lublanske
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nto. 17*
Dunej /7. Svizhana.
Oh? davnd je prepovedano foldafhke oblazhila prodajat inu kopuvat; prepoved ni pomagala, satorej fe fedaj ponovf, inu vkashe vfim ob-laftam , de naj take foldafhke oblazhila prozh vsamejo inu v' fotdafhko f - hrambo nasaj pofh« lejo , kaderkol ih per komerbodi najdejo. Dunej 20. Grudna 1797.
De je na Duneju majn berazhov, fi pre-moshni ludje persadevajo, take poftopazhe v'dg-lo jemat; fledni mgfez po tri tavshent revnifo
dobi-
dobiva delo; inu na dan po vezh ali majn kraj-zerjov sa plazh;lo. Kraetam fe perporozhf, naj take berazhone v' dglo jemlejo , inu kir nezhe dflat, naj mu nizh vbogajmg nedajo.
Franzia.
Ludje fi glavo lomi o, sakaj je general Au-gereau od Rajne na fhpanfko mejo poflan; vc-zhidfl miflio, de pojde zhes Portugall, kat?ri fhe ni miru s'franzosam fklenil. Tudi je mo-gozhe, de pojde Shpanzam pomagat terdnavo Gibraltar is angleških kr^mplov ispulit.
Zisalpinzi fo perfhli v'Pariš glihat sa kup-zhio med njimi inu med Franzio Tri? mo>hje fo na to glihanje poflani, ti fo Serbelloni, Vif-conti, inu Pvangoni.
Parisarji fo filno dobre vole zhes to, kaf fo Batavzi dvaindvajfeti Profenza llurili, de fo vfe prekuznili, inu Ivoje ladanje po franzoskim isglgdi predelali. Gliha s'gliho rada vlgzhe, novi zarji na vfe ufta Batavze hvalio.
Franzosi fo eniga komifsarja poflali v' Shvajz, de bo s' Igpo sglihal; zhe ne bode s'lepo, bos' gerdo. 25,000. franzosov sh§ ftoji' per ingfti Genf pod generalam Briine, de bodo fhvajzar-je perjgli, ako bi fe netli dobro sailopit.
Bonaparte je bil napravlen v' Ralladt, vunder pervi dan Svizhana v'Parisu nifo vgdeli povedat , kdaj fe bode od tam podal.
Sbiralifha tih mlajfhih inu ftarifhih perprav-lata, kako bodo na pomlad en tretji dgl drugih sbranih mosh isvolili, inu kako bode en trgtji dgl fedajnih odftopil.
Sbiralifhe tih mhjfhih sazhgnja fkerb imgti sa morfke rezhi, sa vojfko na morji, sa kupita , inu proftoft., kako bi fe po morji bres sa-dcr?hika kupzhovalo inu profto okrog zeliga fvg-ta hodilo,
Semtarkje fe najde dofti ludi, kateri sa fvoj-bodftvo nizh nemarajo, bi rajfhi Krala imgli; kateri na tihim vfe persadgvajo , kako bi novi-ne obvergli. Oni gledajo pozhernit generala Bonaparte , dofti drugih generalov, slafti Bonapar-tovih perjatlov; pozhernit visharje inu druge sbrane moshe ; oni morg inu vbiajo republikan-ze inu napelujejo ludftvo na tihim, de bi take moshg v'sbor isvolili, kateri bi fpvt kralgvo ob-laft v'Franzii na kralevi fgdesh poftavili,
Aiglia.
Kral je osnanil enmolituvni inu poftnidan,
kir fe ima prasnovat fedmi dan Sufhza, rekozh:
Mi fe perpravlamo k* vojfki sa nafho krono, de-
shelo , kupzhio, sa duhovne inu deshelfke pra-
vize; satorej fe fpodobi od Boga fprofit njegovo
pomozh inu blogerdjanje nafhimu oroshju sado-
biti. Sedmi Sufhza tedaj fe bomo poftili, sa na-
fhih grghov odpufhanje molili, de nam Bog v'
ti vojfki pomozh inn blogerdjanje dodflf. .	Dofti
*
Dofti gofp<5fk inu ludi pernafhaio radovol-ne dazie; morebit nebode treba nove naklade, ako sadofti dobrovolniea denar a notripride Pra-vio, de bodo peti del nih perhodkov slo-hili sa vojfko taifti, katgrih premoshenje vezh kakor pgtfto v, Igti nefe j na to visho bodo vfi vbosh-nifhi od nove naklade prevsdigneni.
Anglesi fo israjtali-, de fo im franzosi zhes dva tavshent dve fto bark vezh pobrali v' ti voj* fki, kakor pa oni franzosam; sakaj od lgta 1793^ kar vojfka tezhe, fo franzosi affglesam prozhv«* Sfli 3199. bark ; inu anglesi franzosam Ig 934. Verh tiga fo franzosi ofem fvojeh od anglesov pobranih bark fpgt nasaj dobili; tudi fo franzosi dofti angleskeh bark pofebej fkusi morfke roparje pofhkodovali, inu nekatere Amerikanzam vsgli.
Batavia,
Is mgfta Haag v' Batavii, to je v* Hollandi pifhejo 37. Profenza j visharjov je pgt sbranih , ka-?rim je fkerb isrozhena sa ifpelanje vfeh po-ftav ; oni imajo fbgft miniftrov sa pomozh. Nar-pervizh fo oblubili fkerbgti sa barke inu sa vojfko na morji zhes anglese. Oni fo perfggli na republiko, bodo vfo oblaft v'rokah imeli, svu-naj tiga, kar Indianfko kompanio sadgne.
Od sbranih mosh je edendvajfet is sbirali-
fha flovo vsglo; iedaj ih je farnih fheftdefet 0-
(talo, al kar manka, bode drugih natopilo, kar
tgari
tgri fo zhes fhtevilo sa naftopit isvoleni. Ob-jaft zhes vfe foldate franzoske inu batavfke v* 13atavii ima franzoski general Jovbert. Ludje fo sadolti per voli s' novim prenarejenjam; morebit bode vunder Hollendarjam velalo, de fo fe v' Batavze prekerftili.
Raflait.
Ofemdvajfeti dan Profenza fo franzosi Ngm-zam odgovor dali, rekozh: Vafhe ponudbe inu befede fmo v'Pariš na en raslozhik poflali, tim-zhafi vunder opomnimo, kar z?la Europa vg, de Nemfhko zefarftvo je nam vojfko napovedalo, ob zhafi, kader fmo mir shelgli inu filno potrebovali. Tedaj niftno s'vami boj sazhgli, de bi deshe!e perdobili, temuzh fmo fe Ig vam branili ; kader fmo po krivim popadeni snamo kaj sa odfhkodovanje sa vojfko prejgti, slafti de bol varno mejo dobimo. Zefarftvo ni obversheno, ako nekaj deshele sgubi, mu pa vunder fhe do-fti proftora oftane. Kar fmo v' Leobni pervizh sglihali, fmo s" fvitlim Zefarjam v' Kampo For-mido popravili inu drugazhi preglihali. Rajno sa mejo imeti shelimo, de bodemo oboji eno fta-novitno varno mejo sadobili. Deshele uni kraj Rajne nam nebodo velikiga prida, fo drugeh mifli, drugiga jesika inu navad, kakor mi franzosi. Ako Nemzi sargf bres hinavfhine ozhejo mir narediti inu vojfko konzhati, naj hitro per-volio, kar franzosi ote irngti.
Ngmfh-
Nemfhki pooblafteni glihavzi fo na to odgovor dali- Naf vefelf, de fte n fho ponudbo v' Pariš poflalij tam bodo fposnali, kako je vash-na. Pervizh fmo nafho pravizo s' malo befeda-rni podperli ; al fedaj fe fpodobi bol raslozhit, de nifo Nemzi fovrashtva perzhgli, temuzhfran-zosi fo naf popadli. V' Igti 1792. je franzoski general Cuftine s' vojfko v' nemfhke deshele padel, fovrashno ravnal, inu fhe to Igto P9 tim fe je ngmfhki Rajh v' bran poftavil. Franzosi ozhete trem kurfirfhtam inudofci drugam ngmfh-kim firftam vfe nih deshele odvsgti, to nareja fmert-110 rano nemfhkimu Zefarftvu. Franzia je farna sadofti mozhna, lgpfhi bi sa franzose bilo, de fe tresli inu sdershlivi fkashejo,' inu de okoli febe negrabio. Sej snamo naftari meji take mej* nike poftavit, kakor shovngrfka perloshnoft po-kashe , de bode sa oba kraja varno ob vfakim zhaft ene fkufhnave; snamo en foldafhki pote-saj med nami poftavit. Pvajna fedoftikrat isfvo-je ftruge prevershe , je polna otokov, pretekov inu sandshin j1 ni ftanovitna meja; nam bo smi« raj prepire dglala. Kar je lani pomtadi sa ngmfh-ki rajh sglihano na Shtajerfkim, je potle v'For* lanii s' Zefarjam bilo poterjeno, ne pa obver-v ?heno.
Lublana
Nepretergama vosio moko inu ovef fkusi Lubiano pruti lafhkim. General Hotze je fhel v' Shvajz na fvoj dom v' mgfto Bern, kakor u-
knajue
najne novize pravio; namgfti njega timzhafi ko-mandira v' Lublani F. M. L. general Haddik.
Na bengdfkim je vino po fbgftnajft foldov, mefo po fh^ft krajzerjov, rajfh dober knp; nekatere ftvari pa fo drage; zhes inu zhes fe-fol-datje hvalio, de ni predrago shivlenje.
Sh^ftnajfti dan tigamgfeza je v'Zirknizi pogorelo petindvajfet hifh. Vezh ku dvajfetkrat je farnih fgdem let v'tim tergi gorglo, inu vfe« lej svezher ne v' hifhah, ampak na fviflah ali na podih ogin vltal.
V'Rimu fo franzosi fhpanfkiga poflanika poftavili sa oblaftnika tako dolgo, de fe rezhi poglihajo. Papcsh fe je v' boshjo volo zhes dal,
inu rgkel: moje kralgltvo ni od tiga fv^ta. ff^*"*'........
Vmerli fo vy JLiiiblani.
19. dan Svizhana.
Maria Kramel, 33. 1. sa Kapuzinarji Nro. js. 31. dan.
Anton Kubezh, zimpermanfki otrok , 12. dni v'Rrakovim Nro. 59.
Od Brixenfke gofpofke v'Bledu fe osnani terjavzam po ranzi Jera Pasler v' Shelgzhah, kar imajo po nji ifKati, naj pridejo v'to t anzlio 23. Sufhza ob devetih sjutra de fvojo pravizo fka-shejo; fizer bode sapufheno premoshenje dele-fhain isrozheno , kakor je ranza na sadno ras-lozhik naredila.
Bledfki Grad 28. Profenza 1793,
Od Brixenfke gofpofke v' Bledu le da nas-nanie, kateri imajo kaj ifkat per sapufhenim premoshenji* ranze Urfhe Mullej v' Shelgzhah; nai pridejo v' to kanzlio 22. dan Sufhza ob devetih sjutra, de fvojo pravizo fkashejo ; fizer bode sapufheno premoshenje delesham isrozheno, inu po poltavah rasdeleno.
Blgdfki Grad 18. Profenza 1798*
Shitna v'Lublani na tergu 24,. dan Profenza 1798.
	a.	kr	fl.	kr		ikr;
Pfheniza 1. mernik	1	59	1	54	1	46
Turfhiza - - -	1	18	—	—	—	—
Rosh - - - -	1	ai	1	14	1	12
Je zlim en - - -	1	18	—	—	—	—
Profo - - s -	1	19	—	—	—	—
Ajda - - - -	1	17	1	11	—	—
Ovef - - - - i	i					
Vendana od Lublanfke mgftne Gofpofke na 24. dan Profenza 1798.
L o t e r i a.
24. dan. Profenza fo v' Lublani vsdignene s
3. 27. 73- 10« S*.
| S. dan Sufhza bode v' Gradzi vsdigvan«.