za koristi delavnega ljudstva v Amerik?* V slogi je moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME'RIK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 11 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 17. marca 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more ' boriti za svobodo I Leto X Izdajatelstvo lista Glas Svobode išče URAVITELJA. Isti mora poleg slovenščine znati tudi PERFEKTNO angleško. Plača po dogovora. Samo resne ponudbe naj se pošiljajo na GLAS SVOBODE CO. 1518 W. 20. St. Chicago, Dl. Razgled posvetu. Papež se noče podati. Madrid, 12. marea. — Ministrski predsednik Canalejas je v državni zbornici napovedal mesec odloga za novi cerkven zakon in da ne bo Čakal na popolen odgovor Vatikana, temveč se bo sam odločil. Naznanil je tudi, da se papež protivi podpisati nove sklepe in hoče, da se še en,krat začne z pogajanji. Američani kot aviatiki na Japonskem. Ozaka, Japonsko, 14. marca. — Japonska je danes v prvo videla zrakoplovce; to učenost so jim pokazala Američana ‘Bud’ Mars in kapitan T. S. Baldwin. Vzlet je gledalo štiritisoč Japoncev in Japonk in razočaranje je bilo veliko, to tembolj, ker so se vzleti vsi posrečili. Princ Kunigoski Kuni, vnuk Mikada, jima je osebno čestital. Japonska je ta dan prvič videla zrakoplovce. Nemčija ne pripozna “Monroe-Doktrin”. London, 13. marca. — “Morning Post” misli, da ni predobro za angleško politiko, da misli, da je sedajni položaj v Meksiki za Anglijo brez pomena. “Spectator” nadalje opozarja Zjed. države, da Nemčija do danes še ni priznala “Monroe-dok-trine”, kar pomeni toliko, da bo v' slučaju večjih homatij- svoje vojno brodovje peljala proti Braziliji in če se ji bo zdelo primerno tudi ob meltsikansko mejo. — (Edino Zjed. države imajo tako-irneno vano ‘1 Monroe-doktrino. ’ ’ Pomeni toliko, da le A m e r i e a-n i imajo pravico obkrožati Južno Ameriko in zapadne Indske otoke z vojnim brodovjem, in da le Američani imajo v slučaju, da se vrši mod ¡vio o'i drugo državo v Severni, centralni in južni Ameriki vojski-, ravieo posredovani». .. f. Tega velikega privelegija Nemčija še ni pripoznala. Tudi Rusija se je več let vpirala Monroe-doktrino pripoznati, a se je Ameriki posrečilo dobiti tudi na ruskem dvoru večino in tako jo je Rusija priznala. ‘Rumena nevarnost”. Berlin, 15. marca. — “Kölnische Zeitung”, pripisuje meksi-kansko-ameriškeni interesom velike posledice. List, pravi, da je skoro neverjetno, da je ameriški kapital v nevarnost; še manj ve-rojetneje je, da je ameriško o-zemlje od rebelov v nevarnosti. List tudi pravi, da predsednik Taft ne bo miroval in bodo šle a-meriške puške v sredino Meksika K. Z., ki je pol uradno glasilo centralne nemške vlade pravi v svojem članku nadalje, da je e-dini in gotovo poglavitni vzrok mobilizaciji 20,000 mož ali popolno četrtino armade in šest bojnih ladi sega še vse kam drugam, kot varovati ameriške interese; “rumena nevarnost” da je poglavitni vzrok, Japonci so namreč tisti ljudje, katerih se Amerika boji in danes da obstoji mnenje, da si hočejo Japonci na vsak način prisvojiti Magdalena-bay, kar bi pomenilo nevarnost za'Panama kanal. Da Japonci tako skrivnostno molče, je tudi nekam čudno in jim bo to še lahko škodovalo. Italianska kamora bc vničena. Viterbo, 15. maiv. — Na željo samega kralja Vik or Lrnanuela Razne novice. INTERNATIONAL WORKERS OF- THE WORLD, Velika eksplozija. Dunaj, 14. marca. — V Blumau se je v ondotni tovarni za smodnik pripetila velika eksplozija streliva, več delavcev je ostalo na mestu mrtvih. Konjeništvo se je v svoji orožni obrambi za en oster predmet ve* osrečilo. Prišlo je povelje, da tudi konjeniki dobe na karabi-nerje bajonete. ‘V Avstriji hočejo menda svetu pokazati, da nezadujejo! Avstrija bo imela največjo zračno mornarico. Dunaj, 14. marca. — Avstrija bo imela V kratkem času, če ne že enem letu največjo zračno mornarico. Vojna uprava je na skriv-nonem izdelovala zračne stroje popolnoma novega tipa, ki nosijo ime “Kaiser-aeroplan”. Ti stroji so najmodernejši in najbolj zanesljivi. Po izjavah prvih inženirjev je vsak padec stroja nemogoč in se vzdigne kakor šofer hoče in je balonska košara jako majhna in jako praktično narejena. Kar se je do danes na balonskem in zrakoplovu em polju dobilo, ti nori avstrijski aparati vse na daleč presezajo. Že to spomlad bo 30 zračnih “ladi” spuščenih v zrak; v celem se jih bo pa napravilo sto. . DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron za $ 20.45 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron za $ 102.25 ............... 500 kron. za S 204.fO............... 1000 kron za $1018.00 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh »votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka, Naši denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poit no hranilni urad v 11. do 12. dneh. » Denarje nam poslati je najprilične je do $25.00 v g-otovini v priporočenerr ali registriranem pismu, večje zneski no Domestic Postal Money Order ali pi New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York <8104 St. Clair Ave., N. E. Ceveland, Ohio hrbet in jo popolnoma vničiti. Na zatožni klopi sedi 41 elanov na-poltanske mafije, ki je držala in teorizirala deset letja že celo Italijo in druge dežele. Namen vlade je, da deželo te bande za vedno oprosti. Do sedaj se je javilo 360 prič in umorov in pobojstov so cele knjige. Tudi se upa, da se ob tej priliki pride na sled, kdo so morilci Petrosina, njujor-škega italianskega detektiva, ki je bil žrtev mafije. Po monopolih. Iz Melbourne, Avstralija se poroča, da je premier od Commonwealth, Andrew Fisher imel velik govor proti mesnemu trustu ameriškemu, med drugim je tudi rekel: za nas je jako koristno, da imamo vedno večino ljudi, ki je čez truste in monopole; gledati moramo posebno, da z monopoli na kratko končamo. “Tide”, Fisher pridjal, “lahko malim kon-sumentom kožo iz telesa potegnejo, če se jim bi poljubilo. Poglejmo si samo Ameriko, zrcalo monopola in trusta, kjer ima 1 odstotek ljudi 50 odstotkov deželnega bogatstva in petdeset odstotkov prebivalcev nima — nič.” Generalni štrajk. Brusel, 15. marca. —• Po poročilih, ki jih je dobil časopis “Le Peuple”, je centralni komite podal izjavo, če se morske družbe ne vdajo zahtevam mornarjev, da proglasijo generalni mornarski štrajk. Zastopniki Zjed. držav, Anglije, Norveške, Danske in Inozemske so se izjavile za štrajk, če bo potreba. Položaj se zboljšal. Petrograd, 15. marca. Po zadnjih poročilih iz Pekina se je Kina ruskim zahtevam vdala. ^ Uredništvo “Glas Svobode” išče gospo ZADNIKAR MARIJO, doma iz Gorenjskega. — če bi pa kdo drugi od citat el jev našega lista vedel za naslov iskane, ga prosimo, da nam to nemudoma javi. Stvar je velike važnosti. Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. je po dolgem, hudem in od strani nesramne meščanske Citizens A-liance vendar na zadnje častno izvojevali boj z njo v mestu Fres-o, Californiji za prost ter svoboden nastop na mestnih ulicah. O tem boju smo že poročali; tudi smo poročali, kako živinsko je postopalo na hujskano mestno ljudstvo napram delavcom I. W. W., ki so nastopali na ulicah ter tako nameravali podučiti ondot-no delavstvo in ga organizirati, ker je pa mesto nastopilo proti njim radi uličnega govora, vnel se je boj radi tega med delavsko organizacijo na eni ter mestno u-pravo na drugi strani. Kakor hitro so delavski vodje zopet ua u-lici nastopili, so jih aretirali, in ko voditeljev ni bilo več, nastopali so delavci in ko so tudi vse pozaprli, pričeli so prihajati drugi iz drugih krajev, in tako so napolnili z delavci okrajno jet-nišnico ter ostale mestne zapore; ko ni bilo nikjer več prostora, postavili so nove zapore, pa delavci so le še prihajali iz vseh krajev nekteri noter iz Montane, Washingtona, Arizone, Missonri itd. Kako brutalno so z njimi postopali smo tudi že povedali, pa ker jih ,ni hotelo nikdar zmanjkati so se slavni in učeni mestni možje z županom na čelu podali. In tako se je 5. t. m. završil eden najljutejših bojev v Zapadu za svobodo govora na ulicah s |ma-go delavcev. Slava! takim delavcem, Id se ne vstrašijo za pravice, ne grozen ne verig ne zapora ne drugih brutalnih napadov in zasramovanj, ki..so jih mogli prestati in prenašati. Kako misli o ameriški policiji avstrijski državni poslane. O ameriški policiji se je poljski državni poslane Gen. Daszyn-ski izrazil na jako eleganten način ; tu priobčimo v malem, mnenje tega gospoda o naši policiji, ki si ga je dobil na svojem potovanju skozi Ameriko. Daszynski piše : “Policija je v Ameriki, kot v Evropi, podpora onih, ki ljudi zadirajo in izsesavajo. Ona pa je v Ameriki mnogo bolj brutalna, kot nikjer tako. Policija Amerike pa je tudi e-nostranska partaična; v tem sploh ne pozna meje in gre tako daleč, da, kjer se gre za stranko, pozabi vse tiste paragrafe kot “pravičnost”, “varnost” jn “javen red”. Volilci, ki so njihovi stranki povolji, se gladijo kot mačke, prebiti se — bijejo: tujci pa, na-selniški delavci iz Evrope, so pa zavarovani od policije slabše kot psi. Izmed naseljencev se le z Ita-liani malo milejše postopa, to pa le iz strahu, ker so zadnji vdani maščevanju in “črni roki”. . . Kam bodo Bergerja djali? “Kaj naj storimo z onim .socialistom?” Taka -in enaka vprašanja si stavijo člani glavnega demokratičnega kongresnega odbora v Washingtonu. Po enournem debatiranju radi Bergerja, na katere odbore naj bi se ga dalo, so se razšli, ne da bi se bili odločili. Končno so se odločili, da ga bodo izročili glavnemu kongresnemu odboru republikancev. Washingtonska “Times’’ piše o Bergerju sledeče: “Mr. Berger je vsemu narodu poznan kot ‘železni’ vodja socialističnega gibanja v Wisconsin. On pozna razmere natanko, kakor tudi sociologijo napredne mestne vlade, ka-koršna je v Milwaukee. Odbor-niška mesta se mu bodo dala, to je gotovo; priporočamo ga toraj za okrajnega odbornika mesta Washington samega.” Slovenca vbilo. Gilbert, Minn. 13. marca. — 11. t. m. se je v rudniku Elba zgodila velika nesreča, ki je zahtevala tri žrtve. V rudniku je bil tudi sam delodajalec z dvema delavcema, Slovencem Josipom Bomboš in nekim'Francozom. Ogledovali so si prostor, kjer bi se mogla vršiti razstrelba. 'V trenutku se je pa ravno na istem mestu strop, ali zemlja nad njim podrla in ubila Slovenca Josipa Bomboš, doma iz Bosilje vasi ua Belokranjskem. Doma zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otročičev. Drugi mrtvec je neki Francoz, o katerem ne vem nič podatkov. Delodajalec sam je dobil smrtne poškodbe in je malo upanja da okreva. Kdo je kriv nesreče se še do sedaj ne ve. A. S. Proč z senatorji. '•Senatorji se ljudstvu smejejo, ker je vlada zmagala, da se tudi v naprej senatorji volijo po delegatih in ne skozi direktno volitev ljudstva. Vlada naznanja, da ka-kpvost senata se ne bi zboljšala, tudi če bi se volilo skozi ljudstvo. Mi smo se o tem že izrekli in či-tateljem pojasnili, kakega pomena so senatorji za delavstvo. Naše geslo ostane: Proč z senatom! “Knipel policista se rabi pri vsaki otroški priliki, pijanca, katerega hoče policist aretirati, a se mu zoperstavlja, (saj nič ne ve) je od policista krvavo pretepen in že na javno obljudenih cestah se je državljane od policije kot pse do smrti preteplo, da, to ni v deželi prostosti sploh nič izrednega ! Če pa tak revež še malo živ pride na policijsko postajo, pa lahko večkrat drugi dan v kapitalističnih- časopisih eitamo, da si je razbil črepinjo, ker je tako “nesrečno padel” iz “priče”. -Sicer ve vsakdo, da je prača le dva čevlja od tal, ampak kdo si bi za kajtacega v Ameriki glavo belil! . . . “Povsod in vedno je-policija podkupljena. Vsak policist dobi v ameriškem saloonu ali revstav-rantu pijačo, cigare in jest zastonj. V mnogih mestih Amerike policisti ne plačajo “nakupljenih” stvari, kot obleko in pohištvo in kar trgovci na teh pijavkah zgubijo, plača vbogo delavsko ljudstvo, katermu se jim dražje vse računa, kot pa je v resnici vredno.” Kaj pa hočejo tudi narediti?.... Hoffstod se zvija. Frank N. Hoffstod, prezident Pressed -Steel Car dražbe trdi, da sta W. D. Haywood in F. V. Debs s svojimi govori in pisavo zasejala tako sovraštvo v ljudstvu napram njemu, da mu je nemogoče dobiti nepristransko raz-sodibo v Pittsburgu. Hoffstod se boji, kakor sam trdi, da je razun onih, ki bi služili kot porotniki, zastrupljen proti njemu, ter prosi, naj bi se ga sodilo kje drugje. Hoffstod! je, kakor smo svoje-easno pisali, pod obtožbo radi sleparstva in podkupljevanja mestnih svetovalcev (aldermanic graft cases.) ljudje, ki sami niso pošteni se vedno-in povsod gonijo za pravico, če se jih pri vmazanem delu zasači. To je istina! Najslabše pa je to, da takim lopovom navadno še toliko od sleparstva o-stane s čemur se vspešno vbrani-jo kazni. Zgodovina o pravico-Ijubnosti Pressed Steel Car družbe je dovolj jasen dokaz napram 'svojim delavcem — smrad za nosnice vseh, ki ljubijo svobodo in pravico. Nova postava v Californiji. V Californšti državni zbornici je prodrl predlog za odpravo u-smrčenja. Takoj ko je bil sprejet, se je mož, ki je poslušal debato o njem preril v ospredje do sherif-fa od San Francisco County, ki je zajedno deželni senator in se mu izročil ker je umoril svojega bratranca. KAJ NESNAGA STORI. Amerikanci se trkajo na prša, da so najbolj čisti ljudje; ameri-čan profesor Ch. Wardell Stiles jim je pa sam zadal veliko klofuto. V Zjed. državah umre 46.5 ljudi od 100.000 na tifusu, v Švici samo 4.8. To vse kaže, da se lahko tifus odpravi, samo nesnaga se more po Stilesovemu mnenju prvo odpraviti iz hiš, spalnic in drugod. Za jetikb umre v Združenih dr. letno 150.000 ljudi. Šestina vseh v Ameriki rojenih o-trok vmre v prvem letu, ena četrtina jih pa umre v prvih petih letih. “Če je čistot mera. kulture naroda”, pravi profesor Stiles, “potem naša ni velika!” Človek je v tej deželi postal manj vreden in se zanj manj pazi kot na mašino, ker se človeka lažje nadomesti, kot mašino. Pri pravi kulturi ph je človeško bitje največje bitje družbe. Resnično prava kultura je pod kapitalističnim vodstvom nemogoča; za to moramo gledati, da mu moč smanjšamo, ali ga pa popolnoma odpravimo. Moralično in fizično stoji nova domovina globoko v blatu. — Stvar, kako je Lorimer postal senator, nakupovanje volilnih glasov na debelo v Ohio in Illinois državi, in slabe sanitetne uprave po mestih, kjer vse blato stoji ua cestah, in ulicah kot v Stambulu je dokaz temu; dalo se bi še več dokazov navesti. To blato pa ne-brani “patriotom” govoriti in se trkati na prša, “naša dežela je najboljša”, in gledajo na druge kot vmazane kužke. “Raje bi bil pes, kot predsednik Zdr. držav.” Tako se je izrazil “baron” Richard von Arkovwko se je po-šnrFijaČod Amerike. Mr. Taft izvzet. Če se držimo reka, ki pravi, da sreča ni vsakomur mila, pa smo pogodili. 14. t. m. se je poslovil od Amerike Madžar Richard von Arkovy, razljuten kot le kaj, in ko se ga je vprašalo, kedaj zopet pride nazaj je z povdarkom odgovoril : “Never!” “Tu ni ničesar. Jaz bi bil raje pes, kot predsednik Zdr. držav. Mr. Tafta pač izvzamem — on je žentleman — toda drugi!” Iz tega je razvidno, da “baron” Richard von Arkovv ni i-mel sreče v Ameriki. Še ne dolgo, ko so ga iz hotela brcnili, sedaj je hi! mož pa še aretiran, ker je policija našla morilno orožje pri njem. Popolnoma nesrečen pa tudi le ni bil, saj je dan pred odhodom na roulette priigral $17,000. Ekplozija v Pleasant Prairie, Wisconsin. Zaloga razstrelnih snovi v toli-množini, kakoršnja se je nahajala v Pleasant Prairie, Wi.s., in ki je eksplodirala zadni teden, ravno po zaključenju našega lista, in ki se jo je čulo ter čutilo v Chi-cagi, je navadna kriminalna nemarnost. Vse naše naročnike nujno prosimo, da nam v NAJKRAJŠEM ČASU DOPOŠLJEJO NAROČNI NO, ker le tako moramo urediti redno razpošiljanje. Ob enem pa prosimo svoje prijatelje, DA NAM PRIDOBE MNOGO NO VIH NAROČNIKOV. Povsod je nekaj norcev. Večkrat se srdimo, ko beremo, kako klerikalci v dunajskem državnem zboru nastopajo. Oslarij in budalosti se pa tudi v kongresu Zjed. držav ne manjka. Povsod je nekaj norcev. To je n. pr. poslane Macon od Arkansas, —-eden najnevarnejših jezičrrfkov, kar si ga moremo misliti je imel pri Peary debati sledeči “govor” na zbornico: “Gora Sinaj, iz katere visočin se je iz neomadežovanih ustnic razlegala velika pesem: Mir na zemlji in ljudem dobro voljo”. — To pa ni bilo preveč po volji kongresmanu Willie Bennett, e-den naj starejših članov presbi-leranske cerkve; imel je ta “govor”: Navsezadnje je vseeno, kdo je našel severni rt; lepše za nas je, da ta hiša to preiskuje iz bibličnih virov (?). Naša zgodovina gre skupno z biblijo. Stavim za to predlog, da se kapitel 19 do 20 vrste v dragi knjigi Mozesa in kapitel 2 evangelija Lukaža, tiska z mojimi opombami v knjigi ‘ ‘Congressional Record ’ ’! Zbornica je temu tepcu trkala in tudi za Lukaža — glasovala; kdor nič ne Veruje, naj si preskrbi knjigo “Congressional Record” in na strani 2808 in 2809 najde modrost Bennetta tiskano’ Socialisti delajo v doljni Californiji. .'M Kakor piše poročevalec new-yorške “Call”, trudijo se socialisti na >.ogoqe načine, da, i trebijo vladno vojaštvo Meksike iz doljne Californije, kjer bi radi vstanovili demokratično socialistično vlado, ki bi bila tudi popolnoma neodvisna od nameravane Maderove. Ricardo Magon, socialist in pisatelj, bo prvi predsednik te nove republike ako se jim namerava posreči. Grof Leo Tolstoj, tretji sin umrlega grofa pisatelji sedaj 42 let star, je s ladjo “Mar retania” 10. t. m. dospel v Net York. Grof Tolstoj namerava ■ Ameriki ostati delj časa in studi rati ameriško pravo ter socialn razmere. Zjed. države še niso pripozna-le Portugalske za republiko. Tako dela sestra proti sestri! AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO! Sreča, velika sreča je bila, da ni več človeških žrtev zahtevala kot one, ki so bile v direktni zvezi z skladbo. Ta eksplozija bi morala vse državne organe podučiti, da bi v bodoče nadzorovale zaloge razstrelnih snovi. Država Wisconsin pa naj bi primorala to družbo da povrne ter popravi vso škodo do centa, ki jo je provzročila njih razstrelba po njihovi lastni krivdi. Barake, kjer so bile razstreliva hranjena, so bile iz navadnih plank narejene z napisom: Look out! 10 tons dynamite! Nov državni tajnik. Washington, D. C., 14. marca. Danes je tu kot novi državni tajnik prisegel zvestobo Walter L. Fischer iz Chicage. Prej je zavzemal to jako odgovorno mesto znani Richard A. Ballinger, ki je resigniral. Meksiko in Japan. Vznemirljive govorice krožijo da nastop Zvezine vlade Ameriš ke ima zaopraviti tudi z Japon sko na Meksikanskem ozemlju Mogoče,*toda Japonska vlada mo ra vedeti, da, ako poseže po mek sikanskem ozemlju, bodi si p( koncesijah ali kakorkoli, jo hi ti takoj spravilo v boj z Zdr. drža vami — vojno, katere bi ne hib le popred konec, dokler ne bi če. vso Meksiko zaplapolala zastav: trakov in zvezd. Ameriška vlada se bo tu opi rala na Monroe-doktrino še veli ko bolj kot bi se za Južno Ameri ko, sosebno še, odkar je zavzel Panama prekop. Nikdar ne boj Zvezne države pripustile kaki tn je zemski vladi stopiti ne nje o bali pa noter do Panama prekt pa. To je jasno kot beli dan. Listnica uredništva. Dopisi, ki niso v današnji izd ji, pridejo na vrsto prihodnjič — A. S. Arona, Pa. Za širšo ja nost nezanimivo, za nas prenizke — John Praznik, Rittman, O. Rž je se obrnite na tvrdko, kjer st poslali denar; odgovornost bi bil za nas prevelika, če bi se pokaži lo, da ni vse v redu. —- Jos. Ej pich, Berthoud, Colo. Mi imam v vsaki izdaji lista tiskano, d ne upravništvo in ne uredništv ni odgovorno za zunajne oglas Ravnajte po svojem prevdarln — Mohar Pottoehar, Fort Hun Va. Avstro-Ogrska mornarhi.i ima naloženega v Meksiki $40: 200 kapitala. A KO tedaj nalagajte svoj denar le pri v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3 brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša' 38 milijonov kron, ve^ promet do konca 1. 1909 pa 518 milijonov kron. Denar lahko pošiljate sami po nakaznicah, po Franku Sakserju ali kaki drugi banki Ne dajte se pregovoriti od agentov drugih hranilnic in bank! Pazite na svoj denar! Pišite naslov razločno! VERUJTE IH ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnngobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube m samohvale še nikdar niso nit- veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili iu ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravuikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči Antony Bartasevich. ustanovitelj Bolniška Jedtiota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Zahodna Podporna [ Vstanovijena 25. aprila in iukorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS. Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FR\NK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash, j. Petkovšek, bjX 499, cie Eiuu. wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Ole Elum, Wash. CIRIL ERM-ENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Gj.as Svobode. IZ ZLAVNEGA URADA Z. B. P. JEDNOTE. Ostopila dva člana in sicer: Fr. Oblak in Franc Sperker. nedeljo v DRUŽTVENI URADNIKI. Družtvo “Danica” št. 1 v Ra- I vensdale, Wash.: Predsednik I- mm . y tj van Arko; tajnik Ivan Škufca; ;l blagajnik Anton Logar. — Seja se vrši vsako zadnjo! mesecu. Družtvo “Svoboda”, št. 2 v Cie El urn, Wash.: Predsednik Jakob Petkovšek; tajnik Ignac M.ervar; blagajnik. Alojz Oman. — Frank Tostovršnik, taj. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. m. “Ljubezni so cvetice kal pognale.” Prešeren. ¡111 In nenadoma je čutila Milena lili' strastni objem dveh krepkih rok, E| dobro znan obraz se je nagnil k || njej, njegove ustnice so se dotak-I nile njenih v prvem, sladkem, I vročem — “Petsto objokanih zajcev!” je ja I zašepetal izza leskovega grma ta I hip Groga Kozol in se divil nena-■ vadnemu prizoru “živih podob”. Ijj Nesel je bil za družbo pozabljeni lil šal gospe Ane. Na tem potu je IIJ opazil zaljubljeni p^rč^k in se ta-|| k oj varno poskril, ovojih samo-| govorov pa ni opustil. I “Groga, glej no, glej! — To so ||! občutki, glej jih no, to so občutili ki! Pa vedno prav prideš! Ješ, lil ješ! Kako se imata rada!” Ill Zaljubljenca seveda nista vedela sedaj -za ves svet ne, kamo-li | za GrogoV Inženir je v jednomer gledal ta razburjeni, zardeli, prestrašeni obrazek in velike, črne, preplašene oči prečudne miline. . J “Milena!” vzkliknil je tiho, j razburjeno. " I Ona je drlitela. Mehko je slo-Inela njena glavica njemu ob pr-¡ísilh, v njenih očeh je zatrepetalo nekaj in se treslo. “Milena, ali me ljubiš?” vpra-_ {šal je strastno, zahtevajoče. Ka-lllljkor sladka harmonija iz daljave , ||so udarjale besede na njeno uho. fl|||Pekle ga je zopet, za hip p o sleči a-i lo; vsa hoječno-st, str ali, in sreča yj|||prve čiste ljubezni je sijala Mile-|i';;i|ni iz oči j. Rahlo «e nul je izvila in ! ozrla se osupla okolo, kakor bi se lliljibila vzbudila iz globokega sna ... lili a’ a’ to so občutki! Ta-le in-l' l'zenir, ta pa zna! — Groga, ti si Jiapa tič, da vsemu prideš na sled.” IH Nekoliko pozneje pa je dejala M gospa doktorica svoji hčerki: Ilirih' Milena, kaj pa ti je, da i-maš tako rosne oči?’’ l' “Nič, mamá, prav nič! Komar C j— komar mi je padel v oko in H preveč sem si je — jih. otrla.” ) “Hm, hm,” majal je Groga z debelo glavo in oddal pogrešani ||j|¡?al ter mislil si: “Ta hentaui ko-j| mar! Kak,o je bil velik! Pa ga i vender nihče ne vidi!” | Ko se je vračal Vojnik tisti veil cer domov proti Vranovemu, zde-||l|o se mu je vse izpremenjeno, vse J rmogo lepše naokolo. Veselo in 1' ¡hitro, skoro poskakujoč je kora-llillk3'!! Okolo ustnic mu je igral ne-ijlj1 J brest an smeh, in gorka rdečica, i' ¡rdečica najblažjega veselja mu ■,:! |je pokrivala obraz. Mladost, Iju-Kezen, sreča! i. ■ Razumeti le ni mogel, kako mu lUpje bilo mogoče prej tolikrat. stati |j¡¡!'iilí nje, ne da bi se zavedal, ka-jo jo obožava! ¡Solnce je zahajalo. Visoko go-¡H na nebu so stali nepremični 'dolgi, rdeči oblaki ; nad gorami ¡Eje gorelo in žarelo . . . Vrhovi (gorenjskih velikanov so se topili j|r barvah nepopisnega ognja. Voj- :l nik je obstal na visoki terasi nad Savo in gledal slikoviti, veličastni prizor. Globoko doli je šumelo in pelo savsko vodovje prečudno, sladko pesem. Nekaj večnega doni iz teh tožnih glasov ... Slovo jemlji» valovi od Triglava, poslavljajo se od prelepe domače zemlje in jo zadnjikrat pozdravljajo . . . Vsako skalico' še jedenkrat objamejo in poljubijo, predno odbite proti vzhodu v tuje struge in doline .. . Kako dolgo je stal, tukaj zamaknjen .v mirno otrplost, inženir sam. ni vedel. 4% AKO TRPITE NA : Želodčne,] bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-teljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo , neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tu -| di tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite oseb-[ no, na navedeni naslov na kar Vam bode porna-[ gano. Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna. gMgBaEmiriiBararo« najpriporočljiveji na celem svetu, — zaruorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in Zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: Velecenjeni zunin n k! Pred nedavnim časom sem bil ^popolnoma pobit, duševno iu telesno I uničen in tudi jšpolnh moči so; | rhe že skoro pp-4$$- $ j polnomazapnsti-' tako da sem '• ¡brez premisleka, j.okoli blodil in že | na samomor mi -'mflt! kih- Ko-mo je pa ¡moj prijatelj na-j svetoval ua Vas,! Moj dragi zdravnik! Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni. Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla inv me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano aLi vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bo-čudodelmo ozdravijo, zahvala in Vam ostajam hvaležna Kalman, 354 E. 54 Str , New York. lezaii m neprilike Še enkrat Spoštovani gospod! Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. K. Kleinschmidt i Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovan,jem Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y. sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod jaz bil najtopleje priporočam. A utori v Bartasevich. 27 Hutchina Str., Bataviu. N. Y. Moj dragi zdravnik! Vi sto me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, dane morem najtidovolj Jivaleznili besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hvndman vrliovnega zdravnika od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. E. spoštovanje.m Mike Polak 358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa. 140 .WEST 34th STiEEÏ NEW YORK, N. Y. Ufadne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob t.edeljue iu praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. I • ' ■ . j r. S. S. P. v X Zveza j Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigag-o, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111. JOSEPH'BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RÜS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 47’^Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 —136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP 1VANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111, JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.; VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHO&IK. 1845 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo' pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, Denarhe (odpošiljatve) pa na Ivana Kalan, 314 —6th St. Milwaukee, Wis. . •' * Uradno glasilo je “Glas Svobide”. Seja vsako zadnjo, sredo v mesecu. SLABO LETO Veleposestniki. stanovanju. Decembra meseca Mislili smo, da se bodo razmere za delavce v tem letu zboljšale, ali zmotili smo ¡se; smo že čez polovico meseca marca pa za delo je še vedno slabše. Iz vzhoda in zapada, severa in juga nam dohajajo jako slaba poročila o delavskem stališču in sicer v vseh strokah sosebno pa še 0 premogarstvu in to v tem času. Vsa industrija od severnih jezer pa do mehikanskega zaliva in od Atlantskega do Tihega morja, ravno sedaj zelo slabo vspeva. Malokateri rudokop v Ameriki dela danes s polno paro; veliko jih je zaprtih, in drugi obratujejo po dva do tri dni v tednu. Veliko število rudarjev-premogarjev in drugih industrielnih delavcev je brez dela., ki pohajajo po ulicah, zopet drugi iščejo dela v drugih indimtrijahiAKakor poročajo razni delavski listi ni bilo v tern letnem času v Ameriki še nikdar za delo tako slabo kot je ravno sedaj. Delavci pa vprašujejo, kaj da je temu vzrok. Nekteri krivijo to, zopet drugi drugo. Nekteri trdijo, da je kriva proprodukcija, drugi pa, da radi premem.be vodr stva političnih strank. Naše mnenje pa je, da se je s pridobitvijo premoga in drugih rudnin v današnjem času obratovalo hitreje, kot se je jo moglo razipečati in razprodati. In dokler nebo spremembe v tem pogledu, stali bodo industrielni delavci med vrago.in in globokim morjem. Nekterniki ^vračajo krivdo za to na operatorje, ker so se'zadnji reorganizirali. Mi ne mislimo tako, ampak vpoštevati moramo dokaj lahko in milo zimo, radi česar je trg s to produkcijo prenapolnjen. Pa bilo, kar bilo; naše delavstvo zre v razmere, kakoršnih ni videlo že' leta in leta. Z praznovanjem celo zarine poletje, večina njih, razen nekterih mesecev sedaj tu šedaj*tam, zrejo sedaj istotakim razmeram v oko tu in tam, kar bo povzročilo hude čase v marsikateri družinski hiši dokler ne pride stalno delo. Veliko piremogarjev pa je še danes na štrajku, in tudi tega se v takem razpoloženju dalodajal- 01 zavedajo ter ostajajo se v nadalje trdovratni. Premogarjeva žetev je g.oiovo po zimi, takrat si prisluži in prihrani za čase, za, katere ve,- da nastopijo v poletju. In aiko jim’ zato po zimi priložnost ni dana potem ve, pri čem da je, in ne čudimo se tedaj tolikim pritožbam ter vzdihovanju in tolaženju na boljše zlate čase, a veliko jih je, ki nevejo, kam bi se obrnili, da preživijo sebe in družino. Sistem, lci drži sedemsto tisoč teh delavcev odvisi od vremena in bi se lahko izboljšal, ko bi se dobiček njib pridelka pravilnejše delil. Nikakor ni pravilno, da se korporacije, ki lastnjejo ta podjetja, valjajo v pernicah, žive razkošno in spravljajo milione, med tem ko ljudje, kateri produ- cirajo vse, žive ' vedno le od roke do ust. “ •* Proklef tak sištem! Je nadaljevanje tlačiteljev iin tlačenih, ki se ga mora odpraviti. NIČ NOVEGA. Newyorska “Call”, se vznemirja, ne radi zlate poroke ampak razkošnosti pri poroki pivovarja Adolphus Busch-a, katera se prišteva največjim razkošnostim današnjega časa v Ameriki. Ista se je vršila 7. t. m. v Pasadena, Calif orni* i. Ženin je svoji ženi za dar na glavo posadil krono, katera je stala $200,000, in ki je bila izdelana v Frankfurtu na Meni na Nemškem; jz česa je ikrona si lahko mislimo. Nevesto se je nato posadilo poleg njenega soproga-kralja, sedečega na prestolu. Vise, to se je-, godilu v Ženinovem gradu. ’ : Darovi, ki sta jih ženin in nevesta prejela, se cenijo nad pol miliona dolarjev. Otroci;slavljencev so podarili svojim, jstarišem namizno opravo, to je krožnike, skodelice itd. iz čistega zlata, vredno $25,000; čisto zlato košarico za rože, vredno $15,000 so podarili vnuki in vnukinje in zlato vazo vredno $280,000 so darovali formani pivovarne, zlat cekin za $20.00 v krasni ska-tulji iz slonove kosti. Roosevelt jima je poslal zlat-vrč. Nemški Bilček pa jima je poslal čisto zlato majolko. Fino zlat vrček so jima darovali tudi ondotni meščani. Dekoracija dvorane Buseh-ovega gradu kjer se je vršila ta zlata poroka je stala $50,000. Amen! Cene živilom. V zadnjih sedmih letih se je cena živilom jako podražala in sicer; jajca za 38 odstotkov, mleko za 17, moka za 25, krompir za 29 odstotkov in vsa druga živila po primeroma teh cen. Plaed pa je ¡skoraj ostala, kakoršna je bila. Cene živilom so šle vedno višje, zato, ker kapitalisti so organizirani v razne truste in vsi ti tru-sti pa zopet v en trust, ter tako diktirale cene kakor se jim je poljubilo. Rekli smo, da je plača o-stala, kakor je bila, ker delavstvo ni organizirano kot bi moglo biti nasproti kapitalistom. In a-ko se bodo cene živilom še vedno višale, in plača pa ostane še v nadalje kot^je bila, potem ni več daleč dan, ko bomo vsi legli o-kolu gladni in strgani. Edino od-pomoč temu pa je, da se delavci ter vsi, ki se za stvar zanimajo, to so oni katerim še danes ni treba prijeti za kramp in lopato, a bodo prisiljeni storiti, ako se z delavci ekonomično in politično ne organizirajo. To je edina od-pomoč, s katero se bo dalo odpraviti krivičen današnji kapitalističen sistem, kateri daje nekim pri-viligiranim osebam moč, da igrajo z rečmi, ki so milionom za vsakdanje življenje potrebne. William Scully, iz Londona h a. Angleškem, je primeroma eden istih plutokratov, ki lastuje 40,-000 akrov dobre farmarske zemlje v Logan okraju, državi Illinois. Razen tega lastuje še veliko zemlje v raznih drugih krajih po Zdr. državah. Scully rentuje zgoraj navedeno zemljišče za gotov denar ter po zelo visoki ceni; razen tega morajo oni, ki rentujejo to zemljišče na njem postaviti iz svojega hiše, hleve in druga far-marska poslopja; plačevati morajo tudi davke od zemljišč in on dobi od njih, samih revnih farmarjev še povrh letnih $150,000, menda zato, da smejo obdelovati zemljo na kateri živijo, in katero so sami povzdignili do tolike veljave. Razen tega evropejca, ki lastuje toliko in toliko zemlje v Ameriki so tudi. Earl of Cleveland, ki lastuje 106,650 akrov ; vojvoda of Devonshire. 148,626 • vojvoda Northumiherlandski l9l,: 460; baron Tweeddale 1,750,000 ; Byron H. Evans 700,00Ö ; Robert Tenuant 530,000; vojvoda Sutherland 422,000; M. Elberhousen 600,000 ; in še osemnajst drugih Angležev lastuje jo v’: Ameriki skupno okolu 2.000.000 akrov, k tem pa ni prišteto mineralno zemljišče 44,000 akrov v Mariposa, Cal., katero lastuje ' heka , angleška korporacija pod - /imeppni “The Mariposa Commetcial Mining Co.” kateri najeniniki plačujejo 15 odstotkov od vsega pridobljenega zlata in druge rudnine. — Delavnost državnega pravdnika. Državni pravnik mesta Mil-Hvaukee, Daniel W. Hoagan, je dosegel rekord. On ter njegovi pomočniki, vsi mladi navdušeni odvetniki, so bojeviti stroj te socialistične administracije, kakor posnamemo iz ondotnega poročila. — Postali so že slavni radi njih nastopa v boju za koristi delavstva. Odrekli so prosekucijo na-ipram krojaškim štrajkarjem, o-bratno, pomagali so, da se je stavka mirnim potom zaključila. Opirajoč se na konstitucionalno o-pravičenost delavcev na kateri so jih branili. Na podlagi te zajamčene postave je tudi župan Seidel poučil policijo, kako se ima ravnati, ter ji prepovedal vso brutalnost napram štrajkarjem ali se vmešavati v njih zadeve. Obratno so pa ti pravdniki storili že veliko in jako dobro delo na drugi strani. Pred nekoliko časom je neki ljudski uradnik de-fraudiral $25,000. Družba, ki mu je podpisala jamščino predno je nastopil urad je plačla le del te svote. Mr. Hoagan, pa je sodnij-sko nastotpil proti njej in je tožbo tudi dobil in ž njo ¡mestu prihranil $12,000 katerih bi drugači nikdar ne plačala, i S tožbo je nastopil tudi proti družbi pouličnih žClzirie, tudi to je dobil ter tako družbo sodnij-skim potom prisilil da poliva u-lice po katerih vozi. Urad mest-*-nega pravdništva je že zelo veliko dobrega storil za mesto Milwaukee. — DOPIS. New York, N. Y. Uredništvo Glas Svobode: — Že dolgo časa sem se pripravljal, da naznanim cenj. čitateljem in čitateljicam edinega slovenskega svobodomiselnega lista v Zedinjenih državah kaj novic iz naše naselbine, pa, me je od tega zadr-žavala — odkritosrčno govorim — nemarnost. Zato pa hočem s sledečimi vrsticami popraviti, če sem kaj zakrivil, in podati ob enem pregled veselih in žalostnih dogodkov lanskega leta. Poročilo se je preteklo leto mnogo parov, ¡za katerih imena pa ne vem. Umrle so štiri osebe, in kar je čudno, vse nenavadne smrti. Neko dekle, šele prišlo iz starega kraja, je zvečer molilo rožni venec in potem pozabilo zapreti petelina pri plinovi luči, da so jo našli drugi dan zadušeno s plinom. — Med newyorskimi Slovenci dobro znani rojak Karol Vremšak je nenadoma umrl, zadet od kapi, v neki lekarni, in to ravno na poročni dan svojega nečaka. — Po Ameriki mnogim znani slovenski umetnik, slikar Roman Fekonja, si je vsled žalostnih družinskih razmer, katerih pa ni on zakrivil, vzel življenje. Zadušil se je s plinom v svojem se je v' vozu liadidične cestne železnice naenkrat zgrudil mrtev na tla rojak Rudolf Oršulek, podpredsednik Frank Sakser Co. Torej smo imeli v preteklem letu štiri smrtne slučaje, in vse nenavadne. —- Toda pustimo mrtve v miru počivati, kakor tudi lansko leto! — O splošnem napredovanju tukajšnje slovenske naselbine vam ne morem poročati, ker Slovenci ne živijo skupaj, ampak so pov-sodi raztreseni. Možki in ženske, ki delajo v slainnikarski obrti, kjer tudi dobro služijo, nekateri do $35 na teden in še več, stanujejo večinoma okoli pete ceste v New Torku, mnogo drugih jih biva v Riehwoodu, kjer imajo nekateri tudi lepe lastne hiše, ter drugje • po Brooklyn Boroughu. Med Slovenci vlada lepa sloga, kar je gotovo lepo, Složnost se je na posebno lep način pokazala dne 25. pr. m., kateri dan so priredila vsa slovenska podporna in druga druživa veselico v korist Str a j kuj o Čim premogarskim delavcem v Westmoreland okraju. Veselica je bila prav dobro obiskana, tako, da bode odpadlo za pennsylvanske štrajkarje okoli $200.00. V Chicagu imate največ onih, ki se imenujejo socialiste, jn imajo dolge jezike, pa še nisem bral, da bi v korist štrajkujočih delavcev-trpinov vsa družtv^ složno nastopila in priredila enakb 'veselico. Torej bo že res, kar sem še vedno trdil, namreč da oni, ki veliko govorijo, redkokedaj kaj storijo! Slovenska naselbina v New Yorku je dobila po odhodu “očeta’' Kazi-mirja žalostnega spomina kakor še žalostnejše matere božje v Clevelandu, drugega “duhovnega voditelja’’ in sicer v osebi Rev. Anselm Murna, ki jo je iz Nazareta na Spodnjem Štajerskem popihal v Ameriko, da mu ni bilo treba odsedeti šestmesečne ječe radi obrekovanja. No, tukaj so ga sprejeli z odprtimi rokami, čeprav s zaprtimi o^mi in ušesi, Amerikaniziral se je hitro, in dolarčki mu morajo zelo dišati, ker prireja sedaj v cerkvi sv/Miklavža kinematografske preftetave o trpljenju Jezusa Kristusa. Sedeži za odrasle so po 25 in 35 centov. Dober tek! V predpustnem času smo bili tukaj umevno zelo “busy”. Skoraj vsako soboto je priredilo ka-. ko družtvo. slovensko ali hrvaško, veselico, tako, da smo si sedal odkritosrčno oddahnili, češ, sedaj je vendar enkrat konec. Pri vseh veselicah, oziroma družtve-nih prireditvah, je bilo opaziti med navzočimi, tudi če so mogoče drugega nazirahja fn načel, slogo, katere v Chicagu nisem vi- del. Kdo je tega kriv? Ali ne napačno razlaganje socializma?... Pred kratkim smo vstanovili v New Yorku slovensko pevsko družtvo, na katero smo res lahko ponosni. Ne da hi hvalil, moram reči, da tako lepega slovenskega petja v Ameriki nikjer drugje' ne čujete. Predsednik družtva je g. Frank Sakser, pevovodja profesor (pravi profesor, nota bene, ne kakšen šumošter) I. Rieg. Pevske vaje so vedno dobro obiskane, redkokedaj kakšen član ne pride, in tako vspeh ne more izostati. Za danes naj bode dovolj, obljubim Vam pa, g. urednik, da se bodem v prihodnje kaj eeščejše oglašal, če se me ne bo zopet prijela bolezen lenobitis. -— Pozdrav vsem svobodmiselno mislečim rojakom in rojakinjam (tem še posebno) v Združenih državah ameriških, Glasu Svobode pa želim kar največ vspehov in mnogo takih naročnikov, katerih ni treba vedno drezati za naročnino. Slavkov. Koristi golobov za kmetijstvo. Golobi, 'ki hodijo po poljih, požrejo velike množine raznih škodljivih semen, ker se v glavnem hranijo od‘ semenja plevela, kakor se lahko prepriča o tem vsakdo, če pogleda želodec mrtvega goloba. A tudi živalske hrane se ne hranijo, in tu jim posebno služijo poljski polži, žuželke, črvi, gosenice, hrošči, ogrci, ličinke itd. Škodo torej, ki jo morebiti napravijo golobi ob času setve, ko poberejo nekaj zrn, na ta način kmetovalcu stoterno povrnejo, posebno še, ker golobi navadno ne brskajo, ampak pobirajo le zgorei ležeča semena, ki bi se itak posušila. Napredek v zdravljenju. NOVA METODA. Moja iskrenh želja je, da se vsi v Združenih Državah živeči Slovenci spoznajo z mojo NOVO-METODO zdravljenja kroničnih in težko ozdravljivih bolezni j. Ta NOVA METODA je bila od časa do časa objavljena v časopisih vseh narodnosti in isti so o njej pisali zelo laskavo. Stari način zdravljenja, zdraveč teške slučaje boleznij, sestoji z predpisanjem narkotičnih in drugih škodljivih zdravil, katera delujejo z slabo vidljivim vspehom, ter bolezen samo začasno ozdravijo, tako da se bolnik po preteku nekaj časa počuti veliko slabši, kakor preje, ko se je pričel zdraviti. Moja NOVA METODA sestoji na popolnoma drugi podlagi, katera Vam kaže; „TAJNOST VAŠEGA ZDRAVJA in ŽIVLJENJA LEŽI V KAKOVOSTI KRVI.“ Okrepiti in očistite Vašo kri in s tem okrepili bodete celo Vaše telo, preprečili bodete mnogim boleznim nastop, a postali bodete močni in zdravi. Za popolno Zdravje potrebno je, da vsaki posamezni organ telesa pravilno in redno deluje. Po 251etnem preučevanju in medicinskih izkušnjah o delovanju različnih zdravilnih sredstev cele-k ga sveta, iznašel sem posebna zdravila, katera sigurno in vpešno delujejo na vse organe telesa; srca, jeter, želodca, ledic itd. Ravno tem posebnim izvanrednim zdravilam predpisujem mnogo ozdravljenj onih bolnikov, kateri so se v svoji bolezni obrnili do najbolj glasovitih zdravnikov Združenih Držav, toda isti jim niso mogli pomagati in vsled tega lahko smelo trdim, da je moj način zdravljenja jedino pravilen. Uspeh in delovanje proti raznim boleznim po moji Novi Metodi predpisanih zdravil je tako zanesliv, da sem prepričan, da se bodo tega načina zdravljenja sčasoma posluži-li vsi zdravniki celega sveta. Vsakemu pa, kateri potrebuje v svoji bolezni natančna pojasnila glede zdravljenja, svetujem, da ne odlaša, marveč naj se zaupljivo obrne do mene in jaz mu bodem odkritosrčno sporočil, kaj mu je za storiti, da zopet doseže svoje zdravje nazaj. Pisma pišite slovensko na: Dr. FERD. HARTMANN 231 East 14. St. New York, N.Y. Moja knjiga pod imenom NOVA METODA obširno opisuje različne bolezni, njih izvir in uspešno zdravljenje. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti za vsake-j ga in jaz jo pošljem vsakemu, kateri mi pri naročbi dopošlje nekaj znamk za poštnino. {A g Ml VAS SEZNAN1MOZ ni «L l m M. NOVO «3 kamnov novo pristnih äw H % r\ I¥9 9 w w vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati ?a prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ^AčCUfaius” ur in sicer samo za $5.7 5 komad! Te vrste ure, so jako pri-pravne iii pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki še vozijo in ki opravljajo bolj težka fnniJsiimodo6. garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili, Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In pre ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam yaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne marate uro pošljite na naše stroške nazaj žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: -jo ni potreba kupiti in ranl/iromn VOO LePa jite na nase stroške nazaj, fivfl a \ Gonil U SU U f O G i veri EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S A Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique "Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano iri razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik.......9500 HP Pristanišče 57 Pbrth Ri/er vziožjs 15ta St , New York Citv PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New Yor c MAURICE W. KOZMINSKI glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. n H Pater SctioeiMn Brewing M M PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. « í; potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj «S priditeknam. NAj večja zaloga moške obleke, srajc klo-bukov in spodriega perila na zapadni strani. m m Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po narpčilu. «J. J. DVORAK & Co. « H 1853-55 Blue Island Ave. m Telefon Canal 1198. “Glas Svobode ff (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th Sjt. Chicago, Illinois. Subscription $2-OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. 'Glas Svobodk’ izhaja vsaki petek §j-------------in v (¿¡ja--------------- Z L AMERIKO: Za celo leto................$2.00 za pol leta.................$1.00 £ A EVROPO:* Začelo leto.................$2.50 za pol leta............... $1.25 1 Naslov za Dopise in Pošiljat ve je GLAS SVOBODE CO. |||( 1518 WEST 20th St., Chicago, 111 Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno uaznanijo poleg Novega tudi |li Stari naslov. KAJ POMENI TO? H gl .... Kaj pomeni ta mobilizacija H 20.000 mož ameriških kapitalistih I nili ljudi, ki jim tudi v tej deželi I pravimo vojaki. Kaj moramo kot I dobri patriot je z drugim časopis-I jetrn vred molčati, ko nam je venil dar Taft priredil tako podoknico z nabasanimi puškami? Skoro vse časopisje v to sedaj veruje ker v primeri z svojim vsakda-|j njim brbranjem, so sedaj popolnoma tihi in gluhi, kot ribe v vosi di; sedaj, ko se je zgodil velik i trenotek v ameriški politiki pa ti 1 plačani Efijalti molče in ljudstvu I ne povedo nič drozega, kot, da je “ Uncle Sam zopet pokazal svoj stari “glory” in chicaška Tribu na je prinesla sliko, ki je za Francijo, Nemčijo in Anglijo navadna profanacija, in če imajo konzuli omenjenih držav še kaj časti in ponosa, ne bi molčali na javno razžalitev in zasmehovanje svojih rojakov Danes je v Meksiki meščanska vojska. Predsednik Diaz je izročil državo v kremplje kapitala: ameriškega, francoskega, angleškega in nemškega. Visi so pa eno in isto; pri denarju se narodnost neha. Za -sedajni svet je naravna ne-||J sreča, da absolutizmu® (samodr-¡1 štvo) še vedno vlada na najupliv-|l| nejših krajih, Posebno zaslombo || mu pa daje diphmiačija in voja-I štvo. Naj lio državi na čelu kak I car ali od ljudstva izvoljen predli sednik, v teh dveh rečeh sta si po-I polnonia enaka; razločka ni droll zega kot pridevek car ali predli sednik. Na -polju diplomacije se dela vse zavratno in v temi in ¡-par ljudi, (dostikrat tudi ena sama ženska krasotica!) odločuje za celo deželo in za več milionov ljudi po svoji volji, oziraje se na svoje lastno prepričanje in interese. Monopol (samopris-voja), vlada nad sedanjo diplomacijo in vso stvar tako monopolirajo, kot se njim poljubi. Kaj vse so diplo-I: mat j e že zakrivili nad svetom! Ne našteli bi celi dan in ne popisali na vseh osem ih naših straneh zaporedoma njihovih grehov, sle-!j parij, ubijalstva, izsesavanja in prešestovanja. Mnogokrat je v rokah enega človeka cela država, da, dostikrat odvisen cel svet. In ravno sedaj imamo le;p -slučaj takega monopola samodrštva storjenega od človeka, ki je zdra-ven predsedniške časti še najviš-j ji poveljnik armade in mornarice, in ki je spravil v par urah cello deželo v nevarnost in ki ni ra-I čunal na konsekvence in posledi-Ice -svojega koraka. Ce ima en člo-¡1 vek toraj tako moč, se pač ne mo-.. re mu nič na pot postavljati in 1 nam lahko po krivdi enega clove's ka zagrmi nad glavami katastro-! fa. v podobi klanja. Kaj pomeni mobilizacija 20.000 U- vprašanje se glasi: v poizkusitev, če je armada za v hoj pripravljena. Zakaj se je-pa ravno poslalo vojaštvo na meksikansko mejo, proti deželi, kjer se sedaj bije meščanska vojska za pravično -stvar? Na to vprašanje nam žalibog ne da nihče nobenega odgovora, še manj ga je pričakovati od oficiozne lili strani. Kratko se je odgovorilo, lil! da mobilizacija nima s tem nič za Rji opraviti. (?) ij-j;1', Ampak —- noben človek ne ve-■ ruje tega; noben človek danes v ■IZjed. državah ne veruje na trdil nost napovedbe “manevrov”. In I]zakaj se je manever zbunkal se-III daj, ko kongres več ne zboruje in Muko vlada nima nobenih na.sprotni-Bjkov pričakovati? Nikoli poprej ni bilo govora o tem; tudi ni predsednik vprašal za kake posebne doklade za ta “manever”; prišlo je vse kot strela iz jasnega neba ! Kaj pomeni vendar? Ljudje iščejo vzrokov, juristi gledajo v pogodbo in v knjigo, kateri se pravi “mednarodni zakoni” (International Law), toda vzroka ne morejo najti; živ krst o tem ne pove nič. Največje vprašanje pa je za nas, delavce: komu prinese korist? Če se to vprašamo, pridejo človeku naslednje misli v pretres: Je ameriški kapital z vstajo v nevarnosti? Kaj ni ravno ta vstaja delo ameriških kapitalistov, da intervenirajo (p-osredu jejo) in anektirajo severne države Meksike? ali je cele stvar delo obeh vlad, ali, da despotizmu ameriška vlada, pripomore -do zmage s tem, da pobije vstajnike, ali vstajniki morebiti hlepijo po bližnjem ameriškem ozemlju? Neka druga vrsta misli: zamo-ré taka “diverzija na ven”, -predsedniku Taftu osebno, in republikanski stranki na drugi strani, prinesti kake koristi*? Po nekem starem amerikanskem pregovoru se nezaimenjuje konj če se prekorači že enkrat reko. In če se bodo homatije in državni humbung taim doli kaj dolgo vlekel, kar je gotovo za verjeti, potem ni za poslušati svet, da se z sedajnim predsednikom pomete.. In bodo volitve za prihodnji predsedniški stolec za republikance ugodnejše, če se -bo polovico Meksike “vzelo” in priklopilo Zjed. državam ? To so vprašanja, ki se ne dajo pobijati. Morebiti, da niso prava. Ampak tu stojimo pred velikim korakom in sme li ena ljudo-Vlada, imeti proti ljudstvu — skrivnosti?! Je to v konstituciji?! Mi ravno iz patriotizma vprašamo: z barvo na dan! Se je 20,-000 do nosa oboroženih ameriških vojakov poslalo na fieksikansko mejo za interese republikanske stranke, ali :za interese ameriških kapitalistov, ali bomo imeli vojsko za oba lopova skupaj?! William Taft, pa je zopet jasno pokazal svoje “miroljubne i-dcje” : no, Montecuecoli mu je povedal resnico v obraz. —• Ul vojakov, takorekoč čez noč? radni odgovor čez to I ¡f" • • KAJ KAPITALIST DELA. Nikoli še še ni toliko govorilo in pisalo o kapitalistih, kot ravno zadnje desetletje. Vzrok je ta, ker kapitalisti vedno bolj vstajajo. se množe in zatirajo in izrabljajo delavce. Da je kapitalizem, v taki obliki kot se poraja sedaj, vsemu vstroju in delavstvu sovražen, smo že dostikrat dokazali. Nekateri sedaj dele človeško družbo v Ameriki v razred delavnih ljudi, ki vse stvari producirajo in tako svet drže pokonci, in zo-pet razred ljudi, ki se na račun delavnih razredov ljudi — dobro žive. Lahko je uganiti, da tu mislimo kapitaliste in večje delodajalce. Še pred sto leti, je bil producent. kake stvari, tudi gospodar predmeta, iz navadnega vzroka, ker je sam s svojim delom predmet naredil in ga je lahko imenoval svojo last. Tako je potem svoje sirovo blago zamenjal s drugim predmetom in na stvari ni nič zgubil, temveč se mu je delo splačalo, ker je dobil za njega popolno plačilo in obratno. Potem je prišla -mašina. Stroj je spodrinil delo posameznika, in vstvar.il socialno delo skupnosti, to se pravi, da je več delavcev ^delalo. na istem predmetu, ki se je preje izdeloval le od, posameznika, kateri ga je tudi za celoto prodal ali zamenjal. Vsak delavec si -seveda zase ni mogel kupiti stroja, prvič je bil predrag in drugič se je stroj prehitro menjaval itd. Če pa je ostal pri svoji stari metodi, je takoj spoznal, da je njegovo delo padlo, nima več tiste vrednosti in zraven ni -mogel tudi več konkurirati z tovarnarjem, kateri je ist-i izdelek, naredil hitreje, boljše in ceneje. Tukaj je rokodelec premišljeval, kaj mu je začeti. Da vzdrži tempo z rnašino, bi moral uajmanje petnajskrat hitreje delati, če bi si hotel s svojim predmetom, katerega je p-rej dajal svetu, “svoje življenje” o-hraniti. Ostalo mu nič drugega (to sedaj vemo in vidimo), kot zapustiti svojo delavnico in hajd, ponudit se tovarnarju v delo in mašini v slugo. V par desetletjih je tako mašina postala odločilen faktor in pot nazaj zaprta. Prej je bil človek tisti, ki je delal; sedaj to preskrbi stroj, če on na njega pazi in mu po pravilih služi. Gotovo, -so mogli prej delavci stroje narediti, in brez roke delavca tudi mašine nočejo delati, ker so mrtvo sestavljeno telo in tako navezani na delavčevo pomoč na zunaj. Vendar je pa ma šina danes več vredna kot človek ! Kar namreč delodajalec da za -njegovo delo, je pa tisto, kot kar da mašini: enemu mezdo, drugemu kurjavo, olje in gonilno moč. Kaj potem kapitalisti nič ne delajo? Kaj smo kapitalisti sami lenuhi? Mi, ki se moremo z možgani čeli dan truditi, da vodimo naš biro in zagotovimo tako delavcem delo?'Mi, kapitalisti smo lenuhi? Kaj ve en delavec, kakšne skrbi imamo mi: vedno gledati na konkurenco, nove iznajdbe, večjo plačo, družba, življenske potrebe, zabava ...” On ima ja lepo, skoro brez skrbi ! Zjutraj pride lepo ob določeni uri na delo, zvečer ob določeni u-ri zopet domov, ne da bi se brigal še naprej za tovarno — ampak mi. delodajalci, mi nismo nikoli prosti; moremo vedno gledati, kam prodamo blago in tudi gledati na to, da imajo ljudje dela. Po takih zaključkih se potem kapitalisti mirno v blazinah oddahnejo . . . Na zunajne, imajo v tem malo prav. Industrielna buržoazija kot v Nemčiji in Angliji je sklela iz trdega dela, začetnikov, ki sani niso bili drugo, kot lastniki pred meta svojih žuljev, kot smo go-raj opisali. Obstanek strojne industrije je pa vs-klil iz stare manufakture. V Evropi še danes velja fabrikant kot resen, delaven človek in se razločuje od bogatega aristokrata vidno. Današnji čas je strojno industrielna revolucija. Tekati mora tja in -sem. Novi stroji, konkurenca. spletke, zveze, trusti, vse to da induistrijeu za misliti in se bojevati, ker kapital drži le do tedaj, dokler se ga pametno in energično vodi. Kapitalisti bi se med sabo uničili, če bi delali konšekVen-tno; ostalo mu je samo še ena pot. da se niso med sabo požrli: mono-polizacija kapitala in produkta. Monopol pa ravno vodi kapitaliste do tiste višine človeške maši-nerije, kot jo imamo danes pred očmi. Sedaj se torej kapitalistični sistem drži, vleče vse, delo in dobiček. Morebiti bodo poznejše človeške generacije pribojevale do tega, da bo produkt delavcev, ki ga skupno producirajo, tudi njihova lastnina; to pa bo vzelo še stoletja. Vsak -delavec -pa je vreden svojega plačila. Delavec, kot deloda-jale. Zakaj pa da hi delodajale dobil od sto 99, in ti samo 1 dolar, o tem je drugo vprašanje. —-To je ravno tako, kot če kaka roparska banda dobi v svoje roke velik plen in njen “kapitan” pravi, da njemu gre največ, ker on je 7. svojim načrtom pripomogel največ, da so plen dobili; tak eho vlada tudi med današnjo kapitalistično -družbo. Če pa pravi kapitalist, da mora on gledati, da se proda in dobi odjemalcev, mu delavec ima to-le za odgovoriti: Ti ne delaš potrebe za življenske stvari. Kar svet rabi, si bo vedel preskrbeti; delavcem je pri tem vseeno, pri katerem delodajalcu delajo. Delo delodajalca obstoji le na tem, da svojega produkta več proda na svoje odjemalce, da s tem spravi večji dobiček in da postane vedno bolj bogat, ne pa za to, da delavcu preskrbi polento! V družabnem oziru pa nima delo kapitalista nobene vrednosti za nas. Mi s tem nočemo zatrjevati, da kapitalisti nič ne delajo (ne govorimo o fizičnem delu),'ampak usmiljenje s temi revčki pa nočemo imeti in tudi ni na mestu. Če bodo spali, se jim zlato ne bo .množilo, in je ta “kšeft” večkrat podoben, -tistemu morskih razboj--.nikov Čin-ču-an-čanka v kitajskih vodah. Delo današnjih modernih piratov. borzijancev in kraljev in kraljevičev, trusta pa -obstoja tu-•di danes le v tem smislu, kako .druge ociganiti, jih prevariti, o-.beračiti in sam postati bogataš, magnat, ali celo kak “kralj” železniške ali petrolejske vrste, V tem obstoji delo kapitalistov. Genik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W, 20 Street, Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: Vinjete ........................$1.00 Jakob Ruka.........................50 Za narodov blag-or.................75 Knjiga za lahkomiselne ljudi----$1-00 Kralj na Betajnovi.................75 Hiša Marije Pomočnice..............75 Gospa Judit........................75 Nina...............................75 Krpanova kobila.................$1.50 Hlapec Jernej......................75 Zgodbe ............................75 Za ¡križen .....................$1.00 Ob zori.........................$1.00 Kurent.............................75 Hlapci............................ 75 KERSNIKOVI SPISI: Cyklamen I. snopič............$1.00 Agitator, II. snopič............$1.00 Na Žerinja-h, III. snopič.......$1.00 Lutrski ljudje, IV. snopič......$1.00 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.00 Jara gospoda, VI. snopič........$1.00 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ............................$2.00 Berite novice, IX. snopič.......$1.25 Kritika-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI: Bahovi huzarji . . —............$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek........75 ........... II. „ 75 „ III.................75 IV..... ...... .75 V. „ .....$1.00 ” „ „ VI................$1.00 JURČIČEVI SPISI: I. zv.: Deseti brati, roman... .50 Pripovedni spisi: IV. zv.: Tihotapec;' Gtad Roji- nje; Klošterski Žolnir; Dva-brata ........................50 V. zv.: Hči mestnega -sodnika; Nemški valpet; Sin kmetskega cesarja; Lipe; Pipa tobaka; V vojni krajini.......50 VI. zv.: Sosedov sin; Moč pra- vice; Telečja pečenka; Bojim se te; Ponarejeni bankovci; Kako je k-otarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel; Črta iz življenja političnega agitatorja........50 VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenljah...............50 VIII. zv.: G vet m sad; Bela ruta, bel denar.....................50 IX. zv.: Doktor Bober; Med dvema stoloma.................50 X. zv.: Rokovnjači, zgodov. ro- man; Moj prijatelj Jamra-lec; Šest parov klobas; Po tobaku smrdiš; Ženitev iz nevošljivosti.................50 XI. zv.: Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika De-seniška.......50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa....... 2. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr. France Prešeren .50 9. zv.: Za vozem; Izganci; Štu- cient Lojze: Fenny; KTa- nec siromakov .40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella .40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija ,Brum- .40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja .40 15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve nevesti.. .50 .40 .40 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.; Ivan Slavelj; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ...................$1.25 IT. iv.: Otok in struga; V Karlovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia...............$1.25 III. zv.: Ivan Solnce; Grajski pisar.................$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; —• Vita, vitae meae..................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4000 Času primerna povest iz prihodnjih dob...............$1.25 Sl EN KI EWICZOVI SPISI: Rodbina Polaneških v 3 delih. .. .$3.50 Mali vitez v 3 delih...........$2.50 Potop I. in II. zvezek.........$2.50 Križarji v 4 delih.............$2.50 Za kruhom.........................15 Z ognjem in mečem, 4 delih.. . .$2.00 Brez dogme . . . ..............$1.50 STRITARJEVI SPISI: Pod lipo..........................50 Jagode ...........................50 Lešniki ..........................50 Zimski večeri.....................50 TOLSTOJEVI SPISI: Rodbinska sreča...................40 Ana Karanina...................$2.50 Kaza-ki...........................75 Tri povesti ......................25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3, do 9. zvezka; zvezek po.....50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 13. zv.: Za staro pravdo..............50 14. zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25 15. zv.:Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti...........50 16. zv.: Pri Jugoslovanih.............50 17. zv.: Pot spokornikov, in dru- ge ............................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti .............................50 LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpoljudnejših ljudskih^ povesti. 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- na -kronika; Cesarjevič in sestri dvojčkinji...............25 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. Duha............................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem.....................25 4. zv.: Ciganka. Po povelju...........25 5. zv.: Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin..........25 6. zv.: Pevčevo -srce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro...........................25 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij.............................25 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kinkinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti; Na Bregu........................25 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. BrouSka v XV stoletje ......................75 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Momenti.............................$1.25 Spomini............................... 75 Iz naših krajev.....................$1.00 Obsojenci...........................$1.00 Igračke................................75 Tilho in drugi.........................75 Reformacija............................50 Spolne bolezni.........................25 Dobra gospodinja (vezana)...........$1.50 Primož Trubar..........................25 Na divjem zapadu.......................50 Džungl..............................$1.00 Na rakovo nogo (vezana)................50 Srce (vezana) ......................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. *zv.. .$1.50 Marica.................................40 Spominski listi........................25 Burska vojska......................... 30 Avstrijski junaki......................75 Znamenje štirih........................30 Veliki trgovec..........-..........50 General Lavdon.........................25 Črni bratje............................20 Andrej Hofer...........................20 Princ Evgen Savojski...................20 Viljem baron Tegetthoff................25 V tujih služba-h...............„.....50 Na bojišču........................... 40 Marjetica ,........................... 50 V gorskem zakotju....................15 ilijada............................... 50 Krištof Kolumb.........................20 Uporniki ... ........................ 40 Rusko-Japonska vojska s podobami .............................$1.50 Zadnja kmečka vojska...................75 Odkritje Amerike' (vezana).... $1.00 Gozd-ovnik 2 zvez. skupaj..............75 Materina žrtev.........................50 Repoštev . ............................20 Babica.................................50 Robinzon...............................60 Pripovesti o Petru velikem.............75 Pod turškim jarmom.....................20 Štiri povesti..........................20 Izdajavec..............................50 Križem sveta...........................40 Zlatarjevo zlato.......................75 Miklova Zala...........................30 Zmaj iz Bosne . . .....................50 Pri stricu............................ 40 V delu je rešitev....................25 Knez črni Jurij........................20 Nikolaj Zrinjski.......................20 Na krivih potih . . .. *...............40 Domači zdravnik . .................... 60 Pravila dostojnosti.........-......20 Sl-o/enski pravnik, (vezana)....$2.50 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov..............................$5.00 Kitajci in Japonci.....................50 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-slovenski slovar.............30 Avstralija in nje otoki................50 Razporoka...........................$1.00 Ponižani in razžaljeni..............$1.00 Luči...................................50 Ruska moderna.......................$1.50 Ben Hur. (vezana)........*......$2.00 Iz knjige življenja II. zvez......$1.50 Vaška kronika .........................75 Stepni kralj Lear.................... 50 Straža..............................$1.00 Islandski ribič . ,.....^.......50 Z 'viharja v zavetje...................75 Reliefi.............................. 75 Slučaji osode..........................75 Beračica...............................20 Mladost................................40 Božična noč............................40 Kirdžali...............................75 Pot za razpotjem (vezana)...........$1.50 Novele in črtice....................$1.50 Pred nevihto...........................30 Strahoval« dveh kron 2 zvez.....$1.00 Barvaste črepinje......................30 M-ož Simone...................... .$1.00 Malo življenje....................... 50 Deteljica..............................30 Oče naš................................50 Doktor Holman..........................25 Tartarin iz Taraskona..................50 Trije mušketirji....................$2.50 in Dvajset let pozneje..............$2.50 O te ženske . ....................$1.00 Grof Monte Cri-sto I. zvezek..$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek. .. .$2.00 Dama s kamelijami................$1.00 Preko morja..............,.........40 Vohun..............................75 Korotanske povesti............... .50 Čez trnje do sreče.................50 V znamenju življenja...............75 Bolgarija in Srbija................50 Utrinki.........................$1.00 Dolina krvi......................$1.50 Tol-stoj in njegovo poslanstvo... .30 Veliki punt...................:. .75 V naravi........................ 50 Zadn-ji rodbine Benalje.............75 Iz nižin življenja..................50 Blagor na vrtu cvetočih.............50 Dve noveli..........................50 Rdeči smeh......................... 75 Mali lord..........................75 Kratka zgodovina....................50 Kako pišejo ženske...............$1.00 Navihanci........................$1.00 Znanci............................. 75 Jari junaki......................$1.00 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50 Zločin in kazen, skupaj 3 knjige. .$3.00 Pesnitve, Aškerc................$2.00 Stara Devica.......................30 Kacijanar..........................50 Lazarič Lindars-fci................75 Quo V-adis, (vezan)..............$2.50 Skrivnosti srca.................... 50 Krvava noč v Ljubljani..............40 Postrežba bolnikom..................40 Slovenske reformacije . ............50 Tajnosti španske inkvizicije, 4 zv. .25 Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne .................................30 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. SLOVANI PRVOTNI NAROD V EVROPI V založbi e. kr. vseučiliščnega knji-garja Jurija Szelinskega na Dunaju, I. Neuer Markt 8, je izšla knjiga pod naslovom: “Zunko- vič, Die Slaven, ein Urvolk Eu--ropa-s” (Slovani prvotni narod v Evropi). Knjiga vzbuja občno pozornost zarad svoje vsebine. Pisatelj dokazuje, da so Slovani naj-starši narod v Evropi. Podlaga so mu krajevna imena,, o katerih so mnogi -bili mnenja, da so rimskega in nemškega izvora, pa so veči del slovanske korenine. Tudi nemški ¡bogovi niso pristno nemški, temveč so slovanskega pokoljenja. Celo nemške rune niso lastnina Nemcev, ampak Slovanov. Dokaz je velezani-miv. .. Povsod, kjer v Evropi sedaj bivajo Nemci, so stanovali Slovani. Ob Pirenejah na Španskem in Francoskem še sedaj bivaj-o Baski, k o,jih jezik je v tesnem sorodstvu s Slovani, kar je že 1. 1894 dokazal I. Topolovšek v znameniti svoji knjigi “Die basko-slavi-sch e Spr aeheinheit ’ ’. Na Dunaju je še v 14. stoletju bilo bogoslužje “wmdiseh”, t. j. slovensko. Listino hrani dvorna knjižnica na Dunaju. Pisatelj navaja še mnogo dokazov, ki potrjujejo njegovo trditev. To delo majorja Zunkoviča imenujejo revolucionarno, zatu je pisatelj, bivši major, bil dejan v —- penzijon. — Največ se sodi tako, da so prišli Slovani v Evropo še le za časa selitev ljudstva, da so n. pr. Slovenci se naselili še le .v šestem stoletju v nekdanjih svojih pokrajinah. Nemci in Lahi kvarijo zgodovino, predstavljajo Slovane za inferioren in nekulturen rod. umevno, da jiim niso všeč Žunko-vičeve študije ter da hočejo njegova raziskovanja postaviti v nič. Ali v svetu učenjakov dobivajo Zunkovičeva izvajanja tla, ker so-njegovi argumenti dobro podprti. Pisatelj hoče dokazati, da je bil prvotni rod v Evropi narod, ki je govoril jezik, kateri je temelj današnjim slovanskim jezikom. Znamenita Zunkovičeva knjiga v-zlbuja občo pozornost ter utegne postati izrednega pomena za raziskovanje slovanske zgodovine. Od avstrijske vi a,d e je pa navaden škandal, da je človeka, kot Zunkoviča za svoje veliko zgodovinsko delo vpokojila. S tem se je hotelo nekako mlajšim zgodovinarjem pokazati, da ne sme njih učenost iti čez, od kakega trdega Nemca spisano zgodovino o Slovanih. ' Da pa je major Žtmkovič žrtev današnje avstrijsko klerikalne vlade, je tudi razviditi iz tega, ker so o vpokojitvi poslanci Šu-steršičeve stranke tako soglasno molčali. Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” or, A S SVORODE Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. /Yis/VsYX Incorp. 21. nov. 1909 15. marca 1910 MADUSOIV, PENNSYLVANIA GDAVINT ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. y.APTSiNUTiKAR,: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121. Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠEfTINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg. Pa. Box 28. ' VRHOVNI ZDRAVNIK: OR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. DIVIDE ET IMPERA! Sedel je Krist na Oljski gori in zrl nepremično na mesto Jeruzalem. Solnce je zahajalo. Rudasta večerna zarja je padala kakor senca po jeruzalemski planjavi, rudila je te griče, odbijala se ob nebu ter z.ažarevala in otemneva-la, kakor da bi se narava poigravala s čarobnim mešanjem barv. Ponosna judovska stolica je žarela v vseh barvali. — Krist pa je podprl glavo z roko in božje solze so močile grudo. Globok vzdih se mu je izvil iz božjih prsi: “O, da hi bilo vsaj ti spoznalo in zlasti ta svoj dan !”--------Tn jo- kal je domovinske l.jubavi — jokal Človek — Bog. V posvetovalnici velikega duhovna Kajfe je bil zbran istočasno cvet judovske duhovščine, pismouki, prvaki vladajoče klike duhovno v-farize jev. Posvetovanje se je vršilo hlastno, obupno.----------“Jona, ti praviš, da narod gine vsled nesloge. Kdo je temu kriv? mari ne ta Nazarečan?! Kdo seje prepir? mari ne ta, ki uči prostost in svobodo? — Kdo odvaja ljudstvo od duhovščine? Mari ne ta, ki podira postavo?! Kdo je sramotil nas vpričo ljudstva? mari ne ta, ki vas je tolikrat ujel v besedah in dejanjih, vas, ki ste slavni pismouki. Narod se obrača od nas, ker ga je nam odtujil On — in ti praviš : ““Pustite" ga, on je krepo- sten!”” Kako moreš zagovarjati njega, ki nam hoče izviti iz rok moč nad ljudstvom, ki nas hoče pahniti s svojim naukom ljubezni in svobode v revščino in v posmeh ljudstva. — Govori, opraviči svoj izdajalski zagovor !” -7- Vstal je Jona in govoril: “Jehova, ti veš, da sem nesebičen, veš, da hrepenim po tvoji časti in slavi, po sp asu svojega zatiranega naroda! Jasna in odkrita bodi moja beseda! Vi /.vračate vso krivdo na tega človeka, on je kriv, da narod gine, da nam ni pokoren, da se od nas obrača. Pomislite in prevdarite, kaj delate! Spoznajte sebe in svoja dela! Vi, farizeji, primerjajte sebe ž njim! Kaj ostane pri vas? Svetohlinstvo, hinavščina, podlost, lakomnost, prevzetnost, krivica in hudobija”. —Govorečega ni nihče motil, dasi ni bila navada molčati. Nefea nevidna moč jim je vezala jezik in molčali so. —-“Radi česa se postite iti molite? Ali ne radi hvale ljudi in dobičkaželj-nosti? — V čem tiči vaša modrost? ali ne v zvijači in zavijanju. Od kod vaša dostojanstva? Ali niso pridobljena z licemerstvom. goljufijo, lizunstvom in zaslepljenjem ljudstva? Kako porabljate moč nad ljudstvom? Ali ne v svoje umazane in sbbične namene!? Kdo je izdal Simonida, ki je imel edini resno voljo tlačenemu narodu pomagati, —- kdo je bil, ki ga je izdal rimski vladi?! Molčite? — da, molčite . . . Hoteli ste v svoji sebičnosti pograbiti talente, ki so bili namenjeni Izraelu, a pograbil jih je vam iz ust nenasitni Rim! Hinavci, vi kričite o krivicah, ki se gode narodu, pa ne poveste, da ste tisti krvič-niki vi sami. Izdajalci — vi izdajate svoj narod, a ne on, ki uči, da so vaša dela hudobna. On odpira ljudstvu oči, vi pa se bojite, da bi Ljudstvo ne spregledalo, ker veste, da bi bil to začetek konca vaših hudobij. Vi se posmehujete pri oltarjih Jehovi — vi, krivo-prisežiniki. vi, hlapci rimskih hlapcev, vi strahopetci, vi —- — —zabučalo je kričanje in vpitje po zbornici vsevprek; rudasta zarja pa je posijala skozi 0-kno. Njeni prameni so padli na bledo lice Joni in zaplamtel je kakor baklja-------in nihče se ga ni upal dotakniti. Povzdignil je roko in zaupil: “Govoril sem, vi glejte!” in odšel je počasnih korakov iz razburkane posvetovalnice. ----- —- Vstal je Kajfa in rekel: “Vsi veste, da je mnogo resnice na tem, kar je govoril. Med seboj smo; kaj nam mari narod! Mi ho-čeiflo živeti, pa naj pogine tudi narod. A on, naš strah, naša poguba, 011 mora umreti!” —--------- Po posvetovalnici je odmevalo: “Mora umreti!”-------------“Vsi smo edini v tem, da za vsako ceno ohranimo duhovsko kasto v Izraelu na vrhuncu moči, zato sem skušal rimske oblastnike pridobiti v naklonjenosti do nas. Očitalo sc mi je, — med vami so tisti — da iščem preveč prijateljstva pri rimskih oblastnikih, toda krivico ste mi storili. Poslušajte in preudarite moje delo. Smrt “Nazarečana” je gotova in to po moji zaslugi, poleg tega pa sem pridobil duhovskemu stanu zaklad, ki je večji in pip donosnejši od Simonidovega. Cujte, učil sem se pri Rimljanih modrosti, kako treba vladati, in ta modrost, tiči v reku: “Divide et impera!” —: — —- “Divide et impera”! je jekni-lo po zboroval niči. — i— -— Zadnji prameni nadaste večerne zarje so padli skozi okno in izginili v temi. Potemnila in počrnila so obličja in postave duhovnov, pis-inarjev in farizejev. Padli so v senco zlobnega duha in zboroval-nica jc bila nasičena težkega, morečega vzduha. —--------Odpro se vrata in vstopi v črni plašč zavit mož, pošepeče nekaj strežaju velikega duhovna ter postoji pri zavesi. Strežaj stopi h Kajfi in mu pošepeta na uho. Elastično se dvigne veliki duhoven ter da znamenje, da hoče govoriti. Vse u-tihne. “Veliki zbor! Prišel je tre-notek, ki sem si ga želel. Vedite, da je storjen danes prvi odločilni korak k rešitvi našega nacpda. Prišel je učenec Onega, ki ga vsi sovražimo rpdi zapeljevanja naroda. Ta njegov učenec je pripravljen njega izdati. —- Smrt njegova osvobodi narod.” — — “Smrt, njegova!” je bil odjek. — V posvetovalnici so gorele sveče, a črni, vražji prameni so se vsipali gosto kakor megla skozi okna in padali so na Kajfo in Judeža. ki je bil vsled teli pramenov postal črn. da so se odmikali od njega celo farizeji. “Kaj mi daste, da ga vam izročim,” — — —- In našteli so mu trideset sre-bernikov, ceno cenjenega. — In šel je v temno noč. — Krist pa je jokal vsled velike ljubezni. — V posvetovalnici pa so vpili: “Ho-sana ti Jehova! Slava ti Kajfa! Divide et impera!” Na obširnem dvoru Pilatove palače so zbijali rimski dostojanstveniki šale. Pilat se je ra.zgo-v ar jal s svojimi dvorniki o zasuž-njenju Judov. “Ta rod je sicer plemenit in najboljši, kar jih i-ma Rim pod svojim žezlom, toda čuta samoobrambe in celokupnosti nima ta narod v svoji duši. Pri bogovih, lahko nam je delo v tem narodu. Naše geslo: “Divide et impera! ” nam nudi stoteren sad. — Izvedel sem ravnokar, da mislijo ugonobiti onega misleca, filozofa, Nazarenčana, v kojega plemenite nauke je moja soproga zavervana z vso dušo, samo radi tega, ker vidi v, ujem duhovščina ne varnost za pogubo naroda, a zaslepljenci ne uvidijo, da so sužnji rimskih hlapcev. — “Divide et impera!”-------Krist pa je- kle- čal na Oljski gori. Pred božjimi očmi je drvila zgodovina vseh narodov od 'pamtiveka do pamtive-ka, in ko je prišla na vrsto mati Slovenija V verigah, obdana od svojih otrok, ki so jo bičali, tedaj je skril Krist glavo v dlan in iz njegovih božjih prsi se je izvil vzdih: “O da bi vsaj ti spoznala in zlasti ta svoj dan.’’----In jokal je domovinske ljubavi. — ________________________Dixi. DOPISI. . Adamsburgli, Pa. Uredništ vo Glas Svobode : — Štrajk je še vedno nespremenljiv. Kar glavno zahtevamo, nni-jo, lega nam kompanisti ne dopuste pod ndbenim pogojem. Cas je vendar prišel, ko so se nam oči odprle in upam, da se vsaj Slovence tu ne bo več na vrbici vodilo. Kar nas Slovence najbolj boli je to, ker so skabi po večini Hrvatje, katere si kompanisti dobe iz več krajev Amerike. — Obenem se tudi zahvalujem v i-menu štrajkarjev društvu št. 4 iz Waukegan, 111., katero društvo je po John Gantarju poslalo $6.70 in družtvu št. 8 v Mariana, Pa. za poslano svoto $2.00 po rojaku J. Severju : denar se je razdelil med sobrate S. D. P. in P. D. št. 2 v Adamsburgu. Pozdrav darovalcem in sobratom ! Tvan Flere. Arona. Pa. Uredništvo Glas Svobode: — Vsem čitateljem je znano, da že leto dan štrajkamo. Lahko trdim, da nam to ne bi bilo mogoče, če ne hi dobili zunajne podpore in to v prvi vrsti od U. M. W. of A-merica in svojih rojakov in posebno sobratov naše Zveze. Naš boj je jako ljut. Sicer nam daje pogum vse. ker vsak si misli, da pravična stvar mora zmagati, a če bi čitatelji vedeli, kakšne ovire se nam delajo od kapitalistične strani, bi dobili še drugo mnenje o štrajkn in boju, ki ga bijemo. Različne spreobrnitve se gode sedaj tn. Kompaniste so posebno podpirali nespametni rojaki, katerim so se obetali zlati gradovi, a dalo se jim ni nič kot navadno plačo. Nekateri so družbi več dolžni na hrani, kot so zaslužili ; sedaj se ta in drugi približuje nam, ker vvidi v kakšne klešče so prišli. Naj tu še povem, da smo od dr. št.- 24 iz Milwaukee, Wis., prejeli $16.00. katero je nabral sobrat John Krolnik, katerega je druž-tvo za Westmorelandske štraj-karje izvolilo za nabiralca. Ta lepa svota se je po uvidno-sti razdelila in smo cenjenim darovalcem iz srca hvaležni. Naj bi se našlo še več takih po-snemalcev ! _ Naj še omenim, da so bili ined darovalci tudi trije sobratjte iz S. Chicage. M. Brunet, tajnik skupnega odbora. Hurastesia. Neki zdravniški list, ki se bavi izključno z slučaji nervoznosti in nerednega prebavljanja, zatrjuje in sklepa iz raznih statistik, da umre petinsedemdeset tisoč ljudi v Zjed. državah letno, od teh bolezni. In vendar vidimo, da se ljudje za te grozne bolezni dosti ne brigajo in rabijo za njih odpravo navadne pripomočke, ki nimajo nobenega učinka. Zdravljenje je dostikrat popolnoma napačno, zakaj, za švohost in slabe živce, namesto da bi se dal pravi pripomoček, se zavživa nasprotno učinkujoča zdravila. Mi želimo, da v takih slučajih jemljete kot dober pripomoček Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je uspešen in priporočila vreden pripomoček. Bo v prvi vrsti spravilo v red prebavne organe, kar bo dalo fundaminacijo za novo. bogato kri. Živci se bodo radi boljše hrane oživili in postali zopet močni. Če je le vaša prebava redna, nervoznost in slabi občutki vas potem popuste. V vseh slučajih neredne prebave, se lahko zanesete na Trinerjevo ameriško zdravilno greniko vino. V lekarniških prostorih. J os. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.. j. w navuuuu oiu v ciisAtî angiesKe slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši poseDiu neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. Za zunanje oglase ni odgovorilo uredništvo ne upravništvo. Reinhold Kroll Trgovec i vinom in likerji na debelo “GREEN BELL” naša specialiteta. 410 Greenfield Ave M ilwaukee, Wis. Phone: 1574 J. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo 180. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Blue Island AVenne ; vogal 19. ul. SLOVENCI POSEČAJTE it Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in stnodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.in zap. 18-ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon Can a 11439. Phone: Canal 80. AVSTRO-AMERIKÂNSKA-LINIJA. Aï NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO Aï PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: M. Washington 18. marca 1911 Argentina...29. marca 1911 Augenia..... 5. aprila 1911 Oceania.......19. aprila 1911 Parniki odptujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbužja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO m W.SZYMANSKI -■ - * ., . .' v ........................1 TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM JMM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupjl v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. ta- ll. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoiudne in od 4.—8. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedcijah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo Aorist. m- s HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich* GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .groccrijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pawgarcer. H.GERLACH & CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potreb-ščin, moke in živeža ¡21! S, isti Sl ¡HEB0V6AB, WI5. Telefon 630 White. Gostilna "Slovenski Dom' na 2236 So. Wood cest« to je med Blue Islandl ulico in 22 JOHN MLADIČ. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak _ in importirani Hkerji. Teï. Canal rizek. Domači 210 3 Blue Island Av. cor. 21.St Pridite in si oglejte Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje Največja izbira v Cbicagi po ecni od..................... $7.50 do $25.00 Olekein suknje za dečke. $2.00 do $10.00 r Vogal Blue Island Avenue in 18- cesta. IraiS&c-■ ' .. ' j’ MINGUS Jelinek & Mayer, lastnika. P ATLAS BREWING CO. “T sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. I LAQER j MAONET j GRANAT ~ | i Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. .12 $ Največja slovenska lekarna v Chicagu I 4* 4* * * * * * Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dari do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo( naložen denar po 3 proč. na leto. Pridite in prepričajte se $ C. G. FOUCEK I ^ že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru ^ j* 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni *3, ^ Dvorani v Chicagu 111. ^ it 4* 4» 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*4* 4* *»*4*4* 4* 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4*4*5 moči in kreposti SLOV. DOPISI. Chicago, 111. Uredništvo Glas Svobode: — 0 izobraelbi župnika Sojar sem že toliko slišal in bral; da sem si mislil, če' je vse to resnica, (kar sedaj vviditm, da je) potefn je ta slovenski dušni pastir najbolj črna in garjeva ovca v celem Chicagu. ki ima vendar kot milion-sko mesto gaunerjev in obreko-velee.v in pbdležov sploh na razpolago. In tak črn zagriženeš pa še piše po listih : pustite vse v miru! > To se. lepo glasi, pustite vse v .miru, vprašam pa tega izzivača: zakaj pa Ti ne pustiš poštenih in mirnih ljudi na miru? Zakaj se s podtikaš nad ljudmi, ki se za Te 'toliko brigajo kot za lanski sneg. Zakaj si mene in več drugih sobratov napadel v Am. Slov. oih priliki pokojnega Lojza Ručigaj, člana dr. Slavija št. 1 S. N. P. J. ,J-aiz kot odbornik sem vršil svojo dolžnost. Zvest si sem, da sem se pri maši zadržal kot se spodobi ka človeka. Čakal sem mirno konca maše, a ko se je pričela “pridiga” (takega pridigaša!) sem cerkev zapustil, ker neverjamem kidba«arijam župnika Sojar in ker gotovo vi gospod to veste, ste podtikali moje ime pod volovsko i kožo, sami se pa seveda kot “visoko nadbražen” človek skrili za kožo rinocerosa. Kdor pa ve, kakšna je koža rinocerosa (upam da vaša izobrazba sega tako/ daleč!), mi bo meni, navadnemu «zemljanu gotovo odpuščeno, da vrne je sirovina, kar se tiče bontona,- g. Sojar, tako po kravje napadel. Že dolgo vrsto let se nisem menil iza. vse sirovosti prečastitega; ker je pa prilika nanesla, vezana z dolžnostjo odbornika, ' sem se podal med volkove; mislil sem, da si bom ohranil naravni glas govorjenja, a sprevidim še-le sedaj resničnost p-regovra: če greš ’med volkove, tuli tudi po volčje. Ker imam pa jaz to navado in toliko takta, da vse ljudi pustim v ¡božjem «miri», Si tudi .nisem mislil, da, sc Imjnene napadlo po volčje in še s tidenjeip v'A,.m. Slov., zraven Od strani bben-lriie-a-žiipnika Solar. f V j •; j’ _ f* . ¡Vam g. Sojar pa bi dal en svet, tistega” painikč,-tki nam ga vi da-jate v zadhji št e v Am. Slovenca: pustite vse v miru! (Vem pa tudi, da tega Vam ne dopovem, tudi če bi govoril z ustmi Janeza Svetoustneiga . . .) — Naj bi to zadostovalo ! Louis Skubic. Dne 11. feb. t. 1. nas je “obiskal’’ g. predsednik W. Taft. — Ljudstva je bilo veliko, posebno otroci so, skakali pridno okoli njegovega velikega avtomobila; mi delavci pa nismo dobili vzroka, da bi ga pozdravljali, ali kako drugače častili,, čeprav rad vsakemu roko stisne. Želim, da bi Slovenci se bolj sklepali lista Glas Svobode, ker ta “oči odpre”. Pozdrav naročnikov! Poročevalec. od tukajšnih dveh rovov “Power house”; do sedaj se je le nekoliko delalo, a sedaj smo primorani odložiti krampe. in lopate za nedoločeni čas. Ž somišljenskim pozdravom, Frank Leustik. Oregon City. Oreg. Uredništvo Glas Svobode: — Delavstvo' ponekod napreduje v svojih zahtevah, ponekod pa je vse pri starem režimu. Zadnje je tu gori pri nas. Poganjali smo se za 8 urno delo in kapitalisti niso šli vprašati za svet delavske voditelje, temveč svoje sirove bosse, ki so seveda rekli, da se naj dela ponoči 14 nr, po dnevu pa po 10 ur. Gotovo, bossi lahko tako govore, saj oni ne delajo. Za 8 urno delo jih je bilo — štirje, proti pa 40. Tako so z mešatarijo zmagali kapitalisti, po prizadevanju svojih priganjalcev bossov, ki so i-grali prvo vlogo. Jaz mislim, da si kapitalisti žele, da bi delali po 24 ur skupaj, pa še ne vem, če bi -bili zadovoljni. —• Tak je delavski položaj; brez delavske organizacije ne moreš napredovati. Trust je zvezal vse truste; far irski aji pa slovenski in španski —• Vsi so zvezani in e-nako poučeni, kako goljufati nezavedno ljudstvo. Kje so pa delavci zvezani? So že eni, a kedaj bodo vsi? Na delo! Združujmo se v delavske organizacije in volimo ob volitvah delavsko! Pozdrav! J. S. Black Diamond, Wash. Uredništvo Glas Svobode: — Malo se sliši iz naše naselbine; obstoja že pet let in je bila tukaj prej prava puščava, -sedaj se pa pase po pašnikih na tisoče konj in druge živine in lepo živi okoli 4 tisoč fariuerjev in vsi dobro izhajajo ker polje je rodovitno in že dobro obdelano. Največ se tukaj prideluje žita in ov,sa. Svet ima različno ceno, od 20 do 50 dolarjev aker. Slovencev nas je sicer tukaj malo, a ti še precej dobro napredujemo. Največ je Poljakov in Švedov. Prvi imajo svojo veliko katoliško cerkev (ti ljudje sploh -brez cerkve ne morejo niti živeti?) -Slovenci se pa za črnosukneže dosti ne brigamo in rajše delamo. Če pomislim, -da toliko dragega naroda uspešno deluje na farmarh, vabim Slovence, da se bolj primejo kmetijstva. Pozdrav! Slovenski farmer. J. M. -Springfield, 111. Uredništvo:Glas Svobode: — -Slovenci v našem mestu gotovo premišljujejo početek “sv. Trojice”,- ker drugače si nemorem prestavljati tacega molka že par mesecev, Vedite- g. urednik, da je tukaj največ f Jakih, ki so boga poslušni ih Vdani v božjo voljo, amen. vt. g Kar se dela tiče v tukajšnjih “šohtib”, je slaba. Dela se 2—3 dni v tednu. Kompanisti se izgovarjajo, da nimajo naročil in zatorej ne svetujem rojakom sem •za delom hoditi. Nekateri prerokujejo, da bodo še slabše razmere; pri bogovih, saj se že sedaj komaj živimo in kdor ima družino mu je skoraj za obubati. Veseli -me, ko berem v našem listu, da je med Slovenci začelo rasti zanimanje za mater zemljo — farmo. Le na zemlji je človek s časom le res svoj gospodar. i Lj&flJI Onnalinda, Pa. Uredništvo Glas Svobode: -— Delavske razmere se niso nič spremenile in so take, kot sem zadnjič poročal. 28. feb., nas je pa obiskal g. R. V. iz Beaverdale in ob času, ko ni bilo nobenega moža doma, kar se je gospodu jako čudno zdelo. Prišel je namreč na kolekto, koliko pa je dobil,, je pa drugo vprašanje:, Naj mi bo dovoljeno, tudi tnanire tega ..gospoda malo'popisati. Po arogantnosti se všff slovenski duhovniki Zrcalijo. Izjema ni seveda tudi R. V. Prišel je v hišo št. 15, ne da bi potrkal in- začel takoj siliti, naj se mu kaj da za -cerkev. V tej hiši stanujoči rojak mu je odgovoril, da nima ravno denarja sedaj. —-Dušni pastir pa mu zaluča v o-braz: za pivo pa imate, kaj? Rojak mu je odgovoril, da kozarec piva more imeti po tenkem delu. Nato mu je začel duhovni oče naštevati, kaj vse je cerkev in njegova dolžnost do “sv.” cerkve. Ko je videl da nič ne odpravi, (da namreč nič ne dobi!), ga je imenoval “socialista” in se napotil v drugo hišo; tam je obrekoval mirne ljudi z lenuhi in “bumsi”, čeprav dotičnik dela redno že 8 let pri eni družbi. V tretji hiši se je zgodilo isto; žena z tremi otroki je bila sama doma. Povedal ji je, po kaj je prišel in seveda vstopil v hišo brez pozdrava in ne da bi potrka). Vzame v roke zapisnik in jo začne -gledati, ker mu ni takoj mošnje odprla. Vprašal je ženo, koliko časa že ni.bila v cerkvi? Rekla mn je, da že 2 leti ni videla nobene no-trajš-čine cerkve in da upa,, da bo še lahko naprej mirno živela brez cerkve. Tu pa bi videli čitatelji, kako šo gospod poskočili! Kaj,,že d^e leti v nobeni cerkvi, ja kaj pa vi žena mislite? Vi pridete na dnu pekla, vas bodo “matrali” največji hudiči! ja kaj tacega, kaj tacega! Seveda, ko bi mu žena stisnila v mesnato roko dolarček, bi bila pa “dobra in ponižna” in bi šla gotovo gorka v nebesa. Se poznamo, se! Drugič kaj več! Opazovalec. Barton, Ohio. Uredništvo Glas Svobode: — V št. 6 je bil priobčen moj dopis v kterem sem poročal od ponesrečenega Slovaka; ko preei-tam, sem opazil majhno pomoto: na omenjenega Slovaka ni padel kamen pol tone težak, temveč se je onesvestil od slabega zraka in nadel, in si pri padcu prizadel u-sodepolni udarec na levo stran glave. 19. februarja je pogorel Cedar Grove, Pa. Uredništvo Glas Svobode: — Čuje se, da začnemo v tem mesecu delati z polno paro. Kar se nas Slovencev tiče, moram omeniti, da smo po večini v društvu št. 30 S. S. P. Zveze (Gorski Venec.) Le škoda da;.se v rovu že od. 15. novembra 1910 nič ne déla. Pri seji sem pri društvenih bratih šel na okoli z klobukom in nabral zn Westmorelapdske štraj-karje ,$5.65. Darovali so sledeči: Po 50c : Jovan Žabkar, Ivan Murgel, L. Vesta, Ig. Vidmar, And. Renko, Iv. Dolinar, Jos. Kaucius, Iv. Šubic ; po 25c: J. Reven, Jos. Murgel, Frank Dolinar; po 15c: Jos. Klemenčič, Martin Obet; po 10c Geo. Drovšek, Geo. Vidmar, Ant. Godec in Ivan Lukančič 5c. Ivan Žabkar, nabiralec. Oregon 0ity, Oreg. Uredništvo Glas Svobode: — Ni potreba polemizirati s faki-mi ljudmi, ki pošiljajo svoje dopise v predale Am. Slov. Vendar so pa bile v št. 11 t. 1. iz našega mesta take neumnosti, da kdor je bil kedaj v tem kraju mu je za poč’t! V tistem dopisu je bilo polovico laži. Zakaj lagati? Tudi se gospod dopisnik skriva v dopisu z svojim pravim imenom, ln sedaj ko ste že vse poizkusili, da bi me sprevidi iz mesta, se vam pa ljudje smejejo in z gotovostjo vam rečeni, da klerikalne zastave ne boste nikoli nosili po 'Oregon Citv. Vprašal bi'pa vseeno rad dopisnika : • imaš zdrave možgane, ali ne? Želim, da še zbajde dopisnik 'v mo jej hiši,, saj 'mu ' je-gotovo znano, le.je živim -in«dokazal tuu'bom, da ni bilo y mojih dopisih v Glas-Svobode nobenih laži; drugače ga.pa imenujem, podlega obrekovalca in lažtiikii. Res) dela se tu noč in dan. Ro bineuju 'dopisnika je dobro. !al’o. če s,e djel.a eez mero. ne premisli pi; /a kakšno plačo se dela in kako je, življenje. In tukaj je tudi le peščica ljudi, ki imajo kak. prihranek. Tuhajšna naselbina je stara n let; jaz sem bil eden prvih nasilnikov. Da ljudje prihajajo iz stare domovine in da se zopet vračajo, leži pa vzrok v tem, ker se delo težko dobi in je zaslužek slab. In. ali ni res. da je bilo več Slovencev po tri in več mesecev brez dela? To je dobro, kaj ne?! Pevsko društvo tudi še ni vsta-novljeno; zakaj ga Ti z frazami ne ustanoviš? Na svidanje! P. K. Potk zdravlju, Ime ŽELODČNE BOLEZN Revmatizem ledvice, jetra in mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek življenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varicocele in vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški. Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočpte imeti bogato, čisto kri v svojih žilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam. Kupon za Brezplačno Knjižico. Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. USTER & CO., Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto. Ulica in štev. ali Bcx. Mesto......................................Država. V Oregon City, Oreg. Uredništvo Glas Svobode: — Po naključju mi je prišel v roke ^.m. Slov. in sicer št. 13. t. 1. No, gospoda okoli Am. Slov. tako ne ve nič pametnega pisati; dopisovalci in naročniki tega lista morajo biti le res pravi tepci in rimski hlapci. Posebno sem se pa smejal, ko sem bral dopis iz James City, Pa., z podpisom Fr. Debevc. Ta obžalovanja vreden dopisovale hoče na hinavski način zasramovali eitatelje Gl. Sv. Da mu pa možgani niso v pravem stanju, se vidi iz tega nesramnega dopisa in napada na v^e svobodomiselne rojake. Kar,-se pa tiče Gl. Sv. mu pa jaz povem, da je njegovo glasilo še daleč za njim, če pa misli da starost , časopisa dandanes šteje, se pa moti. Če bi imeli isame take liste kot^ tistega v Jolietu, bi delali po 75c na dan in še od tega dali za cerkve 25c na dan! Rimski in kapitalistični bič bi nam švigal z dvojno mero po hrbteh, -če 'bi se hoteli voditi od takih listov in urednikov.. Danes v Ameriki klerikalci faktično norijo. “Fano” te vrste pa nosi učeni Sojar, katerem ni noben delavski list všeč in, bi naj-rajše -danes vse Slovence spravil pod svojo komando! Gospodu Debevcu bi pa svetoval, da se poda za nekaj časa v staro domovino in sicer v gorsko Gorenjsko v bližino sv. Katarine in bi jo naj poprosil za en škaf pameti, ker v tem je znana pomočnica pri vseh takih vernih kristjanih. Če si bo njeno milost sprosil. bo lahko v kratkem sprejel uredniško mesto pri Am. Slov. Iz zapadaf Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto. in ni ozdravljiva, če se jo ne .začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo/da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od*prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na IgUdeb hitro zapazi, seveda pobeden noče niti-misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje -vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj .množine malih rdceh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potreb-. riorinoč'in gorkoto in zdravje.'Koza začne počasi zgubavati svojo prejšnjo -barvo in postane bleda. rumena ali si-va.‘Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-' vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stann to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnib zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebava! svojo brano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barve obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TEINEE’8 * REGISTERED Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vin?.. To zdravilo je do bilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111. The Komad Schreiei Co. Sheboygap Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. GLAS kvgrode | R AZN O IN DRUGO 1 V seji hrvaškega sabora, v kateri je govoril Stjepan Radie nad 34 ur. so se odigrali burni prizori, kč je dolžil Radie Srbe v Bosni in Hercegovini, da ltonspirirajo s kraljev^, in dgiajo protiavsirij--sko: politiko 'v Bosni ih Hercegovini. Pteasednjk1- j't? pokliepl Ra- • d-iča zaradi njegovph izvajanj k redu. .,'riato je govoril poslanec Pribičdvič, ki. je, žahteval od Ra-diča, da dokaže svoje trditve, če ‘ pa tega ne stori, ga imenuje goljufa. Strašno razburjenje je zavladalo po teli besedah v saboru. Poslanec Lorkovič, očita profesorju Ante Radiču, da je tudi on ravno tak lopov, kakor njegov bral. Ante Radič očita koaliciji, da je družba morilčev kralja. Y silnem razburjenju .se je morala seja prekiniti. Duhovita uganka. Vprašanje: “Zakaj ženskam ne rastejo brki?” Odgovor: “Ker bi težko dX Žale gobec, kadar Ibi jih kdo bril.” To uganko in, odgovor je prinesel “katoliški” “Domoljub” v 5. in 6. Številki z dne 2. in 9. februarja 1911 v Ljubljani. “Rd. Prapor’’ pa pristavlja: Radovedni smo,' ali‘velja ta “gobec” za razne device, ali za ljubljanske >vblil-ke; za tiste ženske, ki jih razne klerikalne ustanove neusmiljeno brijejo po mošnjičku v njih škodo in v škodo človeštva sploh, zato ne vejja, ker kljub temu ne od-pro svojih ‘gobcev’. O, tako, klerikalci spoštujejo po “božji” podobi ustvarjenega človeka! Goreči železniški voz. V bližini Perma ŠC” j e vnel v nekem železniškem vozu TIT., razreda plin'in zažgal cel' voz. Ognja niso takoj zapazili, so pa .prišli na prihodnjo postajo, so izvlelcli iz gorečega Voza 7 potnikov, ki so bili že zgoreli in ÍÍ2 -potnikov z. večjimi in hianjšimi. opeklinami. Obrtniška zbornica v Londonu, ki izdaja' posčbne publikacije 0 eksiport ni trgovini vseh držav,'je nedavno izjavila, da zavzema Avstrija med vsemi državami, ki se bližajo ■ gospodarskemu propadu —-.prvo. mesto. Papeževa vojska. Kakor znano, ima papež- v Vatikanu tudi, vojake. Po 1. 1870 je imel papež Pij IX. vojakov okoli 1000, to je straža plemenitašev, Švicarji in drugi stražniki. To je stalo okoli 600.000 lir na jeto. Sedaj pa je ta “ vojska” reducirana na eno tretjino nekdanje papeževe armade. Med stražniki je tudi 6 ognjeggs-cev, ki imajo pa to nalogo, da telefonirajo tía magistrat po ognje-gasce, ee začne goreti v Vatikanu. ■ Razkol v socialni demokraciji. Razpor med češkimi avtonomisti in pristaši centralistične organizacije v socialni demokraciji je prišel že tako daleč, da so češki centralisti v družbi z zastopniki nemških in poljskih socialnih demokratov sklenili, da pretrgajo: vse zveze s češko-sloVansko ‘soei-i jalno demokracijo in da ne vpri-zorijo z jsfco n ib a K'e skupne akcije več. Slava Avstriji! Radu j se, ljudstvo v Avstriji, in praznuj sivoj veliki praznik!' Zapoj ‘n a j vesele j -šo, pesem, ki jo poznaš, zavriskaj in posuj si rožna glavo. Nič ne de, če so' rože olb tem časti drage!, Kdor ima več kakor pol miliar-de za barke in kanone, lahko žrtvuje še par kron za rože, kar jih Cvete pod italijanskim nebom. Tu bi bila imenitna šala: Dridnavte, proti Italiji, pa rože iz Italije! V pariškem listu “Gil Blas”, ki je pred nedavnim časom poročal, da se hoče papež preseliti v Lourdes, objavlja član znane kardinalske rodbine, Giacomo Con-salvi, da ponudi cesar Viljem papežu Piju X. za stanovališče, Strasburk. če bi hotel zapustiti Rim. V tem slučaju bi cesar pred-, lagal papežjp, naj ustanovi omenjeno materijalno domeno na 131-zaško-Lotrinškom, ki bi bila pod popeževo vlado nevtralizirana. — Pridružena bi bila samo nemški carinski zvezi. V Rusiji se baje pripravlja druga revolucija. S tem vprašanjem se ibavi konzervativni “Kijev! janin” in smatra dijaške nemire kot nekak začetek. Ruski 'revolucionarji so imeli tajno zborovanje v Finlandiji, kateremu je predsedoval znani terorist Sa-vinkov. Na tem zborovanju so sklenili, revolucijo obnoviti. Ráv- Popoludre in zvečer fin koncert. Izvanredne nizke cene v vsehoddelkih. AHimmii rm 'jjl; —AyA~c '"V"*®! I - ' • -T .*■ .J . Í ■\V.” F, SEVERA CO,¡j ¡tetó? '»•** I - TOVA. i no isto so sklenili voditelji ruske stranke socialnih revolucionarjev, ki so imeli tudi v Finlandiji svoje posvetovanje: Židovska revolucij, organizacija je imela dvoje posvetovanje'-ha '-Dunaju. ;Ka* kor še-toiiU.rirtjrijo ¿r'eYolueipha.rji zbpet denar: Kje: šo ,ga:■ dobili t Lišf. ‘je 'mnenja’,,- da 'ša;'ga pajbrže dobili ifc Finlanfdijč. Tpcfa o tem se ;AiOra dvomiti, ker Finlandija-Ritna toliko sredstev.“. “Kijevlja-nin” je prepričan, da ostane Te pri poskusih, kajti mase ruskega ljudstva se ne dajo Zapeljati! Tudi sedanja vlada obstoji iz mož, ki imajo trdo roko. Prva revolucija je mnogo naučila ruski narod in rusko vlado. V preiskovalni zapor zaradi konkurza “Glavne posojilnice” so na ukaz sodišča odvedli odvetnika dr. Matijo Hudnika in uslužbenca klerikalne “Zadružne Zveze” v Ljubljani, bivšega revizorja Frana .Fošta ; deželno sodišče je dalo aretovati tudi prvega u-radnika “Glavne posojilnice” Leona Rogla. Strah je včasih dobra reč. Lani sredi aprila je bilo vse v vinogradih okoli Tršlavca. Kakor običajno so imeli kopači in kopačiče dosti dela, pa tudi zlate vinske kaplje je bilo preje več nego malo. Zvečer v mraiku se je vračalo čez petdeset delavcev čez Leskovec v svoje vasi: Brege, Skopice, Vihre, Crešnjico, Vel. Mraševo in Malo Mraševo. Šli so pomešani fantje in dekleta, zaradi katerih so bili nekateri fantje ljubosumni in je prišlo v Leskovcu do pretepa. V tej pravcati bitki je bil Ant. Barbič uilvit, nekemu Alozi.j Maroltu predpasnik prestreljen. Alozij Marolt ni umrl, pač pa i-mia še kroglo v životu, kar menda ni pošebno prijetno. Daši se je vršila torej cela bitka in. je bilo udeleženih nelirčj oseb ter navzočih tudi: mnogo prič, se vendar ni dalo dognati niti kdo, je Barbiča ubil. niti kdo je sploh, streljal ali imel'strelno orožje pri sebi. Zaprli so* več fantov, pa so jih motali zopet izpustiti, ker ni hotel nihče niti trohice priznati, pa tudi priče'niso hotele ničesar vedeti. Tako se je vlekla preiskava do 11. februarja t. 1. Ta dan je bilo poklicanih .v Leskovec čez 50 prič, katere je prišel zasliševat sam preiskovalni sodnik Koder iz Novega mesta — jako strog gospod, kakor se je slišalo iz pogovorov zaslišanih oseb. Zaslišaval je v .pozno noč, vendar zaprl ni nikogar, kakor se je \ obče pričakovalo. ker je imel v pomoč dva orožnika iz Krškega. Takrat je bilo videti. da storilcev ni izsledil, vendar pa so odšli nekateri fantje iz Mraševega precej potrti in slabe volje. Zdelo se je, da sluti njih 'slaba vest zasluženo plačilo. I’ar dni so živeli v nemiru, potem 'so postali pa zopet, brez skrbi, misleč, da jim nihče nič ne more: —^ Delali so zopet v vinogradih fantje in dekleta, kar prideta počasnih in umerjenih korakov dva o-rožnika.v polni službeni opravi. Storilcema je padlo srce v hlače, vrgla sta motike v stran in bežala pred orožnikoma, kolikor so ju nesle noge, s tem pa Sta se, kakor se splošno sodi, izdala kot storilca, To sta bila. Anton Žarn in I-van Zorko, oba iz Velikega Mrakovega. Tekla sta baje vsak na svojo stran, Žarn k sodišču v Krško. Zorko pa naravnost y Novo mesto. Strah je tudi dobra stvar. Vsesokolski zlet v Pragi? “Sla-viseh.es Tagblatt” javlja, da' še vrši Vi. vsesokolski zlet dne 29. in 30, junija t,er 1. julija v Pragi. Ker je že napovedan slovanski vsesokolski zlet dne 13., 14. in'15. avgusta v Zagrebu, se bosta potem takem letos vršila dva vseso-kol.ska zleta, kar je gotovo ceple-nje Sokolskih sil in vsled tega sokolski stvari škodljivo. Ali se je morda sokolski zlet v Zagrebu Odpovedal ? Cesar je pomilostil 301etnega Franca Šorija iz Bolkov.ca in 25-letnega Alojzija Kranjca iz Vodol a, oba posestnikova sina. katera je lani porotno sodišče v Mariboru obsodilo na vešala, zato,, k6r sta ubila kočarja Iv. Krep-ša iz Vodola občina Sv. Lovrenc v Slov. gor. Najvišje sodišče je prisodilo Šoriju dosmrtno, Kranjcu pa dvajsetletno ječo. Štrajkujoči verniki. V Cariči-b,u na Ruskem imajo duhovnika meniha Iliodorja, ki je znan po svojih hujskajočih pridigah proti' drugo vernikom, katere je treba po njegovem mnenju vse po- klati. Sveti Sinod je vsled tega hotel meniha premestiti v neki samostan, toda občina, broječa 1000 oseb, ga ni pustila, zaprla ,se je z igenihoni v cerkev in vsi hočejo prisiliti e lakotjo oblasti, da pusti mčniha v Caričinu. Po eni strani se noče ukloniti menih spojim pred|tbjnpEbm',- po drugi, strani p;i dopušča, da trpijo sla-' botue! žene in otroci po nepotrebnem zanj. jv Klerikalni ton v kranjskem deželnem zboru je postal tak, kakor da sq je v zadnjem delu deželnega > dvorca btčprila žganjar-ska beznica. Odkar’so tam klerikalci absolutni gospodarji, je izginila vsa dostojnost in barabska sirovost slavi prave orgije. Brez vsakega pametnega razloga je na zadnji seji dr. Šušteršič začel napadati odsotnega profesorja Reisnerja in ne glede na prostor, ne glede na odsotnost napadenega, je rabil izraze, katerih bi se moral sramovati, ee bi bil le navaden advokat, ne pa poslanec in vodja stranke. Imenoval je človeka, ki mu osebno ni storil nič žalega, “lump” in “tat”. — In slavna klerikalna četa mu je se-kundirala in po dvorani se je razlegalo “lump” in “tat”. Zakaj? Zato ker zahaja profesor Reisner na liberalne shode in ker tam — kar je umevno — ne povzdiguje klerikalne sleparje v nebesa. Neverjetne vesti o azijatski kugi prihajajo v javnost. Profesor Skoričenko v Petrogradu trdi. da je nalašč kitajska vlada poslala mnogo okuženih Kitajcev v Mandžurijo in sicer iz Južne Kitajske, kjer’ divja vedno kuga. Na ta način hoče vlada prepoditi Evropejce iz Mandžurije. Profesor Skoričenko navaja pri tem zgodovinsko dejstvo iz leta 1346..,. ko so Tatarji metali v italijanski taibor okužena trupla ter tako razširjali kugo. Nemški cesar prodaja svoje grajščine. Nojmški cesar je prodal svoj grad Benrath pri Diis-seldorfu tamošnji občini za 3% milijone mark. V kratkem času je ta že drugi grad, ki ga je prodal nemški cesar. Od oceana do oceana z letalnim strojem. Amerikanski zrako-plovec Mr. Clifford llarmon poleti prihodnji meseč na svojem letalnem stroju čez panamsko o-žino med obema Amerikama. Razdalja znaša 50 angleških milj, vzdigniti se bo moral čez hribe v višini 2000 čevljev. Vzdigne se z ladje “Moltke” v meksikanskem /.alivu blizu mesta Colon in svojo pot konča, (če mu pojde vse po sreči) na drugi ladiji onstran panamske ožine v Tihem Oceanu. Bivši bolgarski ministri na obtožni klopi. Parlamentarna komisija, ki je vodila preiskavo proti članom bivšega ministrstva Petrov radi zlorabe uradne oblasti in poneverjenja, je končala svoje delo ter izdelala 56 tiskanih strani obsegajočo obtožnico proti bivšim ministz'om dr. Gučevu, Petrov.u, dr. Genadijevu, Hala-Čevu in Savovu. Vsi ministri se obtožujejo zlorabe uradne oblasti in poneverjenja državnega denarja pri raznih 'vojaških in drugih dobavah. Predvsem pa se ob-dolžujeta: Račo Petrov, da je o-škodoval državno blagajno za 1.265.147 levov. dr. Genadijev pa, da je poneveril iz državne blagajne 24l. 208 levov' iz zaklada za makedonske begunce'pa 17.840 levov. /— Preiskovalna komisija predlaga, naj se imenovani ministri izroče državnemu sodišču. O tem predlogu bo te dni sklepalo narodno sobranje v plenarni seji. Zanimiv intermezzo se je primeril v zadnji seji deželnega zbora krajnskega. Govoril je grof Barbo in sicer o nemški šparkasi in o vojski naprednjakov, ki je iz tega zavoda odnesla 20 milijonov. Milo je zastokal grof Barbo, da delajo naprednjaki kranjsko špaikaso za vse odgovorno. Dr. Triller mu je zaklical: Revanche pour Sadova. Tedaj pa se je razburil grof Bdrbo in zaklieapje dr. Trillerju, da njegov medklic ni umesten, češ, nemška šparkasa ni doživela nobene Sadove, marveč je izšla iz boja kot sijajna zmagovalka. Dr. Triller pa je hitro zaklical; grofu Barbu : “Še dve taki zmagi, pa kranjske hranilnice več ne bo!” In zdaj ni grof Barlbo nič več ugovarjal, ker je pač sam izprevidel, da mora nemška šparkasa za sušico izdihniti, če doseže tri take “sijajne zmage”,, pri katerih izgubi vselej 20 milijonov. ro mesecu pazljivega dela in olepšanja naše trgovine, katero je obiskal velik požar, se sedaj lahko meri z vsako drugo "otvoritvijo. To je sedaj velika moderna trgovina na Blue Island cesti in v njeni okolici- Lepa darila se bodo dajala prosto ^ otrokom, ki bodo prišli v našo trgovino i odrašienimi 1 ljudmi in sicer P0P0LUDNE. m l & » % % »■ it' Bi|i-[giBimigiiii[8ii.nnr.TPiiai miBimmmiBHBi«miiitgpi !sil»)[ai®iai®a®lalEiši®!aiBi ® Navadne bolesti se utegnejo razviti v resne bolezni, ampak olajšajo se J|j ^ po hitri rabi Severovik Zdravil, Z NOVO POMLADANSKO DOBO % vam je treba izgnati bolezenske snovi in necistote vam je treba pregnati občutek onemoglosti, vam je treba vzbuditi speče ustroje, vam je treba čiste, obilne, zdrave krvi, vam je treba uživati SEVEROV KRIČISTILEC. Napravlja velike izpremettiba glede zdravja. Cena $l.oo ..NA PRODAJ V LEKARNAH.- Ne pozabite povedati, da hočete samo Severovega in odklonite vsa druga zdravila, ki se Vam morda ponudijo zaradi večjega dobička za dotičnega trgovca. Premenljivo vreme donaša kašlje, rnetje grla, hripavost in težavno dihanje, ampak Severor Baham za pljuča je verno in gotovo zdravilo za vse taki neprilike. Dostikrat donese. že prvi pooitek dobrodošlo olej žbo. Cena 25 in SO c. Vaš jezik kaže Če je v a š želodec \ nerodu. Akoje nečist, je čas uživali Severov Življenski Baham. Uravnava neprilike prebavnega ustroja izpodbuja jetra k delovanju in vzdržuje telesno moč. Cena75c. Če potrebujete nasvete, pišite na naš zdravniški oddelek. Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Napoleonova vojska na Ruskem. Hitro z vso silo mislil je Napoleon udariti na carja Aleksandra, zmagati ga ter ga prisiliti na mir podi pogoji, kakoršne bo on hotel. Toda ispodletelo mu je. Najprej mu je petdnevno deževno vreme oviralo bojno osnovo in mu napravilo mnogo škode, potem pa je videl, kako se Rusi pred njim vedno nazaj pomikajo, da bi ga daleč od meje zvabili v notranjo deželo. Še hujše je bilo, da so Rusi za seboj vse opustošilij cesar niso mogli vzeti seboj. Dne 28. junija prišel je Napoleon brez boja v Vilno, in že tu so njegovi vojščaki veliko pomanjkanja trpeli, zato ker je car Aleksander pred odhodom dal sežgati vse shrambe. Francoski cesar je bil slabe volje in nič ga ni veselilo, da so ravno takrat Poljaki na državnem zboru v Varšavi sklenili, da se ima ponoviti poljsko kraljestvo. Ni jim hotel sklepa potrditi, češ da ima druge skrbi. Poljaki so bili kakor poparjeni, in zastonj so bile lepe njihove nade, da se bode s francosko pomočjo vzdignil in osvobodil ves poljski narod. Akoravno je bistroumni Napoleon zdaj iaprevidel veliko nevarnost daljega vojskovanja, vrniti se le ni hotel, ampak erez tri tedne se je zopet« vzdignil ter šel proti Vitepsku. Pot je bila težavna, vročina 'je hudo pritiskala, le tu pa tam je bila kaka vas, , Ijudij pa skoro nikjer nič. V ¡Vitepsku je bil Barcley ter hrabro branil mesto dne 27. julija. Napoleon je že opoldne odjenjal od boja ter svojim za drugi dan napovedal odločilno bitko. Po noči pa je Barcley izginil z vso vojsko ter se podal v Smolensk, da bi se ondi združil z Bagrationom. Napoleon je bil kar osupnjen, ko dne 28. julija ni bilo več videti nasprotnikov. Nevoljen je šel v Vitepsk, odpasal sabljo ter jo ves razkačen vrgel na mizo rekoč: "Za letos je dosti vojske; črez zimo bom ostal tu, nredil Poljsko, a na spomlad bomo že videli, kako in kaj P’ Toda ni imel miru in tudi vojščaki' so silili dalje, kajti pomanjkovalo jim .je živeža. Šel je dalje, akopram mu je došlo poročilo, da nimata desno in levo krilo sreče v boju in da sta daleč vzadi ostala. V Smolensku sta se «zjedinila Barcley in Bagration, in Napoleon se je zopet razveselil, ko je pred mestom videl mnogo vojščakov. Ali Barcley je le toliko časa mesto branil, da je izpraznil vse' shrambe in zaloge, a dne 17. avgusta je šel dalje. — Francozi so v jako hudem in krvavem boju Smolensk z naskokom vzeli in se veselili zmage svoje, kar začne vse mesto goreti in zastonj je bil ves trud. V vojaškem svetovalstvu so zdaj vsi francoski generali bili za to, da bi se vrnili, jedini Napoleon je silil dalje proti Moskvi. Pa niti Rusi niso bili po vsem zadovoljni z dotedanjim vojskovanjem in začeli so vpiti na Bar-cley-a, da jim je po nepotrebnem ugonobil Smolensk. Car Aleksander. ki je zopet bil doma v Petrogradu, poveril je tedaj vrhovno poveljništvo staremu ruskemu generalu Kutuzovu._ Vojščaki in ljudstvo rusko so bili navdušeni za vojsko, in Kutuzov je hote ali nehote moral ustreči splošni želji ter vsaj enkrat poskusiti sreče na bojišču. Pri Borodinu ob reki Moskvi postavil se je s svojo vojsko ter počakal na Francoze. Da bi pobožne vojščake še bolj ohrabril, dal je podobo matere božje smolenske po taboru okoli nositi, medi tem ko je Napoleon pred svojim šatorom namestil podobo sina svojega. Dne 7. septembra vnela se je bitka, krvava in grozna, da jih zgodovina ne po mni mnogo takošnih. Francozov je bilo 130.000, Rusov kakih 120. 000; bojevali so se od ranega jutra do štirih popoldne, ko so se Rusi v polnem bojnem redu jeli nazaj pomikati. Mrtvih in ranjenih je bilo vsega skupaj sedemdeset tisoč; med Francozi se je najbolj odlikoval general Ney, katerega je Napoleon po dovršeni vojski imenoval častnim “knezom moskovskim”; od Rusov je bil poveljnik Bagration hudo ranjen. Napoleon se je hvalil, da je zmagal r ali prav za prav ta bitka le ni odločila vojske. Kutuzov je ■s svojimi srečno prišel v Moskvo in ko je dal potrebne ukaze, šel je takoj zopet dalje, a z njim je vse moskovsko plemstvo in meščanstvo bežalo pred sovražnikom. Od ikO.OOO prebivalcev ostalo je v mestu samo kakih 12.000 tujcev in priprostih ljudij. spravljala poročila iz Pariza. Tu je namreč počil glas, da je francoski cesar na Ruskem poginil, in takoj je general Mallet hotel o-klicati republiko, ne da bi se bil kdo oglasil za mladega “kralja rimskega”, cesarjevega sina in naslednika. Prišedši v Smolensk zvedel je Napoleon, da mu ruski general Wittgenstein namerjava' zastopiti pot erez Berezino. Ilitel je torej, Dne 14. septembra so Francozi tu pred njim prišel do reke, prišli pred Moskvo. Napoleon je I kar se mu je tudi posrečilo. Tu s svojimi generali in drugimi viš- s0 se mu pridružili ostanki levega jirni častniki čakal, da mu bode starešinstvo naproti prišlo, ali pa da bo vsaj radovedno ljudstvo drlo iz mesta, da vidi silnega zmagovalca. Ali ni bilo nikogar. Tiho kakor v grobu je bilo po starodavni stolici ruski. Naposled je Napoleon šel v mesto. Ulice so bile puste in prazne, vrata so bila povsod zadelana, okna in pro-dajališča zaprta. Francoze je bi-' kar groza. V starem svetem Kremlju se je zdaj nastanil francoski cesar nadejajoč se, da pridejo Rusi prosit miru. Vojščakom svojim je ukazal, da morajo mirni ostati; ali glad jili je hudo pritiskal in kljubu vsem prepovedim razkropili so se po zapuščenem mestu, da bi vendar še kje Vi grabili kak plen. V tem je takoj prve noči na več krajih jelo goreti in kmalu je bilo celo mesto v plamenu. Napoleon je ukazal gasiti, ali nikjer ni bilo potrebnih priprav. Mestni poveljnik Rostop-čin je pred odhodom dal odpeljati vse brizgalnice. odprl ječe ter osvobojenim jetnikom naročil, naj po vsem mestu zažigajo. Dne 16, septembra nastal je strašen vihar in še bolj je raznetil grozni požar, ki je ugonobil vsakemu Rusu sveto Moskvo. Zgorel je tudi Kremelj s pozlačenimi svojimi cerkvami in prekrasnimi palačami, in Napoleon je moral bežati v bližnji letni dvorec carski izven mesta. Ko je ogenj pojenjal, plenili so razkačeni Franco-še eelih štirinajst dhij; ali ni jim bilo na nobeno korist, kajti mesto, v katerem so mislili prezimovati ter se v obilosti okrepčati za vojsko v prihodnji spomladi, bilo je razdejano in ni jim moglo dajati niti potrebne hrane, niti zimskih stanovališč. Napoleon je tedaj poslal svojega generala Lauristona v Petrograd pogajat se zaradi miru. Cesar Aleksander se je dolgo obotavljal in ni dal nobenega odgovora, Rusi so se med tem pripravljali na nov boj, car je v posebnem razglasu ščuval ljudstvo proti Francozom, in ko je Lauriston zadnjikrat prišel v ruski tabor, odgovoril mu je Kutuzov, da o miru niti govora ni, kajti vojska se bo še le zdaj začela. Še le potem, ko se je celih pet tednov prav zastonj mudil med moskovskimi razvalinami, izpre-videl je Napoleon, kako hudo se je zmotil, ter se je dne 17. oktobra napravil na pot proti domu. Imel je še 140.000 vojščakov in 600 topov; štiri tisoč bolnikov je moral pustiti v Moskvi. Med tem je bil ruski poveljnik Wittgenstein že konec septembra levo francosko krilo, pri katerem so bili tudi pruski vojščaki, zagnal nazaj od reke Dvine; v Volhiniji pa sta se združila Tormazov in Čičagov ter sta kneza Schwarzen-berga z avstrijsko vojsko ¡prisilila, da se je moral vrniti proti Varšavi. Napoleon je- s prva mislil iti bolj proti jugu, kjer je bil svet manj opustošen ;ali tn je zadel na starega Kutuzova, in ko je nekega dne šel na oglede, bil bi skoro prišel Kozakom v pest. Vrnil se je torej zopet na staro pot, po kateri je prišel. Tu so se zdaj za njegovo i ojsko. začeli strašni dnevi; vosi so bile vse razdejane, živeža ni bilo nikjer dobiti, zima je od dne do dne hujše pritiskala, kajti neprenehoma je bilo po 18 do 20 stopinj mraza, a vsak čas so zdaj tu, zdaj tam prihrumeli Kozaki ali drugi ruski konjiki ter so neusmiljeno udrihali po Francozih. Že na poti do Smolenska je mnogo tisoč vojščakov in konj poginilo od mraza in gladu, od truda in napora. Vojaškega reda ni bilo več med nesrečniki, ampak kar 'med seboj so se izpodrivali in pobijali za prostorček pri zapalje nem ognju ali za kos kruha ali konjskega mesa. Napoleon za vse te nadloge ni imel srca, ampak je ostal mrzel in trd, kakor da se vse to njega prav nič ne tiče. — Tem bolj pa so ga v slabo voljo krila in imel je vseh skupaj 30.-000 vojščakov dobrih za boj in ravno toliko pohabljencev in bolnikov. Most črez Berezino je bil podrt, in treba je bilo napraviti novega. Od brun in gred razdejanih hiš so za silo naredili dva mosta, in dne 26. novembra sta šla generala Ney in Oudinot s svojimi krdeli erez reko, da sta na drugi strani čuvala prehod proti ruskemu poveljniku Čičagovu, med tem ko se je imel na toti strani general Viktor s svojimi hrabro boriti proti Wittgenstei-nu, dokler bi vsi Francozi ne prišli črez reko. Boj je bil hud; Wittgenstein je brez usmiljenja dal s topovi streljati - v mostova ‘ter jednega tudi podrl. To je napravilo strašno zmešnjavo med bežečimi Francozi, ki so vsi ob. enem silili na most. Več tisoč jih je poginilo v veliki gneči ali pa popadalo z mostu ter utopilo v dereči vodi. Po noči dne 29. novembra šlo je Viktorovo krdelo črez reko, drugo jutro pa so Rusi zažgali most ter ujeli 12.000 Francozov. Dalje prihodnjič. svojo odkritosrčnost, je bilo to, da so jih “rodoljubi” razglašali za izdajalce in sovražnike naroda. Naenkrat se je letos v državnem zboru razodela hinavščina. Šusteršičeva garda je glasovala za Bienerthov računski proviizo-rij, za Schonaichove vojaške zahteve, razpela je jadra, da odplava v vladno luko in naravno je bilo, da je opustila tudi obstrukcijo zoper italijansko fakulteto. To dejstvo samo na sebi bi seveda ne bilo nič hudega. Zanimivo bi bilo le v tein oziru, ker tiči v njem priznanje, da je bila obstrukcija dveh let hinavska. Kljub temu bi Slovenci še vedno lahko vodili boj za slovenske vseučiliške zahteve in sicer na zdravejši podlagi. Toda sedaj se mora omajati tudi ta vera. V kranjskem deželnem zboru so klerikalci izročili ves deželni vseučiliški zaklad svoji “Zadružni zvezi” in to ne poi§eni nič več in nič manj, kakor da so slovensko vseučilišče o-besili na klin. ODVETNIK PATENTI DOPIS GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Dobra Linijska Gostilna,1'"” Jos. S. Stastny 2005 Blue 1 slan d Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Newburg, O. Uredništvo Glas Svobode: — “Kateri ni trdnega in korajžnega srca . . .” je nekako vpil naš božji namestnik Rev. Laurič v cerkvi Lovrenca svetega. Moži-ček se je kar od jeze penil in nesramno zmerjal in rentačil na.d eitatelji Glas Svobode in na vse tiste, ki pišejo v ta “neverski in pohušljiv”i list! Nazadnje je še rekel, da je velika laž, kar je Gl. Sv. pisal od tu. itd. itd. Jaz sem si pa mislil: kar je zakrivljenega, je zakrivljenega; nobeden ne bo sedaj tistega, kar je bilo tiskano preprečil; grehov se po grehu ne da popraviti. Koliko je pa laži in hinavščine na vsem, bom pa jaz, v drugo dokazal in sicer ravno nasprotno — laž in hinavstvo dušnega pastirja pod patronažo svetega Lovrenca iz Ncw-bunga. Naj bo povedano, da sem bil pred kratkim v družbi nekega elana družtva št. 63 K. S. K. J. in pogovor je nanesel na nekega člana in članico dotičnega družtva, katera dva sta bila brez vzroka suspendirana. Kdo je drugi kriv suspendacije nego debelu-har iz Indianapolis-a, Ind. Dotič-nikoma se je godila krivica, od človeka, ki uči: ne škodovati svojemu bližnjemu! Vse to bo prišlo naprej pri konvenciji v So. Chi-cagi, katera se bo T ršila v jeseni. Nadalje sem vprašal, zakaj ni A. S. več “čekmeštar”? Povedalo se mi je, da ga je g. Laurič spoznal za ne sposobnega in dolgojezične-ža, ker je enkrat pravil, kako so gospodje v salonih popili, kar so kolektali :n tudi izdal, da je grlo varovanca Lovrenca vedno suho in jako globoko! Drugič pa detajle! Zavedni Njuburčan. Slovensko vseučilišče v Ljubljani je bilo tisto geslo, s katerim so klerikalci štiri leta slepili slovensko ljudstvo. Drugi so jim pri tem po svoji stari nerodni navadi pomagali, kolikor so le mogli. In konec te “velike akcije”, ki je vsa leta odvračala pozornost ljudstva od najvažnejših gospodarskih vprašanj, je strahovit fi-asko, polom brez primere. V državnem zboru je bila vsa politika navidezno podrejena “boju” za slovensko vseučilišče. Kadarkoli je Bienerth koga potreboval, da bi mu pomagal poslati državni zbor domov; kadarkoli se je parlament imel polotiti dela za ljudske zahteve; kadarkoli ¿e bila vlada v tesnejši zadregi — je nastopil Šušteršič z “obstrukcijo” zaradi “slovenskega vseučilišča”. Neodkritosrčnost je bila tej politiki zapisana na čelu. In socialn^ demokratje so to neštetokrat povedali. Plačilo, ki so ga imeli za SALOON z lepo urejenim keglišeem in sveže Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blu# Uland Ave Chicago TU Avg. W. Bamm pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 1429 110th St, SHEBOTGAN, Wjs, Zastopnik: FRANK PUNGRRČER. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, ka|erega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Ararahce St, Den ver, Colo trgovina s novodobnim obuvalmo Vatanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. CUNARD Ogrsko - AmerDanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTR IJS KO* PRIM ORJE Velikanski novi parobrodi CARMANS A s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite, 20.000 tonov ter dve največji. s dvemi vijaki i nova i 25 čev. dolga ■< od leta >• FRANCONIA in nosi 18.000 ton. 1911. ! CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21 jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-A mer iška castrežtfa iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. S AXON IA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - ¡0.400 tonov Prve vrste kabina $60. do Neapola $65, do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd- S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov stekleniea. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. * ïJOHN NEMETH * Itikorporiraii pod zakoni države New York. KAPITAL: S25,OOO.OO. Pošilia denar brzojavnim in poštnim potom. 4* Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini * takoj drugi dan; po pošti deseti dan. f ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4* Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim * milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^ denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna- ^ na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar-^ ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. ¿tj, Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. * Pišite na naslov. f JOHN NEMETH, 4 f 457 WASHINGTON ST,, NEW YORK, N. Y. 4 ^ JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. ^ ¡S 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4^4* 4* 4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* s HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav! Uložite svoj denar v INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJEKA 1890. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči PERU PIVO. PEKU BEER COMPAHV, Peni, lil. Podpirajte krajevno obrt! M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm in Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19 ul.-- VLOGE 83,700,000.00 GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . 8150.000.00 Prva la edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tildi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dfcl« ^^aveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police, 1 J^Jemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433,