob upoštevanju kandidature VGÖ leta 1986 je VGÖ na dvojezičnem ozemlju pridobila 667 glasov, do rezultata ZAL iz leta 1986 pa tudi če to številko prištejemo sedanjemu rezultatu ZAL, še manjka 1285 glasov. Kandidatura VGÖ je torej v dosti večji meri škodovala na zgornjem Koroškem kot na dvojezičnem ozemlju. Leta 1986 je na Koroškem 38 % vseh glasov za Zelene prišlo z dvojezičnega ozemlja, letos le še 29 %. Na dvojezičnem ozemlju so Zeleni v primerjavi z letom 1986 izgubili 44 % svojih glasov, drugod na Koroškem le 17 %. Kakorkoli stvar obrneš, Zeleni so izgubili 1200 do 2000 slovenskih glasov, ki so jih pri prejšnjih volitvah že imeli. Prepričan sem, da če bi kandidiral Karel Smolle, teh glasov ne le ne bi izgubili, temveč bi pridobili tudi nove. Najbrž je dobra polovica od 2500 Zelenih glasov na dvojezičnem ozemlju prišla od nemško govorečih — delež, ki je itak že daleč pod siceršnjim koroškim povprečjem. Domnevam, da je za večji del druge polovice odgovorna kandidatka in priznana občinska odbornica Ingrid Zablatnik. Tistih pripadnikov narodne skupine, ki so Zelene podprli zaradi delovnega krožka manjšine in njegove manjšinske politike, ostane maksimalno 500; prej bi verjel številki 200. To je torej tista baza, ki se je demokratično zavzemala za odstranitev avtonomije manjšinskega mandata in Smol-leju stalno očitala, da uganja samovoljno politiko. Glede na to, da je za manjšinski mandat kandidirala Hrvatica in da sta v parlamentu sedaj zastopani tako Terezija Stojšič kot tudi Marijana Grandič, je zanimiv tudi rezultat z Gradiščanske. Če vse glasove iz dvojezičnih krajev računamo kot glasove Hrvatov, so Zeleni dobili 822 glasov. Leta 1986 jih je bilo 737. Glede na to, da sta kandidirali dve Hrvatici, porast glasov za 85 ni senzacionalen. Primerjamo lahko še rezultat z dvojezičnega ozemlja z rezultatom lanskih deželnozborskih volitev. V koroškem merilu so Zeleni pridobili 2700 glasov. Na dvojezičnem ozemlju je imela napačna manjšinska politika seveda za posledico, da so celo nasproti poraznemu rezultatu deželnozborskih volitev izgubili še enkrat 900 glasov. Te razlike med severnim in južnim delom dežele ni težko razložiti. „Drugačna Koroška“ se je predstavila kot skrajno leva lista in se je skoraj izključno ukvarjala s šolskim vprašanjem. To je večino nemško govorečih vol H cev odbilo. KEL pa je dala priporočilo za „ Drugačno Koroško“: čeprav ji marsikateri od pristašev samostojnega gibanja ni sledil, je še enkrat zadoščalo za 3444 glasov na dvojezičnem ozemlju. Danes lahko rečemo, da je bilo to priporočilo KEL za „Drugačno Koroško" usodna napaka. S tem je KEL namreč sama odprla različnim „vratosukom" možnost, da so odtlej pod imenom „Zeleni" vzganjali svojo politiko. Posledice danes vidimo: gospodje Messner, Sturm itd. so bili v stanju Zeleno gibanje na Koroškem spraviti na rob propada. Volitve so jasno pokazale, da velika večina narodne skupnosti odklanja tako manjšinsko politiko, kot si jo trenutno predstavljajo nekateri v delovnem krožku Zelenih. Če hočejo Zeleni zopet pridobiti zaupanje narodnih skupin, se bodo morali ločiti od napačnih svetovalcev in bolj poslušati, kaj dejanska baza želi: v manjšinskih vprašanjih neodvisni avtonomni mandat, ki ga lahko podpre večina narodne skupnosti. Prepričan sem, da bomo prej ali slej takšen mandat tudi dosegli. Rudi Vouk Vaš svetovalec Delavska zbornica izdala brošuro o varstvu okolja Zelena pisarna Delavske zbornice je pred kratkim izdala brošuro o varstvu okolja, ki je namenjena predvsem obratnim svetnikom. Vsebinsko obsega pravice delojemalcev, praktične nasvete in zakonska določila za varstvo okolja. V uvodnih besedah piše predsednik Delavske zbornice Josef Quantschnig, da je dnevna praksa še relativno daleč od tega, kar predvidevajo zakonska določila o varstvu okolja. Pogosto so delavci in delavke v obratih izpostavljeni številnim škodljivim snovem, ki negativno vplivajo na zdravje. Pravica vsakega človeka pa je, da živi v zdravem okolju. Za dosego te pravice je potrebno delojemalcem, predvsem pa obratnim svetnikom nuditi pravico, da v večji meri soodločajo o ukrepih obrata, ki zadevajo varstvo okolja. Geslo, da varstvo okolja ogroža delovna mesta, ne sme imeti več vpliva in ne sme biti instrument, s katerim se ovira prizadevanje tistih, ki se zavzemajo za zaščito okolja. Brošura Delavske zbornice posreduje pomembne informacije za delojemalce in obratne svetnike ter praktične nasvete, kako priti do sicer zakonsko zagotovljenih pravic, ki pa v vsakdanjiku žal pogostokrat še niso uveljavljene. Izobraževalna ponudba Kmetijske zbornice tudi letos le enojezična Kot že tudi leta poprej je Kmetijska zbornica izdala katalog, ki daje pregled izobraževalnih in svetovalnih prireditev na Koroškem. Ponudba je široka in raznolika, tako da je gotovo za vsakega posameznika zanimiva. Evropski razvoj, namreč pospeševanje večjezičnosti, pa se je očitno ustavil pred vrati Kmetijske zbornice. Do danes odgovorni v tej zbornici še niso oziroma niso hoteli spoznati, da bi bilo potrebno vsaj kmete, katerih jezik je slovenščina, izobraževati tudi v tem drugem deželnem jeziku. Sicer je na zadnji strani brošure (zadnjega ugriznejo psi) omenjena tudi Kmečko-izobraževalna skupnost, ki po svojih zmogljivostih in močeh skuša nuditi kmetom in kmeticam nekaj poklicne in splošne izobrazbe v slovenskem jeziku. Povedati moramo, da je to organizacija slovenskih kmetov, ki dobi s strani Kmetijske zbornice le malenkostno podporo. V primerjavi s podporo drugim nemškim izobraževalnim ustanovam je to le kapljica na vroči kamen. Očitno je cilj Kmetijske zbornice še vedno isti — ponemčiti kmete. To pa seveda najlaže uspe, če je ponujeno izobraževanje le v nemškem jeziku. Iz podatkov tako imenovanega Zelenega poročila za leto 1989 (Grüner Bericht 1989) je razvidno, da število kmetij v Avstriji sicer še vedno pada, da pa se je dohodkovno stanje kmečkih družin v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšalo. Znižale pa so se tudi velike razlike v dohodkih kmetov v posameznih regijah. Načelno je iz Zelenega poročila razvidno, da stremi sticije pa so se v povprečju zvišale za 2,1 %. Obrati kmetov-delavcev V Avstriji je približno 152.000 kmetij, katere upravljajo kmetje-delavci. Študija je pokazala, da kmetje na teh obratih delajo bolj ekstenzivno; bistveno višje pa je pri teh obratih obratno premoženje — bistveno višji so tudi dolgovi teh obratov. Dohodki kmetov znašajo 120.600,— šil. letno (povprečje), skupno s podporami pa povprečno šil. 127.000,— Manj kmetij, vendar boljše dohodkovno stanje agrarna politika v prilagajanje proizvodnje domačega kmetijstva mednarodni agrarni situaciji predvsem na področju pridelave žita, mleka in mesa glede na potrebo v deželi sami. Poudarek je nadalje na tem, da je potrebno razvijati pri domačih kmečkih produktih kvaliteto, pri konzu-mentu pa ustvariti zavest, da kupujejo kvalitativne kmečke produkte. Manj kmetov — več produkcije Končna vrednost proizvodnje kmetijstva je za 1989 znašala 62.2 mrd. šil. ( + 2,2 %), iz gozdarstva pa 14,7 mrd. šil. ( + 19 %). Nasproten pa je bil trend v primerjavi med poljedelstvom in živinorejo: medtem ko se je poljedelska proizvodnja znižala na 20,55 mrd. šil, se je proizvodnja živinorejskih zvišala na 41,65 mrd. šil. Število zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu je leta 1989 v Avstriji skupno znašalo 229.400 (—4,1 %). Število zaposlenih v teh dveh gospodarskih panogah se je od leta 1979 (14,5 %) do leta 1989 znižalo na 6,7 %. Že leta se delovna produkcija v kmetijstvu močneje stopnjuje kot v industriji. Dopust na kmetiji Raziskave dokazujejo, da turisti prav zaradi naravnih lepot radi prihajajo v Avstrijo. Leta 1989/90 je zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo izdelalo koncept za organizacijo in marketing. Pozimi je bilo 1,8 mio. ( + 6,6 %), poleti pa nad 3.2 mio. prenočitev (+3,2 %) na kmetijah. Kljub temu pa bo v bodoče potrebno v turistični ponudbi na kmetijah izboljšati kakovostni standard, izravnati nizke cene in izboljšati marketing. Situacija kmetic Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v lanskem letu naročilo izdelavo študije o situaciji kmetic. Do izraza je prišlo, da kmetice prednost svojega poklica vidijo predvsem v tem, da si lahko več ali manj prosto razporejajo svoje delo ter da so ob delu lahko doma pri otrocih in družini. Kot posebno obremenitev pa vidijo kmetice težko delo na kmetiji ter stalno vezanost na kmetijo, tako skoraj nimajo prostega časa. Pri pomembnih odločitvah pa slej ko prej dominirajo moški. Pomanjkljive so tudi socialne pravice kmetic, predvsem na področju socialnega zavarovanja. > Prehrana Samooskrba avstrijskega kmetijstva je v lanskem letu z 112 % dosegla višek. Povprečna poraba mesa v letu 1989 znaša 92,6 kg na osebo. Gospodarsko stanje avstrijskega kmetijstva Kmetijstvo je močno odvisno od vremenskih pogojev ter agrarnopolitičnih ukrepov, kot so pospeševanja, kontingenti in razvoj na svetovnem trgu. Od celotnih izdatkov kmetijstva za produkcijska sredstva gre več kot polovica (53,1 %) od 30 mrd. šil. za industrijo in obrt. Večt kot 40 % vseh kmetov je članov strojnih krožkov; pri kmetih-delavcih pa je le 8 % članov strojnih krožkov. Izdatki za mineralna gnojila so se v letu 1989 zvišali za 17%. Indeks cen je pri poljedelskih proizvodih padel za 2,7 %, pri živinorejskih produktih pa se je zvišal za 8,5 %. Cene za kmetijske inve- Razvoj dohodkov na kmetijah Kmetijski dohodek na delovno silo, šil. 133.605,—, +6 %. Kmetijski dohodek na delovno silo skupno z javnimi podporami, šil. 139.603, +6 %. Dohodek na kmetijski obrat, šil. 152.139,—, +6 %. Dohodek na kmetijski obrat skupno s podporami, šil. 169.451,—, +6 %. Dohodek kmetijskih obratov, ki delujejo na alternativni način, znaša 120.556,—, se pravi 13.000,— manj kot pri navadnih kmetijah. Pri gorskih kmetih znaša letni dohodek skupno z javnimi podporami šil. 123.780,— ( + 14 %). Glavnopoklicno v kmetijstvu je bilo v letu 1989 zaposlenih 229.000 oseb, katerim je ukvarjanje s to gospodarsko panogo osnovni poklic (—4 %). Produkcija in prodaja Poljedelstvo: žito: 5,0 ton (—6,5 %); vrtnarstvo: močna konkurenca iz inozemstva; oljne rastline: 13.000 ha ( + 13 %); biološko obdelovanje: 1100 kmetijskih obratov je krilo le 10 % potrebe. Živinoreja: Cene za govedo so bile v letu 1989 ugodne. Prišlo je do znižanja produkcije mleka in s tem do znižanja izvoznih stroškov. Pozitivno rast je bilo zaznati tudi pri prašičereji. Gozdarstvo: Leta 1989 je bilo posekanega 13,8 mio. kubičnih metrov lesa ( + 8,2 %). Cene so bistveno višje. Zunanja trgovina: Kmetijski uvoz: šil. 31,8 mrd. ( + 9,2 %); kmetijski izvoz: šil. 16,7 mrd. ( + 17 %). Pripravila Heidi Stingler STRAN ^ Gospodarstvo „Bilančna vsota Posojilnic-Bank se je v preteklem letu povišala za 9,6 °/o, bilančna vsota Zveze slovenskih zadrug pa za 10,39 je na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug v Celovcu poročal predsednik upravnega odbora Mihi Antonič in v celoti zelo pozitivno ocenil preteklo poslovno leto. V naslednjem letu se bo Zveza slovenskih zadrug v Celovcu mdr. posvetila gradnji Zadružnega centra v Celovcu; še v večji meri pa se bo posvečala tudi poslovanju v prostoru Alpe Jadran. ZVEZA slovenskih Na občnem zboru so soglasno izvolili nov nadzorni in upravni odbor. zadrug ie danes močan nosoodapski stehen Direktor ZSZ v Celovcu dipl. trg. Joža Nabernik je v svojem poročilu mdr. poudaril, da je Zveza slovenskih zadrug danes pomemben dejavnik v prostoru Alpe-Jadran, predvsem pa v poslovanju s Slovenijo. Prav temu prostoru želi direktor Nabernik posvetiti v prihodnje še več pozornosti, saj se po odprtju meja na Vzhodu in spreminjajočih gospodarskih in političnih razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji odpirajo še večje možnosti. Slovensko zadružništvo ima na tem področju velike prednosti, ker ima že veliko izkušenj in je v tem poslovnem prostoru močno zasidrano. „Kot bolnega otroka bo potrebno pri Zadružni zvezi .ozdraviti' še blagovni oddelek," je dejal predsednik ZSZ Mihi Antonič. Od vseh osmih blagovnih zadrug posluje samo ena pozitivno (to je Pliberk), pa tudi blagovni oddelek v Celovcu še ne deluje uravnovešeno. Sicer se je na blagovnem sektorju v preteklih letih precej spremenilo na bolje; predvsem so ukrepi vodstva izboljšali gospodarski položaj blagovnega oddelka. V prihodnje pa bo potrebno vzpostaviti še pogoje, ki bodo omogočili pozitivno delovanje, kar je bila tudi zahteva revizije. Blagovne zadruge so v letu 1989 dosegle 177,0 mio. prometa; izguba pa znaša 3,4 mio. šilingov. Znatno uspešnejše je poslovanje na bančnem področju. Revizor dunajske Raiffeisenove zveze Mathäus Tuschl je ugoto- vil, da s strani Raiffeisnove zveze kritično ocenjujejo boniteto poslovnih partnerjev ZSZ v Sloveniji; predvsem zaradi menjačih se političnih in gospodarskih razmer in zaradi gospodarskih težav dveh večjih podjetij v Sloveniji, ki poslujeta z Zvezo v Celovcu. Pozitivno pa je revizor Tuschl ugotovil, da je ZSZ namenila 23,5 mio. za predvidene obveznosti v zvezi z deželnimi riziki. Letni dobiček je v letu 1989 znašal 3,2 mio. šilingov, od katerih je ZSZ ostalo 192.642,- šil. čistega dobička, ostale 3 mio. šilingov pa so namenili kritju dolga, ki je ostal še iz prejšnjega leta. S tem je Zveza pokrila ves dolg iz prejšnjih let. Občni zbor je dal dosedanjemu upravnemu odboru soglasno razrešnico. Enako soglasno je nato izvolil nov upravni odbor, kateremu spet predseduje Mihi Antonič, ter nadzorni odbor, kateremu načeljuje inž. Fridl Kapun. V odbor pa je bila izvoljena tudi ravnateljica Dvojezične trgovske akademije mag. Maja Ambrusch-Hoja, kar naj bi bil viden znak, da se bo potrebno v prihodnje v okviru slovenske narodne skupnosti bolj posvetiti gospodarskemu izobraževanju. To je poudaril tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je opozoril, da je slovenščina pridobila na funkcionalnosti in je danes pomemben dejavnik v gospodarskem življenju. Poslanec Karel Smolle pa je izpostavil pomen ZSZ za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Tudi on je zahteval, da je treba v prihodnje — predvsem potom trgovske akademije — šolati nove gospodarske kadre. Smolle je na občnem zboru pozval tudi avstrijsko vlado, naj poskrbi za gospodarski razvoj regij, kjer živijo manjšine, predvsem pa na Južnem Koroškem. Smolle pričakuje tudi pomoč s strani dežele in Zveze slovenskih zadrug. Upravni odbor: predsednik: Mihi Antonič, 1. podpr. Valentin Kumer, 2. podpr: dr. Anton Koren; odborniki: mag. Maja Ambrusch-Hoja, dipl. trg. Franc Brežjak, Alojz Gregorič, dr. Valentin Kaki, Anton Krušic, dr. Pavel Apovnik, Willi Moschitz, dipl. inž. Hanzi Miki, Jože Nachbar, Franc Smrtnik. Nadzorni odbor: predsednik: inž. Fridl Kapun, podpr: Janez Hudi; odborniki: dipl. inž. Hanzi Čertov, mag. Marjan Gallob, Janez Lomschek, Friedrich Schwarz, dr. Marjan Wakounig. Silvo Kumer Predsednik UO Mihi Antonič in novi predsednik NO inž. Fridl Kapun, ki je zahteval za naslednja štiri leta delovni načrt ter več kompetenc nadzornega odbora. Rož — Podjuna — Zilja ysiiZL ... jnbese£L Klavirski koncert v bilčovški ljudski šoli Preteklo nedeljo so v ljudski šoli v Bilčovsu priredili klavirski koncert, kajti občina je za nadarjeno mladino kupila nov klavir, ki bo vsem na razpolago. Da bi klavir tako rekoč krstili in ga izročili svojemu pomenu, je županja Štefka Quantschnig ob pomoči mlade pianistke Katje Gasser organizirala kratek popoldanski koncert, na katerem so nastopili učenci Glasbene šole. Kot prva je nastopila najmlajša, izredno talentirana Barbara Boštjančič, ki ima posluh očitno po očetu — pevovodji Jožku Boštjančiču. Sledil ji je njen prav tako nadarjeni brat Armin. Kot družinski zaključek pa sta skupno zaigrala en komad. Sestri in bratu so sledili dobro izvežbani mladi pianisti kakor Tatjana Zablatnik, Dieter Maier, Barbara Urschitz, Andrea Ruttnig in Katrin Hafner. Zaklju- čili sta koncert Katja Gasser in Monika Seher, ki sta učenki višjih Jetnikov Glasbene šole. Županja Štefka Quantschnig je v nazornem dvojezičnem govoru poudarila, da je občina posvetila klavir mladim, ki bi naj v imeli možnost, da se na inštrumentu izpopolnijo. Koncert pa je imela kot darilo staršem, ki otrokom šele nudijo možnost glasbene izobrazbe in imajo skozi celo leto skrb za mlade virtuoze. Ob zaključku pa je napovedala nov koncert, ki naj bi bil v enem letu. Lepo in kulturno zamisel pozdravljamo ter jo povezujemo z upanjem, da bi temu popoldnevu sledil še marsikateri. Novi knjigi Mohopjevega jesenskega programa Josef Haslinger V teh dneh je izšla v ediciji AUSTRIACA Mohorjeve založbe dvojezična novela „Srednja leta“ Josefa Haslingerja. Dr. France Vrbinc je knjigo prevedel v slovenščino. Založba jo je v torek predstavila v Ljubljani in v Celovcu. V četrtek pa sledi nadaljnja predstavitev na Dunaju. Haslinger je trenutno asistenčni profesor na ameriški univerzi Oberlin. Še pred 10. oktobrom je v Mohorjevi založbi izšla znanstvena študija o „Valentinu Podgorcu in koroškem plebiscitu“ s podnaslovom „Mohorjeva: Odločitev za Avstrijo“. Delo je napisal zgodovinar dr. Avguštin Malle. Obe knjigi sta že v prodaji, recenzijske izvode pa vam pošlje založba. Domačin z Letine izpovedal večne zaobljube V nedeljo, 7. oktobra letos, je v Salzburgu v frančiškanski cerkvi izrekel večne zaobljube Johann Krai-ger, domačin z Letine pri Šmihelu. Pri svečanosti je bila navzoča velika množica sorodnikov in prijateljev. Med njimi je bil tudi šmihelski kaplan Janko Krištof, ki je somaševal. Zatem je sledila agapa, kjer je mladi frančiškanski brat sprejel goste iz domačega kraja. Popoldan so popestrili mladi teologi, ki so pripravili zabavni program. S tem so pokazali, da ob trdem delu najdejo tudi čas za sprostitev. Mlademu redovniku želimo na njegovi novi in odgovorni življenjski poti obilo božje moči in veselja pri delu. ČESTITAMO V Št. Vidu v Podjuni praznuje 65. rojstni dan Rezi Lipusch. Iskreno čestitamol * 70. življenjski jubilej je te dni obhajala Uršula Ojster na Obirs-kem. Slavljenki ob okroglem jubileju iskreno čestitamo! • Pred kratkim je obhajala 70-letnico Terezija Kušnik iz Vidre vasi. Ob tem prazniku ji iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše! * Ob 40. obletnici poroke iskreno čestitamo Hermanu in Matildi Jäger iz Škofič! V Hudem kraju na sončnih Djekšah praznuje te dni 60. rojstni dan Terezija Karner. Ob okroglem jubileju slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše! * 9. oktobra je praznovala na Ud-matu pri Podravljah 86. rojstni dan gospa Nani Aichholzer, pd. Kajžnica. Zvesti bralki Našega tednika obilo sreče, božjega blagoslova in zdravja. Na še mnoga leta v krogu domačih ji kličejo prijatelji in znanci ter uredništvo NT. Apače — pogreb Ane Božič V soboto, 6. oktobra, je bil v Apačah pogreb Ane Božič, pd. Jakobčeve Manije iz Apač, ki je umrla v starosti 77 let. Kot mnoge druge, so tudi pokojno med 2. svetovno vojno (z njenim 3-letnim sinom) izselili. Mnogo je trpela, še posebej, ker je imel njen otrok premalo hrane. Po vrnitvi je imela v Klančah trgovino. Zadnja leta pa je bila zaradi bolezni privezana na posteljo. Pogrebne obrede je opra- vil šmarješki župnik Ivan Olip. V poslovilnem govoru je poudaril, da je bila rajna zelo skromna in verna žena, ki je rada podpirala bogoslovce. Od pokojne se je pred njeno rojstno hišo z lepimi žalostinkami poslovil MoPZ „Trta" iz Žitare vasi. Naj rajna Jakobčeva Nani počiva v božjem miru! Sestram in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! Rož — Podjuna — Zilja Vodstvo Mohorjeve ljudske šole vabi ob državnem prazniku na lutkovno predstavo GOSPOD PETELIN ki bo v sredo, 24. oktobra 1990, v avli Mohorjeve ljudske šole, ob 17. uri Lutkovno predstavo so pripravili otroci 4. razreda Mohorjeve šole, Tinej in Breda Varl ter učiteljica Sabina Nachbar. Ob tej priliki bo nastopil tudi šolski zbor pod vodstvom Tatjane Tolmajer. Prisrčno vabljeni! Mladina, pozori Hočete preživeti leto dni pri družini v Ameriki, Kanadi, v Evropi ali v Avstraliji? Če ste stari med 15 in 17 let in vas ponudba organizacije AFS, ki vsako leto organizira izmenjavo mladincev, zanima, potem se lahko prijavite še do 25. oktobra pri gospe Hilde Fanta, Trattengasse 69, 9500 Beljak, tel. 0 42 42 / 28 406. Sejem INIERNAUTICA — veik uspeh 3. mednarodni sejem IN-TERNAUTICA je tudi letos privabil lepo število razstav-Ijalcev kot tudi obiskovalcev, predvsem iz prostora Alpe-Jadran. Med obiskovalci so bili predvsem gostje iz vseh avstrijskih zveznih dežel, v velikem številu pa tudi iz Slovenije in Benečije, ki so se z velikim zanimanjem seznanjali z najnovejšo ponudbo ladij. Bogata je bila tudi ponudba rabljenih ladij. Predvsem mladina je tem ugodnim ponudbam posvetila veliko pozornosti. Razveseljivo za vodstvo celovškega sejma, da je na letošnji strokovni sejem, ki je sicer trajal dan manj kot v prejšnjih dveh letih, prišlo več obiskovalcev. Anketa koroške deželne vlade se je ob tej priliki ukvarjala s temo „Varstvo okolja, turizem in šport: Skupno — Drug ob drugem — Drug proti drugemu?“. Te prireditve so se udeležili člani deželne vlade kot tudi njeni strokovnjaki. Zanimive razprave se je udeležilo okrog 200 obiskovalcev iz vseh krajev zvezne dežele. V razpravi so politiki skupno s strokovnjaki prišli do zaključka, da bo potrebno izdelati koncept, kako zaščititi jezera. Razgovor pa je tekel tudi o tem, ali bi bilo možno uvesti davek za motorne ladje, ki bi letno znašal med 30.000,— in 50.000,—. Ta sredstva naj bi se potem uporabila za nakup zemljišč ob jezerih, ki naj bi bila vsakemu prosto dostopna. Pod geslom „Servus Pinguin“ je Gerald Edlinger poročal o svojih potovanjih po južnih krajih ameriškega kontinenta, kjer je narava še skoraj nedotaknjena. Avstrijska zveza motornega športa pa je svojo udeležbo na sejmu IN-TERNAUTICA izkoristila za strokovno informiranje publike o avstrijskem motornem športu. Ob tej priliki je uspelo navezati tudi stike med posameznimi športnimi klubi v Avstriji, katerih nekateri so se ob tej priložnosti dogovorili za sodelovanje. 4. sejem INTERNAU-TICA za jadralni, ladijski, ribiški in vodni šport bo med 14. in 17. novembrom 1991. Za boljšo prihodnost graditi mostove med obema narodoma Višja tehnična šola v Beljaku je ob 70-letnici plebiscita izdala zanimivo knjigo pod naslovom „Begegnung— Srečanje“, ki obsega poročila, komentarje, prispevke in razprave o 10.-oktobrskih proslavah. BEGEGNUNG - SREČANJE HÖJ IKRI" TKCHN1SCIIK BUNDES- LEHR INI) VERSUCI IS ANSI ALT VILLACH Učitelji in dijaki Višje tehnične šole v Beljaku so ob 70-letnici plebiscita izdali brošuro, in s tem prispevkom hočejo pomagati pripraviti pot v boljšo bodočnost. Na višji tehnični šoli v Beljaku se učijo in delajo pripadniki obeh narodnostnih skupnosti. Čeprav se tega marsikdo ne zaveda, so dijaki te šole neposredno prizadeti. Vsak posameznik ima v svojem življenjskem okolju možnost, da prispeva k odnosu med obema narodoma. Četudi se posamezniku včasih zdi njegov prispevek malenkosten in nepomemben, je končno le kamenček v mozaiku velikih in zgodovinskih dogajanj. Ob takem razmišljanju se je na beljaški Višji tehnični šoli zbrala skupina učiteljev in dijakov, ki so vzeli pobudo v svoje roke in organizirali prireditve pod geslom „Srečanje — Begegnung“. Želeli so, da bi se dijaki in učitelji seznanili s sožitjem obeh narodov na Koroškem v zadnjih sedemdesetih letih. Ob osebnih srečanjih s pripadniki druge narodne skupnosti — taka je bila vsaj zamisel — se lahko nato vsakdo odloči za konstruktivno, boljšo prihodnost. V knjigi „Begegnung — Srečanje“, ki je dvojezična, je možno prebrati tudi zanimiv članek o zgodovini zadnjih 70 let. Razmišljanja o posledicah teh zgodovinskih dogodkov, ki so zapustili rane in ustvarili predsodke, ki imajo še danes več ali manj močan učinek. Pred- vsem praznovanja okrog 10. oktobra so bila večkrat samo poveličevanje junakov in mrličev, ki so nekdanja enostranska stališča še utrdila, namesto, da bi premostila ovire. Namen prireditve kot tudi knjige pod naslovom „Begegnung — Srečanje“ ob 70-letnici plebiscita je bil omogočiti pogovor med pripadniki obeh narodnih skupnosti. Ti pogovori naj bi utirali skupno pot v sedanjosti in v prihodnosti, ne da bi izrivali površne in neprijetne poglede v preteklosti. Predvsem pa bi bilo potrebno upoštevati, da je na Koroškem mnogo ljudi, katerih pogovorni jezik prehaja od slovenščine k nemščini, in s spremembo materinščine doživljajo spremembo identitete. Še posebej tem ljudem manjka tolerantni odnos do Slovencev, ki želijo gojiti in ohraniti materinščino. Soočeni so namreč z izgubo svoje identitete. Najvažnejša humanistična obveznost v tem primeru je, s srečanji omogočiti pregnati strah in predsodke ter ustvariti medsebojno razumevanje. Učitelji in dijaki beljaške šole so si torej zastavili nalogo, da s svojim prispevkom pomagajo pripraviti pot v boljšo bodočnost, kar je bil gotovo izzivalen začetek nove in stalne naloge. Reportaža 8 19. oktobra 1990 19. oktobra 1990 Reportaža Ali bomo kmalu mejili na odlagališča radio-aktivnih odpadkov v Sloveniji? Iz Slovenije prihajajo prav v zvezi z jedrsko energijo in možnimi odlagališči hlad-no-vroča poročila. V četrtek, 11. oktobra, sta jedrska elektrarna Krško in podjetje Elektroprojekt Ljubljana spet poskrbela za precej šokantno vest — v Sloveniji je na vidiku deset možnih odlagališč srednje in nizko radioaktivnih odpadkov; vsa so v osrednjem delu severovzhodne Slovenije, torej med Peco in Hrvaško. Tri odlagališča so v neposredni bližini avstrijsko-slovenske meje: v občinah Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec oz. Dravograd. Vseh deset lokacij za možna odlagališča radioaktivnih odpadkov je bilo izbranih na prvi stopnji izbire. Take stopnje so štiri, kar pomeni, da bodo v nadaljnjih izbirnih stopnjah določili dokončni prostor odlagališča. Prostore so izbrali na podlagi sedmih izločilnih kriterijev, na koncu celo s prekrivanjem zemljevidov, na katerih so bila vrisana neprimerna območja. 7 izločilnih kriterijev Izločilni kriteriji, ki so jih uporabili v prvi izbirni fazi, so bili: narodni parki, naselja z več kot pet tisoč prebivalci, rezervati pitne vode, znani aktivni prelomi, geotermalna območja, poplavna področja, nahajališča mineralov, nafte in plina in geološka ter litološka struktura tal. Kot kaže graf, so bila izbrana področja v sledečih občinah: Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje, Velenje, Žalec, Ptuj, Slovenska Bistrica, Laško, Krško in Sevnica. Čim je bila vsebina študije javnosti znana, so v krajih, ki so se znašli na seznamu, ljudje začeli protestirati. Podobno je bilo pred leti, ko naj bi bila v okolici Slovenj Gradca deponija atomskih odpadkov za Slovenijo; tedaj so se občani okoliških občin krepko uprli. Tako je tudi sedaj. Kot smo na primer izvedeli iz Velenja, je bil v sredo, 17. oktobra, zvečer, pri Šentilju v bližini možnega odlagališča Arnače protestni shod krajanov; zoper odlagališče pa so se oglasili tudi krajevni zeleni. Tajnik velenjske občine Franc Ojsteršek pa nam je v telefonskem pogovoru dejal, da občina do torka uradno še ni bila obveščena o možnem odlagališču. Študija pa temelji na izsledkih in dognanjih republiške skupine, ki je s kabinetsko raziskavo, to pomeni, da sploh ni bila na kraju samem, izbrala deset možnih odlagališč! V občini Velenje so stalno opazovali, ali je ta skupina prišla in če kaj sondira, vendar je na velenjskem območju ni bilo. Ojsteršek je potem dejal, da je bila velenjska občina že v letih 1986/87 pod hudim pritiskom, ker je iz 1 - ZGORNJA . 2 - PIRNICt a - onš«t vrh 4 - arnaCc 5 - VZHODNO 00 VCLCN 8 - ZAHODNE HALOZE 7 - SREDNJI HALOZE 8 - VZHODNE HALOZE » - SREZE 10 - ZGORNJI I PRIMERNA OBMOČJA PO PRVI STOPNJI IZLOČANJA - Na podlagi uporabljenih sedmih izločilnih kriterijev je na območju naše republike ostalo primernih za nadaljnje iskanje lokacij za odlagališča NSRAO deset območij: I - Zgornja Jamnica (površina 2 kv. km). 2 - Pernice (3,5 kv. km), 3 - Otiški vrh (1.5 kv. km). 4 - Arnače (6,5 kv. km). 5 - vzhodno od Velenja (4.1 kv. km). 6 - zahodne Haloze (S4.2 kv. km). 7 - srednje Haloze (5.4 kv. km). S - vzhodne Haloze (3.6 kv. km), 9 - Breze (2.2 kv. km) in 10 - Zgornji Leskovec (5.6 kv. km). Vseh deset naštetih območij je v občinah Ravne na Koroškem. Dravograd. Radlje, Velenje. Žalec, Ptuj. Slovenska Bistrica. Laško, Krško in Sevnica. uradnih krogov izvedela, da je tu možno odlagališče za jedrski odpad. Zdaj pa da sta možni kar dve odlagališči — obe v Arna- čah. In Arnače so v celi velenjski občini najmanj onesnažene, so kmetijsko-gozdarsko področje brez industrijskih kompleksov in Reakcije na študijo Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je dejal, da mora Slovenija lastni svinjak očistiti doma. Dr. Dušan Plut, član predsedstva Slovenije, pa je dejal, da v obmejnih področjih že iz političnih razlogov verjetno ne bo mogoče urediti jedrskega odlagališča. Predsednik KSOO, mag. Peter Waldhauser: Ka- že, da je prišel čas, ko moramo po atomski evforiji plačati ceno: kam z odpadki? Ne samo Slovenija, tudi Avstrija ne ve, kam z njim in zato sedaj celo v nacionalnem parku, v Göss-grabnu na Zgornjem Koroškem, iščejo možno odlagališče. V zvezi z odlagališči v Sloveniji sem mnenja, da jih ob meji ne bi smeli urediti. Odločno smo proti temu. Kolikor pa mi je znano, so v Peci velike rezerve pitne vode. Kaj bo z njimi? Zato zahtevam, da pride o tej zadevi čimprej do meddržavnih pogovorov in tudi o odlagališču v Gössgrabnu. Ne moremo se razburjati zaradi bližine Krškega in načrtovanih odlagališč jedrskega odpada na eni strani, na drugi pa pozabljati, da je odlagališče na zgornjem Koroškem prav tako blizu ali daleč od Krškega, kot je Krško od nas. Fric Ku-/ mer, EL Pli- berk: Seveda nam ni vseeno, ali je od-, lagališče bli- zu me/e ah Skt j ne. Naši nb-B čcini se u:;tm hovani in Sloveniji naj upoštevajo tudi naše skrbi. Zato želim in predlagam, da pristojne oblasti v Sloveniji poskrbijo — tudi za čim boljšo obveščenost naših ljudi o načrtovanih odlagališčih. emisije S02 (žveplov dioksid) iz termoelektrarne Šoštanj to področje najmanj bremenijo. Velenje: ekološko ________na ozarah_____________ Druga stvar, ki občino Velenje ekološko postavlja med najbolj obremenjene v Sloveniji, so rudniki premoga, ki se posedajo in spreminjajo podobo okolja. Zato je občina Velenje že leta 1987, torej še pod staro oblastjo, sklenila, da pod nobenim pogojem ne bo dovolila na svojem območju odpreti odlagališča jedrskih odpadkov — ta sklep velja še danes. In kot je dejal Ojsteršek, nič ne kaže, da bi občina nameravala ta sklep ovreči. Bivša oblast pa je tudi obljubila, da ne bo več posegala v občinske zadeve v zvezi z jedrskim odlagališčem. „Občina Velenje ne potrebuje dodatnega onesnaževanja, ampak pomoč in podporo, da bo mogla omiliti vsaj najhujše posledice ekoloških pregreh,“ je opozoril Ojstršek. Posledice takih pregreh v občini Velenje med drugim kažejo sledeči podatki: 88 % gozdov je ogroženih, od tega 60 % katastrofalno; divjačina kaže podobno visoke simptome obolenj; v zvezi z obolenji otrok in odraslega prebivalstva za posledicami strupov in podobnega, pa smo izvedeli, da sodijo v sam vrh. Lenej Kac, EL Suha: EL Suha in KD „Drava" v Žvabeku sta se zmenila za protestno pismo, ki ga bomo naslovili na slovensko vlado. V njem zahtevamo tudi čim obširnejše obveščanje naših ljudi o tozadevnih načrtih, hkrati pa bomo na merodajne kroge naslovili protestne podpise. Po mojem mnenju bi moral protestirati tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov, pa tudi slovenske politične organizacije. ■> Janez Hudi, EL Globasnica: Tako ne gre, da bodo določali odlagališča ob meji, „mejašev" pa niti povprašali ne bodo. Predlagam, da EL teh krajev in Klub občinskih odbornikov skupno protestirajo proti načrtovanim odlagališčem. EL Globasnica bo take korake seveda podprla! Franc Wakounig tik Nova ljudska šola v Selah Župnik Mirko Rakovnik blagoslavlja novo šolo. Desno ravnatelj Mak, levo šolarji. Odprtje je bilo „DA“ k ohranitvi selske skupnosti V nedeljo, 14. septembra 1990, je občina Sele praznovala resnično zgodovinski in za nadaljnji obstoj vaške skupnosti pomemben dogodek: odprli so novo ljudsko šolo pri Cerkvi. To odprtje pomeni, da Sele niso obsojene na odseljevanje, odtujevanje in ponemčevanje mladine in da imajo vas ter zaselki pod Košuto dobre pogoje za preživetje v prihodnosti. Kako bo s šolama? To vprašanje ja zadnja leta Selane močno zaposlovalo. Najprej je bila tarča ukinitvenih nakan šola na Kotu, potem pa je med kolesje ukinitvenega postopka prišla še šola pri Cerkvi. To pa zato, ker je bila šola gradbeno dotrajana; sodoben in pedagoško opravičljiv pouk pa je bil možen samo v višje organizirani šoli, ki je v Borovljah; popravilo šole ali gradnja nove šole pa zaradi previsokih stroškov ne bi prišlo v poštev. Kot edina frakcija se je Enotna lista Sele od vsega začetka odločno zavzemala za ohranitev šole in je nasprotovala, da bi morali otroci v Borovlje v šolo. Dobro se je namreč zavedala, da bi bil to prvi in odločilni korak h gospodarskemu in kulturnemu opustošenju Sel in k ponemčevanju mladine. Zato bi bilo v bistvu edino pravilno, da bi na nedeljski slovesnosti govorniki pri omenjanju zaslug za šolo posebej omenili Enotno listo. Iz gradbenega poročila, ki ga je predstavil župan Engelbert Wasner, je bilo razvidno, da je bila pot do nove šole trnjeva in dolga; pristojne deželne in šolske oblasti je bilo namreč potrebno šele prepričati o potrebi po lastni šoli. Najprej je bilo načrtovano samo popravilo stare šole, a je natančnejši ogled pokazal, da je poslopje zrelo za rušenje. Novembra 1986 so šolo Poslanec Smolle in ravnatelj Fridi Mak med pomenkom zaprli in pouk je vse do začetka tega šolskega leta potekal v prostorih farnega doma. Ko je prišla iz Celovca zelena luč za gradnjo in so bili sprejeti načrti — izdelal jih je arhitekt Omansek, so lani avgusta začeli z gradnjo nove šole. Do zime je bilo poslopje pod streho, avgusta letos pa so bila dela končana, tako da je septembra 1990 lahko v novi šoli stekel pouk. Nova šola je zelo podobna stari šoli in se harmonično spaja z okoljem. Prostori so svetli in najsodobneje opremljeni. Napis na šoli pa je seveda dvojezičen. Nedeljsko slovesnost ob odprtju šole so kulturno sooblikovali mešani zbor KPD „Planina", vodi Pavel Olip, instrumentalna skupina SPD „Herman Velik", vodi jo Herman Kelih, in šolarji, ki so z učiteljico Jožico Mak pripravili pevske in instrumentalne točke in deklamacije. Prav posrečen pa je bil opis gradnje šo- le — pripravila ga je Zalka Kelih-Olip, predvajali pa so ga šolarji v domačem selskem narečju. Med gosti, ki so se udeležili odprtja, sta bila deželna glavarja Haider in Ambrozy, šolski referent Schiller, poslanec Smolle, predsednik NSKS Grilc, župani iz Škofje Loke, Borovelj in Šmar-jete, vodja deželnega šolskega sveta Reinprecht in pristojni inšpektorji. Poslanec Smolle je poudaril, da je nova šola izraz volje Selanov, da hočejo ostati v vasi, v svojem kraju in tu gojiti domačo kulturo. „Konec šole bi pomenil tudi konec vasi," je dejal Smolle, ki je nato nadaljeval, da je bil sprejem sedanjega šolskega modela pravšen korak, in pozval deželo, naj bo tako resen pogovorni partner, kot so Slovenci. Navzoče deželne politike je nagovoril, naj končno uresničijo slovenske zahteve, kot npr. podpora naši Glasbeni šoli in potrebna kulturna podpora ter upoštevanje Slovencev v deželni ustavi. Haider in Schiller sta trdila, da nikoli niso obstajali resni načrti o ukinitvi šole v Selah. Schiller je nato svoj govor zaključil s slovenskim citatom iz obljube deželnega zbora septembra 1920, da bi bila „sprava in pravičnost" temelj deželne politike. Pozdrave je prinesel tudi škofjeloški župan Peter Havle. Potem ko je selski župnik Mirko Rakovnik blagoslovil novo šolo in je deželni glavar ravnatelju šole, Fridiju Maku, predal ključ poslopja, so vsi zapeli deželno himno v obeh deželnih jezikih — slovensko in nemško. Franc Wakounig Kultura Dunajski simpozij o kulturnem sosedstvu med Avstrijo in Slovenijo 26. septembra se je v palači Palffy na Dunaju zaključil tro-dnevni simpozij o kulturnem sosedstvu med Avstrijo in Slovenijo. Ta največji slovensko-avstrijski znanstveno-kulturni posvet po drugi svetovni vojni sta priredila Avstrijska družba za literaturo in zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje. Okrog petdeset predavateljev in diskutantov je predstavilo slovensko-avstrijska razmerja v zgodovini, pa tudi tista, kot jih zrcalijo današnji mediji in obe književnosti Slovencev in Avstrijcev. V zadnjem krogu prireditve so analizirali možnosti sodelovanja v sedanjem aktualnem trenutku in v bodočnosti. Že so zgodovinarji Vasilij Melik, Peter Vodopivec in Sergij Vilfan z univerze v Ljubljani ter Andreas Moritsch in Arnold Suppan z dunajske univerze razčlenili skupne poteze in razlike pri obeh narodih, ki sta dolga stoletja preživela v najtesnejši povezanosti. Eden od predavateljev je menil, da so Slovenci bili sploh najbolj avstrijski narod v Avstriji. Dolgo časa, tako rekoč skoraj do konca prve svetovne vojne, so upali, da bodo svojo identiteto lahko razvili in zaščitili v habsburški monarhiji. Drugi del simpozija se je odvijal v znamenju jezika in medijev. Govorili so o jeziku, ki povezuje in loči, pa tudi o slovenskih motivih v nemško-avstrijski literaturi Josepha Rotha, Ingeborg Bachmann ali Petra Handkeja. Pisatelji Drago Jančar, Kajetan Kovič in Žarko Petan iz Ljubljane ter Milena Merlak, Janko Ferk in Fabjan Hafner iz Avstrije so prav tako kot vidni slovenski publicisti in novinarji Slavko Fras, Jože Hudeček, Bojan Grobovšek ali avtor pričujočega poročila iskali nove razsežnosti av-strijsko-slovenskega sodelovanja, ki v zadnjem stoletju zaradi rastočih šovinizmov ni bilo najuspešnejše. Simpozij se je zaključil s tremi diskusijskimi krogi o znanstvenem sodelovanju na univerzitetnem področju, o značilnosti založniške dejavnosti ter z zaključno diskusijo o kulturnih perspektivah poglobljenega sosedstva. Diskutanti so se skušali izogibati stereotipom in klišejem, ki so dolgo formalno urejali odnose v Evropi. Načeli so tudi nekatere žalostne značilnosti slovenskega knjigotržnega trenut- ka, ki pa, kot je povedal slovenski minister dr. Dimitrij Rupel, ne bodo več v veljavi. Tu gre predvsem za odpravo zveznega zakona, ki je prepovedoval uvoz v tujini objavljenega slovenskega tiska v Slovenijo. V imenu avstrijskih prirediteljev je vodja Avstrijske družbe za literaturo dr. Wolfgang Kraus menil, da se moramo aktivno vključiti v integracijo, ki jo nudi veliki evropski politični prevrat. Konkretno so med drugim predlagali ustanovitev slovenskega kulturnega inštituta na Dunaju ter avstrijsko-slovenskega društva v Ljubljani, zlasti Avstrijci pa so se zavzeli za bistveno povečano izmenjavo lektorjev nemškega jezika v Sloveniji. Simpozij, ki je bil uspešna mešanica teorije in prakse, je izzvenel z željo, da je v interesu majhnih narodov, h katerim sodijo tako Slovenci kot Avstrijci, pa tudi Slovaki, Čehi, Hrvati in Madžari, da kljub travmam iz preteklosti spet najdejo skupni imenovalec, ki bo utrdil njihov položaj v Srednji Evropi in v svetu. Lev Detela Spravni praznik narodov V stolnicah treh velikih srednjeevropskih središč, svetega Štefana v Budimpešti in na Dunaju in svetega Vida v Pragi, je ob koncu preteklega tedna zadonel oratorij „Studenec ljubezni“ o svetniškem življenju in zgledu Frančiška Asiškega. Orkester budimpeštanske filharmonije, soliste in nastopajoče pevske zbore iz Brna, Budimpešte, St. Floriana v Avstriji in Slovenije je vodil v Gorici rojeni Slovenec Avgust Ipavec, ki živi kot glasbenik in dušni pastir na Dunaju. V svoje novo glasbeno delo je vpletel melodije različnih narodov. Kot čista voda se pretakajo v širši tok glasbenega sporočila, ki pripoveduje o spravi med ljudmi in med narodi, a tudi med človekom in naravo, ki je vedno bolj ogrožena. Veliki spravni praznik v Budimpešti, na Dunaju in v Pragi je organiziralo združenje „Glasba povezuje narode“, ki je že v prejšnjih letih prirejalo koncerte cerkvene glasbe v Avstriji, Italiji in Sloveniji. Zdaj je širša demokratizacija omogočila prodor v središčni srednjeevropski prostor. Na vseh treh koncertih od petka do nedelje se je zbralo veliko število poslušalcev. Stolnica svetega Štefana na Dunaju je bila v soboto popoldne na primer nabito polna. Častno pokroviteljstvo so med drugim poleg dunajskega nadškofa kardinala Groerja in madžarskega primasa kardinala Paskaia prevzeli še češkoslovaški in avstr, zunanji minister Dienstbier in Mock, dunajski župan dr. Zilk in drugi vidni politiki iz več držav. Na Dunaju sta koncertu poleg kardinala Königa prisostvovala tudi slovenska ministra Dular in Rupel, iz Trsta pa je prišel dež. svetovalec in predsednik komisije za manjšinska vprašanja Bojan Brezigar. Maribor: odprtje „Avstrijske čitalnice“ Ob navzočnosti visokih gostov (avstrijski zunanji minister dr. A. Mock, zunanji minister Slovenije dr. D. Rupel, mariborski škof dr. F. Kramberger, mariborska županja Magda Tovornik i. dr.) so odprli pretekli torek v novem poslopju univerzitetne knjižnice v Mariboru „Avstrijsko čitalnico", ki bo nudila bogat izbor avstrijskega tiska in bo prirejala pod okriljem novega avstrijskega kulturnega atašeja v Ljubljani Walterja Simona tudi literarna branja, razstave, diskusije in knjižne predstavitve, opozarjala pa bo tudi na razne kulturne prireditve v Avstriji. Tako bo mnogo prispevala k medsebojnemu spoštovanju obeh narodov sosedov. Slavnostno prireditev je uokviril moški pevski oktet „Gallus" iz Maribora. Prireditev je po besedah ministra Rupla dokaz in izraz „nove kvalitete sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo". Minister Rupel si je želel, da ta akcija ne bi ostala enosmerna; da bi tudi v Avstriji na podoben način predstavili slovensko literaturo, saj je Sloveniji sodelovanje z Avstrijo zelo pomembno tudi zato, ker živijo na Koroškem Slovenci, „ki so nam zelo pri srcu". Minister Mock je v svojem odlično pripravljenem govoru očrtal pomen Dunaja za slovensko kulturo, saj so tam študirali in živeli pomembni slovenski možje — od Jurija Slatkonje do Jožeta Plečnika, brez katerega si sodobne arhitekture na Dunaju skoraj predstavljati ne moremo. Naštel je tudi Primoža Trubarja, Frana Miklošiča, Josipa Čižmana, Prešerna, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Cankarja in Župančiča, ki so bili na Dunaju. „Vsi moramo delati za skupno Evropo, v kateri bodo vsi narodi enakopravno sodelovali,“ je zahteval Mock in izrazil svoje občudovanje nad slovenskim narodom, ki je eden od tistih narodov Evrope, ki največ bere in katerega zgodovino je literatura močno oblikovala. Obžaloval je dejstvo, da v Avstriji vemo veliko manj o Sloveniji kakor tam o nas, in da pri nas vse premalo znamo slovanske jezike. Kar da se bo moralo spremeniti. Ob koncu svojega govora je prisrčno čestital Sloveniji k demokratizaciji. Med številnimi častnimi gosti je bil kot edini koroški rojak podpredsednik Krščanske kulturne zveze Dl Franc Kattnig, vodja Mohorjeve založbe v Celovcu. V. V. Jubileji in smrti LEV DETELA SMRTI IN JUBILEJI Umrl je Jože Javoršek LEV DETELA V Ljubljani je 3. sept. umrl znani slovenski pisatelj Jože Javoršek. 20. oktobra letos bi praznoval svojo sedemdesetletnico, saj se je rodil na ta dan leta 1920 v Velikih Laščah na Dolenjskem. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral primerjalno književnost, med drugo svetovno vojno pa je odšel k partizanom. Tu se je sprva udejstvoval kot somišljenik Krščanskih socialistov in Edvarda Kocbeka, pozneje pa se je s tem velikim slovenskim pesnikom in vizionarjem sprl. Po kratki epizodi prvega direktorja radia Ljubljana po komunističnem prevzemu oblasti v letu 1945 je študiral v Parizu, tu pa se je tudi vključil v vrenje v levem političnem taboru ter se istočasno seznanil z nekaterimi vidnimi francoskimi pisatelji in misleci. Ko se je ob napadu Stalinovega kominforma na Jugoslavijo vrnil v Ljubljano, so ga zaprli in obtožili vohunskega delovanja za francosko špijonažno službo. V zaporu je ostal pet let, potem na svobodi pa je živel predvsem kot svoboden književnik, nekaj časa pa je bil zaposlen tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Svojo izredno razgibano in razvejeno odisejado je opisal v številnih spominskih knjigah, v katere je vedno znova vpletal zelo veliko senzacionalizma in polemike. Pravzaprav je v imenu nekakšnega socialističnega „humanizma“ napadal predvsem kritične, novatorske avtorje, ki so se v svojem zgodovinsko pomembnem boju upirali dogmatizmu in manipulaciji družbenega in kulturnega življenja v Sloveniji. V tem smislu je nastopil proti Edvardu Kocbeku, Dušanu Pirjevcu, Tarasu Kermaunerju, Vitomilu Zupanu, moderni literaturi, kot jo piše Rudi Šeligo, napadal je krščansko zamejstvo in zdomstvo ter tudi radijsko postajo Deutsche' Welle, ko se je ta skupaj z Nobelovim nagrajencem Heinrichom Bčllom zavzela ob Kocbekovem opozorilu na poboj domobrancev za tega pomembnega avtorja. Seveda je Javoršek poleg spominov „Nevarna razmerja“ ali „Samotni jezdec“ napisal tudi nekaj izvirnih dram, na primer vznemirljivo igro „Povečevalno steklo“, pa tudi potopise in eseje. Nekatera dela so izšla v nemščini, oziroma v njegovi lastni francoski verziji. Javoršek je bil zanimiva, a tudi vprašljiva osebnost v slovenskem literarnem dogajanju. Literarna zgodovina mu bo morala določiti mesto, ki mu pripada. Umrl je Marjan Rožanc V Ljubljani je 19. septembra umrl znani slovenski pisatelj, dramatik, esejist in publicist Marjan Rožanc. Dalj časa je kljuboval težki bolezni, pljučnemu raku. Rožanc se je rodil leta 1930 pri Devici Mariji v Polju, vendar se je s starši zgodaj preselil v Ljubljano. Po osvoboditvi je obiskoval grafično šolo v Ljubljani in delal kot litografski risar v tiskarni tamkajšnje Ljudske pravice. Med služenjem vojaškega roka v šoli rezervnih oficirjev v Požarevcu je bil leta 1951 pred vojaškim sodiščem v Beogradu obsojen zaradi „sovražne propagande" na tri leta in pol strogega zapora. Kazen je prestajal v težkih razmerah; bil je na kazenskih deloviščih v Popovcu nad Poračinom in v rudniku svinca v Trepči, zadnji dve leti pa še v Sremski Mitroviči. Ta rezka izkušnja iz mladosti je zaznamovala njegovo duhovnost, čeprav je pri svojem pisateljskem delu rasel čez črno-belo opisovanje sovražnikov in njihovih žrtev; v zadnjih dveh desetletjih je vedno bolj iskal pot v svet sprave med različnimi ljudmi na podlagi svobodno doumetega krščanskega etosa. Ko je leta 1955 spet prišel na svobodo, se je zaposlil kot tiskarski delavec v Mariboru. Pozneje je bil arhivar pri dnevniku Večer. Takrat je začel objavljati svoje prve spise, za tedanjo komunistično oblast pa je vseeno ostal zaznamovan zaradi tako imenovanih političnih prekrškov proti povojni stvarnosti. Leta 1964 so prepovedali njegovo igro „Topla greda", češ da žali socialistično družbo in vznemirja ljudi. V leta 1964 v Trstu ustanovljeni reviji za kulturna vprašanja MOST je začel objavljati zapažene eseje, v katerih je po ukinitvi ljubljanske revije „Perspektive“ na kritičen, a objektiven način opozarjal na probleme in napake v sodobni stvarnosti. Zaradi teh člankov so ga leta 1968 ponovno klicali pred sodišče in v Ljubljani pogojno obsodili na dve leti zapora. Marjan Rožanc je kljub represiji vztrajal na svoji poziciji kritičnega slovenskega razumnika. Bil je izredno razgiban in plodovit pisatelj. V zadnjem času je, kot da bi slutil svojo prezgodnjo smrt, izdal tudi po več knjig na leto. Pripadal je generaciji, ki se je od tradicionalnega načina pisanja premaknila k modernejšim literarnim smerem. Njegovi osrednji teksti so kafkovski roman „Slepo oko gospoda Janka" in roman o vojnem času „Ljubezen“. V romanu „Hudodelci“ se je verjetno soočil tudi s svojimi lastnimi izkušnjami. Izdal je nekoliko kritiziran kritični roman o škofu Baragi in njegovem indijanskem misijonu v Ameriki, letos pa sta izšli knjigi „Manihejska kronika" in „Umor“. Rožanc je pisal tudi filmske scenarije, predvsem pa je bil izvrsten esejist. Pomen njegovega literarnega sporočila za slovensko literaturo je velik. Stoletnica Franceta Bevka 17. septembra je Primorska in z njo vsa Slovenija praznovala stoletnico rojstva Franceta Bevka. Pomembni pisatelj pa je na ta dan pred dvajsetimi leti tudi umrl. Bevk sodi med tiste slovenske avtorje, ki so napisali največ knjig. Zanimalo ga je konkretno življenje na vasi in v mestu, pa tudi politični položaj v dobi fašizma. Njegovo tovrstno naj lepše delo je roman „Kaplan Martin Čedermac“, ki je izšel leta 1938 v Ljubljani. V njem je opisano preganjanje zavednega slovenskega duhovnika v Benečiji, ki se v dobi italijanskega fašizma bori za slovenski jezik in narodnost. Objavljal je zgodovinske romane in povesti, predvsem pa se je uveljavil kot odličen mladinski pisatelj in kot avtor scenarija za znani slovenski film „Še bo kdaj pomlad“. Slovenska Primorska je ob Bevkovi stoletnici rojstva v Zakojci, vasici v hribih nad Cerknem, priredila 16. septembra poseben spominski shod. Slavnostno so odprli spominski muzej, Bevkovo domačijo, ki so jo obnavljali celih deset let. Ob tem je član predsedstva slovenske republike, pesnik in urednik Ciril Zlobec poudaril pomen Bevkovega spominskega obeležja, istočasno pa je verjetno po krivici izstrelil puščico proti novi demokratični slovenski vladi, češ da ruši spomenike, ki so še pred enim letom imeli občo veljavo med slovenskim narodom. Slovesnosti se je udeležil širši krog ljudi. Nekateri so obžalovali, da niso uresničili prvotne ideje, da bi letos vsa Slovenija slavila Bevkovo jubilejno leto. V Cerknem pa so predstavili tudi kroniko Bevkovega rojstnega kraja, ki jo je pod naslovom „Življenje pod Bevkovo Kojco“ napisal Franc Hvala. Ob stoti obletnici Bevkovega rojstva so se poleg tega v Tolminu srečali z Bevkom tesno povezani pisateljski sotovariši. V številnih krajih v Baški grapi so zapeli zvonovi, oglasili so se pevski zbori. Po cerkljanskih hribih so goreli kresovi. V Goriški knjižnici v Novi Gorici pa so odprli razstavo o Bevku kot pisatelju in človeku. Član predsedstva Slovenije dr. Matjaž Kmecl je ob tej priložnosti dejal, da je v težkih časih fašizma narodoljubni Bevk „postal simbol Primorske“. Tudi v današnjem času slovenskega boja za suvereno Slovenijo je Bevk aktualen. Radio/Prireditve T A T E D E N V R A D I U PETEK, 19. oktober Koroški liki (R. Vospernik) — Jezikovni pogovori (J. Messner). — Socialna oskrba v dvojezičnem okolju (F. Merkač). SOBOTA, 20. oktober Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 21. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. T. Ogrinc). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi PONED., 22. okt. 40 let: Mladi rod TOREK, 23. okt. Partnerski magazin. SREDA, 24. oktober Glasbena sreda. Dorica Lepuschitz iz Rožeka Večerna: 21.05-22.00 Gledališka sezona v treh regijah ČETRTEK, 25. okt. Rož — Podjuna — Zilja. Večerna slovenska oddaja Koroškega radia, 24. 10. 1990 Začetek gledališke sezone v treh deželah Vrata Talijinih hramov na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini so zopet na stežaj odprta. Od Celovca preko Maribora, Celja, Ljubljane, Nove Gorice, Trsta tja do Beljaka se je pričela tako v dramskih gledališčih kot v opernih hišah nova sezona. Obeta dosti zanimivih gledaliških dogodkov. V Sloveniji prav v teh dneh vsi napeto gledajo v štajersko metropolo Maribor, kjer poteka jubilejno, 25. Borštnikovo srečanje z najboljšimi predstavami slovenskih gledališč lanskega leta. Pregled gledaliških projektov v novi sezoni tako na opernem kot na dramskem področju pa je tudi izziv, razpravljati o skupnih izhodiščih za repertoarje v treh deželah in nakazati razlike v programskem snovanju gledaliških hiš. Navsezadnje pa hočemo v oddaji razmišljati tudi o velikokrat napovedani skupni dramaturgiji tega tolikokrat naglašenega skupnega prostora: je ta skupna dramaturgija le domislica, ali ima kakšne realne možnosti, da bi se uveljavila? Oddajo bo pripravil Horst Ogris. NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“, 21. 10. 1990, ob 13. uri na FS 2: Predvideni so naslednji prispevki: Zadružna zveza v novo desetletje Nova ljudska šola — zagotovilo za obisk pouka v Selah S strastjo v literarni svet — založnik Lojz Wieser Tekma podjunskih ribičev Mihec Mahec in drugi del pravljice o Rdeči kapici Nogometna tekma: Železna Kapla — Grebinj BLEŠČEČA „S PRIJATELJI NA BLEŠČEČI“ — Srečanje s pisateljem Matjažem Kmeclom (avtor knjige „S prijatelji pod macesni“) Termin je priložen na 17. november, ob 14. uri Kraj: Koča »Na Bleščeči" pod Jepo (odcep na Kopanje pri Ledincah s ceste Šentjakob—Loče) Prireditelji: Slovensko planinsko društvo »P. Markovič", Rožek in Mohorjeva založba, Celovec CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU OTROŠKA PRIREDITEV „RADOVEDNI SLONČEK“, Božo Vouk Čas: v nedeljo, 21. 10., ob 16. uri Kraj: v kulturni taberni Pri Joklnu Nastopa: Lutkovno gledališče Ljubljana 4. koroški kulturni dnevi na Primorskem nedelja, 21. 10. 90, ob 16. url, v Kulturnem domu v Trstu, ob 20. uri, v Katoliškem domu v Gorici: Kantata »Pesem o Miklovi Zali", avtor Anton Nagele; izvajajo mešani pevski zbor »Podjuna Pliberk", mešani pevski zbor SPD „Danica" iz št. Primoža, moški pevski zbor »Kralj Matjaž" iz Libuč, Komorni orkester RTV Slovenija. Prvi del koncerta bodo oblikovali vsi trije nastopajoči zbori; povezoval bo mag. Miha Vrbinc. ODPRTJE RAZSTAVE CHRISTOF ŠUBIK, Celovec svinčnik, barvice Čas: v torek, 30. 10. 1990, ob 20. uri Kraj: v kulturni taberni Pri Joklnu KONCERT BARBARA STROMBERGER — „PROFILI“ Čas: v ponedeljek, 22. 10. 1990, ob 19.30 Kraj: Koncertna hiša — srednja dvorana Prireditelj: Jeunesse — Musicales Katoliški delovni odbor Referat za izobražence Zora Tavčar Rebula OB KRESU ŽIVLJENJA (predstavitev knjige in pogovor) Kraj: v dvorani Slomškovega doma Mohorjeve v Celovcu, I0.-Oktober-Straße 25 Čas: v sredo, 24. oktobra 1990, ob 19.00 Vljudno Vas vabiva na predstavitev knjige dr. Zore Tavčar Rebula OB KRESU ŽIVLJENJA in na spremni kulturno-umetniški program. Knjigo bo predstavila prof. Marta Vozlič, publicistka iz Ljubljane. Odlomke iz knjige bo podal igralec in napovedovalec Radia Trst ter pesnik Aleksij Pregare. Sklepni koncert za klasično kitaro pa bo pripravil prof. Igor Starc, sicer učitelj na Glasbeni matici v Trstu, dr. Stanko Čegovnik dr. Reginald Vospernik duhovni asistent referent VELIKOVEC ODPRTJE RAZSTAVE KARLA VOUKA Čas: v ponedeljek, 29. 10. 1990, ob 19.30 Kraj: Posojilnica-Bank Podjuna, poslovalnica Velikovec Prireditelj: Posojilnica-Bank Podjuna v Velikovcu SELE Igra: „HOČETE IGRATI Z MANO?“ (Marcel Achard) Čas: v soboto, 20. 10. 1990, ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Selah Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" v Selah TRATA Igra: „Hočete igrati z mano?“ (Marcel Achard) Čas: v soboto, 3. 11. 1990, ob 19.00 Kraj: pri Cingelcu na Trati Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" v Selah BRNCA GLEDALIŠKO SREČANJE od 19. do 21. oktobra 1990 Kraj: v kulturnem domu na Brnci Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in SPD »Dobrač” na Brnci Spored: Petek, 19. 10. 1990, ob 19.30 Feliks Mitterer: „DOMOV“ Gostuje igralska skupina SPD „Radiše" Sobota, 20. 10. 1990, ob 19.30 Joe Oton: „PLEN“ — drama, gledališka kriminalka Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja Nedelja, 21. 10. 1990, ob 10.30 Jana Milčinski: „ZAJČJA ZGODBA" Gledališka predstava za otroke vseh starosti. Gostuje gledališče „Tone Čufar" z Jesenic Nedelja, 21. 10. 1990, ob 11.00 Igralska skupina Zvezne izobraževalne ustanove za otroško pedagogiko v Celovcu Workshop z otroki Otroška gledališka zgodba „TRANQUILLA TRAMPELTREU“ Vodstvo: Berti Zechner OBIRSKO Gledališka predstava: „DOMOV“ (Feliks Mitterer) Čas: v soboto, 20. 10. 1990, ob 20. uri Kraj: pri KOVAČU na Obirskem Gostuje igralska skupina SPD »Radiše" Prireditelj: SPD »Valentin Polanšek" na Obirskem RADIŠE „DOBER VEČER, SOSED“ — kulturna prireditev ob avstrijskem državnem prazniku Čas: v četrtek, 25. 10. 1990, ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu na Radišah Nastopajo: Sängerrunde Ebental, Gemischter Chor Griffen, pevske skupine SPD »Radiše", Maja Haderlap, Franz Stimpfl Slavnostni nagovor: Hans Moser Prireditelj: SPD „Radiše" TINJE KAJ IMAJO NAŠI KMETJE OPRAVITI S KOROŠKIM PLEBISCITOM 1920? Plebiscitna odločitev in njene posledice Današnji položaj kmetijstva v obmejni regiji — težave in možnosti v prihodnosti Predavatelja: Dr. Teodor Domej, slov., mag. dr. Hans Madritsch, nem. Čas: v petek, 9. 11. 1990, ob 19.30 Kraj: Dom prosvete v Tinjah Prireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost • DOM V TINJAH Vsak govori svoj jezik — ali se sporazumemo? Jeder spricht seine Sprache — verstehen wir einander? v torek, 30. oktobra 1990, ob 19.30 v pogovoru: prof. Lojze PETERLE ministrski predsednik Slovenije dr. Jörg HAIDER koroški deželni glavar Vodja diskusije: dv. sv. dr. Reginald Vospernik Simultano prevajanje: univ. prof. dr. Erik Prunč in mag. Franc Mandelc SODALITAS . / j Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 9121 Tinje od sobote, 20. oktobra, od 14.30 ure do nedelje, 21. oktobra, do 13. ure Drama: SLEDITI IN SE NAJTI, nem. Voditelj: prof. dr. Gerhard Hammerschmied in prof. mag. Hermann Wilhelmer v soboto, 20. oktobra, od 14.30 do 17. ure LJUBITI SVET — Spiritualnost sv. Ignacija; nem. Predavatelj: P. Johannes Reitsammer Naslednja termina: 27. oktober in 3. november 1990 v ponedeljek, 22. oktobra, ob 19.30 RAFFAELO — Diapredavanje iz serije „Od gledanja umetnosti k umetnosti gledanja“, nem. Predavatelj: p. Cornelius Dings SSS v torek, 23. oktobra, ob 19.30 Berila in evangelij naslednje nedelje (svetopisemski večeri) Vodi: Jože Kopeinig v sredo, 24. oktobra, ob 19.30 BIOLOŠKO KMETOVANJE, nem. Predavatelji: Rudi Löschenkohl, Marianus Rath, mag. Urban Popotnik, Erich Hainzl Prireditelj: KIS Soprireditelj: Kat. dom prosvete od petka, 26. oktobra, od 7. ure do sobote, 27. oktobra, do 18. ure POTOVANJE V RAVENNO in ogled vseh njenih znamenitosti, nem. Spremlja: p. Cornelius Dings, SSS od petka, 26. oktobra, od 15. ure do sobote, 27. oktobra, do 17. ure DNEVI DUHOVNE OBNOVE, IGRE IN PETJA ZA MINISTRANTE (od 11. do 15. leta) Voditelj: kaplan Janko Krištof s skupino sodelavcev od sobote, 3. novembra, od 18. ure do sobote, 24. novembra, do 13. ure DOPUSTNIŠKI DNEVI ZA STAREJŠE LJUDI „Da se skupno poveselimo, pogovorimo in tudi pojamramo!“ Spremlja: Majdi BICiml GALERIJA TINJE RAZSTAVA DEL BERNHARDA HALMERJA (nova dela) Razstavo si lahko ogledate do 16. oktobra 1990 v torek, 16. oktobra, ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE DEL UROŠA ŽITNIKA (olje, gvaš in akvareli) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Franc Wakounig, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tlšk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: .Naš tednik", Viktringer Ring 26. 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.). Oglasi MISIJONSKA TOMBOLA na vrtu Modestovega doma v Celovcu Čas: misijonska nedelja, 21. oktober 1990 Spored: ob 14.00: godba na pihala ob 14.30: slovesna blagoslovitev več MIVA-avtomobilov za naše misijonarje ter blagoslovitev drugih osebnih vozil ob 15.00: MISIJONSKA TOMBOLA glavni dobitek: AVTO (suzuki swift, 1,0 GL s 3 vrati) Nekateri nadaljnji dobitki: računalnik, video, televizor, kolo, rekorder in še 25 drugih večjih dobitkov Vabljeni: misijonski prijatelji iz Zilje, Roža, Podjune, iz Slovenije, iz Trsta, Gorice in Vidma Skavti in skavtinje bodo poskrbeli za jedačo (klobase) in pijačo. Izkupiček tombole je namenjen našim misijonarjem! Srečke za tombolo dobite: 1. na Dušnopastirskem uradu, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec 2. v Modestovem domu, Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec 3. na Koroškem: v župnijskih uradih 4. v Sloveniji: župni urad Šmartno pod Šmarno goro Cesta v Gameljne 1 YU-61211 Ljubljana-Šmartno tel.: 03/061/59-027 SRD Kočna vabi na Dober večer, sosed! Kulturna prireditev ob avstrijskem nacionalnem prazniku v četrtek, 25. oktobra 1990, ob 20. uri pri ADAMU v Svečah SODELUJEJO: Smrtnikovi fantje Cerkveni pevski zbor iz Sveč Moški pevski zbor Kočna in Walter Begusch-kvartet Prosvetno društvo „LIPA“ v Velikovcu vabi na premiero igre HIŠA (A. Goljevšček) ki bo v nedeljo, 28. oktobra 1990, ob 15. uri v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu Nastopa: Mladinska igralska skupina PD „Lipa“ v Velikovcu Vsi prisrčno vabljeni! POSOJILNICA-BANK PLIBERK \ Vaša domača banka — Ihre heimische Bank Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran Korotan proizvodna in trgovska družba z o. j. A-9020 Celovec Viktringer Ring 26 34170 Gorica CorsoG. Verdi 133 Telefon - (04 63) 56 2 16 Telex - 42 28 01 Telefax - (04 63) 51 62 57 Telefon - (04 81) 30 9 76 Telex - 46 08 95 Telefax - (04 81) 53 51 82 Šport Le z zmago imajo Selani še možnost seči po 1. mestu piskal v škodo Selanov. V 80. minuti je podaril HSV celo enajstmetrovko, katere pa niso izkoristili. V nedeljo, ob 14.45, bo na stadionu pod Košuto velik derbi med DSG Sele in Šmarjeto. Le če Selani ostanejo neporaženi, imajo še možnost osvojiti naslov. Vsi pa se zavedajo, da tokrat nekaj velja le zmaga. HSV — DSG Sele 0:1 C0:1) Sele: Užnlk 5, K. Hribernik 3, Pristovnik 3, F. Oraže 4, Wieser 3 (80. Božič 0). Radosavljevič 3, P. Čertov 3, Zdravko Oraže 3, Mak 3, N. Hribernik 4, A. Oraže 3 Igrišče HSV, 100-gledalcev; Sodnik: Rumpold (katastrofalen — takega sodnika ne bi smeli več spustiti na igrišče); Strelec: Nor. Hribernik (30.) Že v 30. minuti je kapetan Selanov Norbert Hribernik zatresel nasprotnikovo mrežo; njegov strel iz 25 metrov je pomenil obe točki za Selane, ki so imeli nato večje težave s sodnikom kot z nasprotnikom. Sodnik Kapetan Selanov Norbert Hribernik obljublja: „Vratar Kohlweis bo iz mreže pobiral moje žoge." Rumpold, ki je znan po tem, da ne mara slovenskih moštev, je vedno Norbert Hribernik: S polno paro na zmago Kapetan Selanov je lani igral v Šmarjeti in moštvo pozna izredno dobro. Hribernik je komentiral: „Šmarjeta ima predvsem zelo dobro sredino, kjer igrata Schar (lani pri ATUS Borovlje) in Bergmann, ki je dal že veliko odločilnih zadetkov.“ Zato napoveduje selski kapetan borbo od vsega začetka in za vsako žogo. „Le če zmagamo, imamo možnost, da osvojimo prvo mesto," je prepričan Norbert Hribernik in obljublja, da bo vratarju Kohlweisu (ki je lani med vsemi koroškimi vratarji prejel najmanj zadetkov) zatresel mrežo. Globašani letaš pri-čakujejo še 4 tačke Globasnica — Šentpavel 4:1 Globasnica: Kaiser 4, H. Micheu 4, Schatz 4, S. Pajančič 3, Zanki 3, K. Micheu 2 (30. Duller 3), Mišetič 4, E. Pajančič 5, Thonho-fer 4, Kordesch 3 (65. Dollinger 3) Globasnica, 150 gledalcev Sodnik: Paulitsch (dober) Strelci: Knauder(5.); E. Pajančič(35., 40. in 65.), Thonhofer (70.) Šentpavel je v tej tekmi izgubil zaradi izključitev treh igralcev, kar daje sliko o tej tekmi. Gostje iz Labotske doline so igrali izredno nešportno, Globašani pa so ostali mirni; priložnosti so izkoristili in temu primerno visoko zmagali. Posebno se je v tej tekmi izkazal Ewald Pajančič, ki je dal kar tri zadetke, na kar so v Globasnici že dolgo čakali. V zadnjih štirih tekmah pričakujejo v Globasnici 4 točke; predvsem pa hoče trener Tine Lesjak zmagati vderbijusšmihelom, kije na programu čez 14 dni. To kolo, v Frantschachu, pa bo zadovoljen že s točko. To je bila zelo trda tekma, toda Globašani so zmagali. Na sliki reši vratar Kaiser (desno) in skoraj poruši svojega branilca Sadjaka (spodaj). Levo je mladi Zanki. Foto: Fera Veliki nastop Kristijana Eberweina ^ .... Willi Berchtold (levo) je v Galiciji igral od začetka. Kristijan Eberwein (slika zgoraj) pa je s svojim golom zagotovil Šmihelu točko. Galicija — Šmihel 1:1 (1:1) li in z njimi tudi Kristijan Eberwein, ki jez izredno lepim golom zagotovil svojemu moštvu točko. S 25 metrov je v zraku prevzel žogo in jo poslal v gol. Prvič je vseh 90 minut igral tudi Willi Berchtold in dal igri tudi nekaj impulzov. V nedeljo čaka moštvo Šmihela derbi proti Dobrli vasi. Čeprav je trener Franc Slanič s svojimi varovanci trenutno zadovoljen, bo potrebno proti Wegscheiderju & Co vložiti veliko napora; Šmihel mora namreč začeti končno zbirati točke. Šmihel: Eberwein 3. Božičevič 3, Golautschnig 3, Buchwald 4, Sadjak 3 (80. Ambrosch 0), Juri 3, W. Berchtold 4, Walter 3, Eberwein 4, Pasterk 3, Motschilnig 3 Galicija, 100 gledalcev Sodnik: Glanz (brez težav) Strelca: Reinwald (30.); Kristijan Eberwein (30.) Galicija je že v 15. minuti povedla z 1:0. Šele nato so se Šmihelčani zbudi- I. razred D: 1. Grebinj 2. Železna Kapla 3. Metlova 4. Frantschach 5. Galicija 6. Pokrče 7. Dobrla vas 8. Šmihel/L. 9. Globasnica 10. šentpavel II. Šmihel/P. 12. Sinča vas 13. Reichenfels 14. Labot 22:7 17 20:8 17 20:10 16 21:15 16 23:16 13 16:10 13 24:19 12 18:15 10 22:24 10 17:24 9 12:18 7 12:25 6 10:23 4 13:36 4 Naslednje kolo: Šmihel — Dobrla vas, Metlova — Šmihel v L. d., Sinča vas — Labot, Železna Kapla — Grebinj, šentpavel — Pokrče, Frantschach — Globasnica, Galicija — Reichenfels V Bilčovsu ne poznajo sreče Bilčovs — Velikovec 1:2 (1:0) Bilčovs: Kattnig 4, Schellander 4, Partl 5, Schlemitz 5, Weichboth 3 (67. Stojilkovski 0), Hobel 3, Hartl 3, Rauter 3, Kogelnik 3, A. Quantschnig 3, J. Kuess 3 Bilčovs, 450 gledalcev Sodnik: Hambaumer (poprečen) Strelci: Kogelnig (11.); Modre (86. in 90., enajstm.) V zadnji minuti so Bilčovščani izgubili tekmo. Rauterju je padla žoga na roke in Modre je izkoristil enajstmetrovko — 1:2. Res škoda, saj je moštvo trenerja Kattniga vodilo do 86. minute z 1:0, potem pa je verjetno popustila koncentracija igralcev, Bilčovs pa je zapustila tudi sreča. V tolažbo je Bilčovščanom le, da se v nogometu sreča tudi obrne. Morda pa bo naslednjič ravno narobe?! Mogoče že to kolo, ko igra Bilčovs v Liebenfel-su, kjer bo posebej treba paziti na goleadorja Messnerja. Podliga vzhod: 1. Treibach 11 6 5 0 27:10 17 2. Vetrinj 11 5 6 0 22:4 16 3. Žrelec 11 6 4 1 28:11 16 4. Velikovec 11 6 4 1 28:13 16 5. Oberglan 11 6 2 3 25:25 14 6. Žitara vas 11 4 5 2 15:10 13 7. Rožek 11 4 3 4 18:20 11 8. Liebenfels 11 3 3 5 19:21 9 9. Bilčovs 11 3 3 5 12:16 9 10. ASV 11 2 5 4 16:21 9 11. šentandraž 11 3 1 7 14:34 7 12. Mostič 11 2 2 7 18:31 6 13. Ruda 11 1 4 6 13:31 6 14. šentlenart 11 1 3 7 10:18 5 4 tekme za Kocka — kljub temu mora Grebinj s 1. mesta! Pokrče — Železna Kapla 0:0 Železna Kapla: Rus 5, Grubelnik 4, Užnlk 4, Kukoviča 4, Köck 3, Sporn 3, Germadnik 3, Travnik 3, Kuchar 3, Jenschatz 3, Rozman 3 (60. Preschern 3) Pokrče, 200 gledalcev Sodnik: Stauber (slab) Rdeči karton: Köck Konec koncev je bil trener Jože Fera z doseženo točko zadovoljen. Tekma je bila namreč zelo izenačena, Kapelčani pa redkih priložnosti niso znali izkoristiti. Tako sta iz dobrih pozicij zgrešila Nanti Travnik in Norbert Kuchar. Po nepotrebnem so Kapelčani izgubili še branilca Kčcka, ki je bil izključen. Ker je to letos že drugi rdeči karton, ga bodo Kapelčani v naslednjih tekmah gotovo pogrešali; zopet pa bo igral Karli Preschern. V soboto 20. 10., ob 14.45 Kapelčani igrajo doma proti vodečemu na lestvici. „To je gotovo ena izmed odločilnih tekem,“ je prepričan trener Jože Fera, katerega moštvo bo igralo sicer previdno, toda na zmago. To tekmo si bo možno ogledati tudi v tv-oddaji „Dober dan, Koroška“, v nedeljo, ob 13. uri. STRAN To je bil pravi recept: Dr. Ramšak v moštvo! Tega navijači niso pričakovali. Slovenski atletski klub je zmagal v Matreiu, ki sodi v koroški ligi med izredno dobra moštva na domačih tleh. Zakaj se je SAK tako poboljšal? Trener dr. Ivan Ramšak je začel zopet igrati tudi sam in kot libero odlično vodi moštvo tudi na igrišču — to je bil doslej najboljši recept, ki vodi do uspeha. Matrei — SAK 1:2 (0:1) SAK: Oraže 5, Wieser 3, dr. Ramšak 4, Kreutz 4, A. Sadjak 4, Galo S, Stanisav-Ijevič 5, M. Sadjak 3 (69. Blajs 0), Lip-pusch 4, Blažej 4, Kräusler 4 (86. Florjančič) Matrei, 700 gledalcev Sodnik: Strauß (dober) Strelci: Galo (44. in 59.); Bale (63.) Rdeči karton: A. Steiner (82.) V Matreiu je pravzaprav SAK igral v vseh prejšnjih letih dobro. Tako tudi tokrat! Toda tudi Matrei je igral izredno dobro in je bil verjetno za SAK letos najmočnejši nasprotnik. In kljub temu so slovenski atletiki zmagali. Igrali so zelo samozavestno in končno enkrat mirneje in premišljeno. S tem, da je obrambo prevzel trener dr. Ramšak sam, se je spremenila celotna igra. SAK žoge od zadaj podaja naprej znatno bolj premišljeno, v sredini pa je čisto jasno prevzel komando Erwin Galo; trener mu je zdaj namreč zaupal vlogo, za katero je bil prej odgovoren Stanisav-Ijevič; Galo se je zahvalil trenerju na svoj način. V Matreiu je dal dva gola in vrhu tega igral odlično. Pa tudi Goran Stanisav-Ijevič se je bolj znašel v novi vlogi (na levi strani v sredini), saj so po zadnjih tekmah že mnogi dvomili, ali je sploh pravi igralec za SAK. Prvič letos je igral tudi mladi Marko Wieser, ki se je lani poškodoval in potreboval precej časa, da si je zopet opomogel. Napad pa je znatno poživil Hermann Lippusch, s katerim so pri SAK zelo zadovoljni. Jagodič: vse je odprto Tudi Pliberk je zmagal. Pravzaprav senzacionalno s 3:0 v Šentvidu, kar je velik uspeh. Jagodiču manjkajo štirje igralci (Liesnig, Terčič, Hoher, Pahoinig), kljub temu pa je Pliberk na 2. mestu. Jagodič komentira: „Zdaj pač igrajo mladi, ki so zelo borbeni." Če SAK in Pliberk letos premagata Trg, potem je še vse odprto. Tudi proti Šentvidu s tako motivacijo Trener dr. Ivan Ramšak je bil po zadnji tekmi navdušen. Igralci so zelo motivirani in so se držali tudi taktičnih navodil. „Tako gre pot res navzgor,“ je prepričan angažirani trener, ki je vrhu tega tudi eden najboljših igralcev svojega moštva. V nedeljo (14.45) igra SAK doma proti Šentvidu, ki pa je v preteklosti vedno delal SAK preglavice. Tokrat naj bo drugače: SAK (spet s Francem Sadjakom) bo šel v boj s polno paro in obljublja zmago. „Če zmagamo, smo tik ob vrhu,“ napovedujejo. To vsekakor drži, saj mora letos Trg igrati še proti SAK (12. 11.), teden prej pa proti Pliberku. Torej je še vse odprto! Zato je zmaga proti Šentvidu zelo pomembna. Koroška liga: 1. Trg 11 7 4 0 14:2 18 2. Pliberk 11 6 2 3 17:7 14 3. SAK 11 5 4 2 12:7 14 4. Breže 11 6 1 4 18:10 13 5. Wietersd. 11 4 4 3 15:14 12 6. Matrei 11 4 3 4 14:11 11 7. Lienz 11 2 7 2 7:7 11 8. Wolfsberg 11 3 5 3 17:18 11 9. Klopinj 11 4 3 4 12:14 11 10. ASK 11 4 3 4 13:16 11 11. VSV 11 3 3 5 15:15 9 12. Mölltal 11 3 2 6 13:18 8 13. Šentvid 11 2 2 7 5:16 6 14. Borovlje 11 0 5 6 8:25 5 2. razred E: 1. šmarjeta 11 9 2 0 38:5 20 2. Sele 10 6 3 1 35:8 15 3. SV 10 6 3 1 25:11 15 4. Borovlje 9 6 1 2 27:9 13 5. Welzenegg 10 6 1 3 18:13 13 6. Bistrica 10 4 3 3 22:12 11 7. Union 10 5 1 4 19:25 11 8. Heeressportv. 11 3 3 5 14:20 9 9. Žihpolje 10 2 3 5 13:21 7 10. Kriva Vrba 9 1 4 4 13:15 6 11. Wölfnitz 10 2 2 6 17:42 6 12. Poreče 10 0 3 7 9:40 3 13. Hörzendorf 10 0 1 9 5:34 1 nt-šport vedno aktualen Šport Igre naraščaja: SAK — Sinča vas mlad., 6:0 Buchwald 3, Konzilia, Tratar, Jagodič SAK — FC Šentvid V nedeljo, 21. 10. 1990, ob 14.30 na igrišču v Annabichlu! Naslednje kolo: Lienz — Wieters-dorf, ASK — Breže, A. Wolfsberg — Trg, VSV — Mölltal, Pliberk — Klopinj, SAK — Šentvid, Borovlje — Matrei v, ".M ' T KRATKE ŠPORTNE NOVICE Nogomet Izmenjava sodnikov med Slovenijo in Koroško Koroška nogometna zveza ter Nogometna zveza Slovenije bosta v prihodnje izmenjavali tudi sodnike. V soboto bo sodnik iz Slovenije sodil na tekmi ATSV Wolfsberg — Trg, v nedeljo pa bo Peter Ruch sodil na tekmi slovenske lige v Velenju. Peter Ruch bo sodil v nedeljo na tekmi v Velenju. Lahka atletika Ani Müller zmagala doma Ob 25-letnici DSG Podgorje so lahki atleti priredili doma 17. mednarodni tekaški kros, ki je bil odlično obiskan. Pri moških je zmagal tekmovalec iz Velenja Jzudin Hrapic pred Slovencem Brankom Kranjcem. Pri ženskah pa je jasno zmagala domačinka Ani Müller pred tekmovalko iz Slovenije Slavko Boznic. Posamezni zmagovalci: Miriam Lepuschitz, Nina Tridnig, Tobias Schalier, Alexandra Pinter, Robert Modritsch, Barbara Arnič, Jürgen Pinter, Lucia Otto-witz, Duschan Tesanovic, Jolanda Steblovik, Matjaž Steiner, Igor Basalj, Bodema Djedovic, Ulil Striednig, Erika Gamper, Peter Miklautz, Erwin Wagenthaler, Alois Hafner, Hans Plajer, Martin Pogelschek, Urban Kropfitsch, Obrad Lazič. Z našim tednikom na martinovanje na grad Mokrice Tudi letos Naš tednik prireja martinovanje v Čateških Toplicah v Sloveniji. Že v preteklih letih je bilo martinovanje izredno uspel izlet in doživetje za vse udeležence; zato se bomo tokrat peljali kar z dvema avtobusoma. Odpeljali se bomo v soboto, 10. novembra, domov pa se bomo vrnili v nedeljo, 11. novembra. Bivanje smo organizirali v hotelu Terme-Čatež, martinovanje pa bo na gradu Mokrice, kjer je poskrbljeno za obilo jedače, pijače in zabave. S Koroške pa bomo pripeljali domačo glasbeno skupino. Natančen program bomo objavili naslednjič. Že danes pa Vas prisrčno vabimo! Jakah Iboiinig — Jakob Ibounig, doma iz Šmarjete v Rožu, je bil 10. oktobra 1990 v Rimu posvečen za mašnika. 25-letnega Jakoba Ibouniga je po naročilu domačega škofa Kapellarija posvetil Karl Lehmann, škof iz Mainza. Slovesnost je bila v cerkvi San Giovanni a Porta Latina v Rimu. V nedeljo, 21. oktobra 1990, pa bo novomašnik Jakob Ibounig daroval novo mašo v svoji domači fari v Šmarjeti v Rožu. Domačin je absolvent gimnazije na Plešivcu, nato pa je študiral teologijo in filozofijo. Ali ne znajo brati? Pa celo z dvojezičnim napisom opozarja občina Pliberk na libuški cesti, da je treba smeti odlagati kam drugam. Verjetno bo potrebno v prihodnje ob cestne robove postaviti še policaje, ki ne bodo kontrolirali samo voznikov, ki prehitro vozijo, ampak tudi tiste, ki ob cestni rob zmečejo svoje odpadke. Foto: Fera Mullablagerung verboren Odlaganje smeti prepovedano Socialistična mladina vabi na koncert zbora „ROŽ“ PESMI ZATIRANIH NARODOV ki bo v soboto, 27. okt. 90, ob 19.30 v veliki dvorani Novega gradu v Velikovcu. Zbor vodi Lajko Milisavljevič, za režijo pa skrbi Marjan Sticker