m
KATOLIŠK CERKVEN LIST, ___
»Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za ' s leta 1 gl. 80 kr.. za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L.
V Ljubljani, 8. januvarija 1897.
List I.
»Zgodnji Danici"
ob njeni 501etnici.
(1847.—1897.)
Pol stoletja ljubljeni slovenski svet ..Zgodnjau ti „Danica" že nam razsvetljuješ, Od zemlje nas k večni luči napeljuješ — 0, kako bi naj proslavljal jaz te vnet!
Mož, ki dolga leta te prižigal nam, Šel od dela je k počitku v večno spanje, Ni ga več, da on verline nekedanje Tvoje nam v spomin poklical zdaj bi sam.
Tvoji žarki padali so nam v serce. Božjo so ljubezen v nas uterjevali, Rimske cerkve slavo nam razglaševali, In dobrotne so izvabljali roke.
V tvojem svitu cel se je postaral rod, Zdaj krog tebe zbirajo moči se mlade, Serca polnijo i tem željč in nade. Naj po tebi še slavil bi se Gospod.
Vzhajaj torej še v prihodnje v Božjo čast, Za nebesa krepko vnemaj nas in budi, Sveto Cerkev čas zdaj stiska hudi — Ti nas uči streti satanu oblast!
J. P. Belostenski.
Detetu Jezusu v jaslicah.
Zemlja srečna, mir po tebi bodi! Bog, tvoj Stvarnik, v jaslicah počiva, 0 blagostih še nadzemskih sniva, Sen Ga po nebeškem raju vodi.
Merzla zimska noč, nocoj odstrani Skerbna pih ledeni svoj od Njega, Ljubav vroča naj samo obsega Materina Ga in zvesto brani.
Le počivaj mirno Božje Dete, Pot utrudila Te je iz neba, Ni se križa zdaj še bati treba, Ki razperl bi roke Tvoje svete!
Detece, kako si pač še malo In v telesu še tako slabotno, 0 kako bi pač se zdaj lahkotno Za naš dolg na križ pribiti dalo!
Ličece zdaj Tvoje je rudeče, In deržiš na smeh se ljubeznjivo, Pa ne boš še v sodbo gnano krivo, Dokler čas za Te se ne izteče.
Brez skerbi. težav in brez terpljenja Mirno naj teko Ti mladi dnevi. Če si prav rojeno bilo v revi, Čas je lep. le se raduj življenja!
Pridejo pa leta, ko Ti zlobno Ljudstvo sicer nujno bo sledilo, A v zavisti svoji obsodilo Vendar bode Te v oblast hudcbno.
Kot zdaj v bornih jaslicah v plenice Mehke si od matere povito, Nekedaj na terdi križ pribito Boš tako od zlobnih rok krivice.
Vi. duhovi Božji na višavi, Pojte le vspavanko Njemu milo, Da se bode sladko izpočilo Ljubo Dete, Jezušek. v nižavi.
J. P. Belostenski.
Sveti trije Kralji.
Od jutra zvezda čudovita Priplavala je na nebo, Njen svit predramil je rodove, Ki upa polni va-njo zro.
Oj. zvezda ta vesele čase Na zemljo oznanuje spet, Ko dolga doba grozne tmine Oklepala je grešni svet.
Skrivnostni žar iz nje odseva,
V	nje sredi Dete se blišči, Ki ročice steguje k zemlji, Kot da objeti jo želi.
In vzdignili trije se Modri, Vladarji vzhodnih so dežel, Pa spremstvo s častnimi darovi Vsak izmed njih seboj je vzel.
Spoznajo v zvezdi roko Božjo, Ki jih zvabila je na pot, Znamenje v njej pa jim razlaga, Da rojen kraljev je Gospod.
Pred njimi zvezda se pomiče, Da pridejo v Jeruzalem, Tu hipno pa nebo jo vgasne, Nevidna zopet je očem.
Heroda vprašajo, kje rojen Deželi judovski je kralj. Njegova zvezda pripeljala Da jih iz jutrovskih je dalj.
Prestrašen se Herod jim hlini: „Le pojdite tje v Betlehem, Ko dete najdete, vemite Spet k meni se v Jeruzalem!"
Odpravijo na pot se Modri, Z neba spet zvezda zablišči, Pred njimi gre, pa kar nad hlevom Na pol razpadlim obstoji.
V	njem najdejo nebeško Dete, Zaklade svoje zdaj odpro,
In Mu darujejo v molitvi Kadilo, miro in zlato.
Boga kadilo označuje. Človeka mira v Njem izda,
V	Bogu-človeku čast kraljevo Odkriva žlahtni dar zlata.
Hvaležno pač od njih Marija Sprejela je darove t«'-; A tudi Ona dar jim vrne: Da svoje Dete jim v serce.
Na Božje se povelje Kralji Zdaj vrnejo na drugo pot. Ki pa v Jeruzalem ne vodi. Ker grozni vlada tam Herod.
Tako po zvezdi je razglasil Bog rojstvo svojega Sinu. Ki prišel je na svet oznanjat Veko /e sreče in miru.
J. P. Belostenski.
Kraljeva hišica.
(Prosto poslov).
Za hišico vem majhno, lično, A v nji stanuje Kralj resnično, Najvišji Kralj zemljč. neba, Dobrotljivo serce ima.
Ljubezen sama je. milina. Posluša vsacega terpina, — Ki k hišici približa se. Molitve ključ mu jo odpre.
Kdor sem z zaupanjem priteče, Pomoči Kralj mu ne odreče, Govori z njim le priserčno, Kot dete z materjo ljubo.
Če tudi prošnja ni umetna. Da le je serčna, bo prijetna, Dobrotni kralj je bo vesel,
V	ljubezni rad jo bo vzprejel.
Zato: če truden si, v nezgodi, Če ves tvoj up je šel po vodi, Če steze krije zmot oblak. 0 kam bi hitel siromak?
Čolnič serca trč moč viharja, Zavetja kje ti sveti zarja? Oj, hiti h kralju upajoč — Rešitev našel boš, pomoč.
A ne v rešitev le, v zavetje; — On sam, ki kralj neskončno svčt je,
V	ljubezni se ti vžiti da, Da tvojo dušo okrepča.
Življenja zadnji dan napoči Tvoj kralj, od tebe se ne loči, Oj sreča! če bo on s teboj, Končal boš slavno smertni boj. —
Zato pa Kralju zvest ostani, „Do smerti zvest" služabnik vdani, Pred hišico rad moli, poj: Češčen, o sladki Jezus moj!
Kadoslav.
..Zgodnja Danica" - ob petdesetletnici.
Minulo leto, sploh malo ugodno glede raznih škod. je med drugimi nezgodami ljubljanskemu stolnemu kapitolu vsekalo tri globoke rane, porušilo mu je tri močne stebre. Meseca junija je nenadoma pobrala nemila smrt v daljnem Peštu velezaslužnega poslanca kanonika Karola Kluna, ki je bil prvi vrednik ^Slovenca" in je zdaj veliko let vrlo in vspešno zastopal našo
deželo v deželnem in državnem zboru in si stekel neprecenljivih zaslug za ves slovenski narod. — Meseca novembra nam je vzela smrt še krepkega stolnega dekana in škofijskega namestnika dr. Henrika pl. Paukarja, ki je bil mil. knezoškofu desna roka, in je 30 let spretno vodil bratovščino ss. Rešnjega Telesa, tako hitro, da smo bili vsi osupnjeni. — Se pred tema dvema, pa je meseca aprila, po kratki bolezni smrt pretrgala nit življenja kanoniku in veliko-letnemu vredniku „Zgodnje Danice", Luki Jeranu, možu, ki je dalječ čez meje slovenskih okrajin slovel zavoljo svojega plemenitega značaja, zavoljo svoje obširne učenosti in neumorne delavnosti, možu, ki je že od mladih let ves gorel za sveto katoliško cerkev, in za njeno razširjanje, pa tudi za svoj slovenski narod in njega pravo omiko in obliko za čas in za večnost.
Za te blage namene si je modri mož po-služil raznih sredstev, pred vsemi obširne učenosti, posebno bogoslovske in jezikoslovske, katere je rabil v svojih neštevilnih spisih in pastirskih opravilih; zlasti v jezikoslovji je bil unikum, ne le slovanski in romanski jeziki so mu gladko tekli, tudi v težki arabščini in ptuji mažarščini se je toliko izrazil, da je pogosto in rad spovedoval, res je bil pravi Mezzofanti slovenski. Ta izvrstni, neumorno delavni gospod si je stekel za sv. cerkev in slovenski narod neprecenljive zasluge, ki ga stavijo med slavne pervake naroda slovenskega. Le kratko imenujem njegov veliki trud pri prestavi sv. pisma po Alliolu, njegove izvirne in izvrstne šmarnice več letnikov, mnoge cerkvene govore; povdarjam le toliko letno vredovanje našega cerkvenega lista „Zgodnje Danice", ki ima letos obhajati petdesetletnico in jo je od leta 1852 skoraj čisto sam vredoval r. g. Jeran. — Danica, ki je vplivala na vse kroge, na priproste in učene, ki je kot svitla luč budila in vnemala za vsako dobro stvar, pospeševala katoliško življenje med domačimi, pa tudi po druzih deželah po misijonih in dopisih po Bosni in Jutrovem sploh, po Afriki in sv. deželi; vse tudi nekatoličane je klicala v edinost sv. cerkve in skrb sv. Očeta, za katerega je vsa gorela in neutrudno delala, da bi bil en hlev in en pastir.
Kakor za katoliško resnico je gorela Danica tudi vedno za krščansko ljubezen. Za vsako potrebo in zoper vsako nesrečo je imela usmiljeno srce in odperto roko, naj si bo ogenj, toča, povodenj rada in hitro je hitela na pomoč in klicala še drugih dobrih src. Priča tega je nabiranje denarjev od prvih letnikov do seda-
njega. Smemo reči, da nobeden časnik ni v tem oziru toliko in tolikokrat pomagal. Kavno po teh delih ljubezni se je usmiljena Danica tudi domačim in ptujim prikupila in zaupanje pridobila. Omeniti moram o tem oziru zlasti to, kar je že sicer obče znano. Koliko je Danica storila že veliko let sem za naše revne pridne dijake, povsod je dobro znana naša dijaška miza, za katero je „financ-minister" Jeran tisoče in tisoče nabral in plačeval. Koliko pa je bilo še treba za stanovanja, obleko in šolnino, 100 in 1(M) takim je pomagala verla Danica k pošteni službi Prav hvaležne so se skazovali dobri učenci pri vsaki priložnosti, čez vse pri lepem Jeranovem pogrebu, kjer so dobri otroci spremili dobrega očeta in zdihovali: Oče nam umrl je. kdo nam ga nadomesti! Upamo, da bela Ljubljana in blagi Slovenci drugod ne bodo zamudili podpirati potrebne vredne naprave za revne dobre dijake.
Kakor za druge darove, je tudi za to dijaško podporo veliko pripomogla Zgodnja Danica, ki je prosila nabirala in priporočevala, bodi si priležno ali nepriležno. Da ne utrudim čitateljev, le še enkrat povzamem oba poglavitna namena Zgodnje Danice, namreč gorečnost za sv. vero ali cerkev, in dela ljubezni v vsaki potrebi, zlasti revni mladini.
Glede na te in enake razloge je naša sveta dolžnost vse skusiti in storiti, da se naša Danica še za naprej ohrani, naj velja, kar hoče; ne sme nam zamreti, dalje mora živeti in blagodejno delati za cerkev in narod. To terja že hvaležnost in pieteta do r. g. Jerana ki je močno želel in še na smrtni postelji priporočal, in mu s tem skazujemo veliko ljubav in hvaležnost. To terjajo koristi kat. cerkve, kateri je je bila Zgodnja I >anica krepka podpora in zvesta hči vsikdar udana, skrbna za njeno čast in slavo, in bi jo gotovo nerada in težko pogrešala pri Slovenih. To terja tudi slovenski eminentno katoliški narod, ki želi in potrebuje krepke kat. hrane, kakoršno mu je delila Zgodnja Danica že toliko let, in bi jo težko pogrešal. To žele naše kat. družine, ki se po navodu Leona XIII. zbirajo okrog sv. družine in prosijo blagoslova za vsestranski blagor, in se bodo gotovo tudi tu rade držale vodila skušene in zveste Zgodnje Danice. Živela Zgodnja Danica še in še v slavo Božjo v veselje in vsestranski blagor vsem vrlim Slovencem, ki so sv. volje)!	Dr. —k.
Venec na grob
prečastnes^a rajnega gospoda Luke Jeran-a.
hitrega čast. kamornika sv. Očeta, zlatomašnika, kanonika, vrednika rDaniceu, i'd. o per vem goau po njegovi smerti.
Motto:
> Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« —
II. prošnja Očenaša.
(XI. nadaljevanje.)
Nadaljevaje popis Jeranovih slovstvenih del navedem. da je 1. 1854. izdal molitvenik rSerce Marije prečiste Device.1" — Da bi priskočil v pomoč zlasti takim čč gg sobratom duhovnikom, ki vsled svojih opravil nimajo časa za sostavo cerkvenih govorov, je v 11. 18"»5. in 1856. izdal fl Cerkveni Govornik". —
V	letih 1856—1859. je pisal za: „Sveto pismo stare in nove zaveze." — Od 1 1855—1860. je sodeloval pri sostavi besednjaka: .Deutsch-slov. Worterbuch \VolfCigale." — VI. 1859. je izdal I. zvezek svojih „šmamic" pod naslovom: „Marijin mesec, ali cvetice Marije Device za vsak dan meseca majnika." Ta knji.ua je bila posebno priljubljena med našim ljudstvom. ki se je bilo o istem ča«u posebno goreče jelo vnemati in zanimati za lepo šmarnično pobož-nost. (Vemo za faro na Gorenjskem, kainor so ljudje ob nedeljah po 2 uri in še dalj hodil: k šmarnični pobožnosti. ker se bližaj ni opravljala ) Ni čudo, da se je ta šmarnična knjiga prav hitro razprodala. — Naslednje 1 **>«». leto je izdal marljivi gosp. pisatelj: rVečni mesec za žive in mertve.fc — V 1. 1861. je izšlo iz njegovega peresa zopet čv^tero novostij, namreč: „Postne pridige"; — rSveti Križevi Pot"; „ Angeljska služba za mla ienče * in „Šmarnice nebeške Kraljice Marije Device. II." — L. 1862. je izdal obširno knjigo: „Kalvarijau; — 1 1>64. zopet „.Šmarnice naše visoke nebeške Kraljice, neomade žane Marije Device. Tretji letnik." (Te šinarnice je bil 1 1s** 2. po i enakim naslovom vnovič izdal z opombo: Drugi, nekoliko zboljšani natis") To leto (ls63.) je sodeloval tudi pri jako znameniti knjigi »Zlati vek", dal v natis: »Svete Pesmi. IV bukvice." — in dr Ignacij Kn« blehar-ju na čast spisano knjigo ..Abuna S. liman". i pod tem imenom je bil namreč znan Knoblehar pri Afrika ncihi. L. 1865. je izdal: „š:narnice Marije Device. Četerti letnik." Ta letnik je prav z«»1m zanimiv. Nekako geslo vzel si je bil „Pesem treh mladenčev. Dan. 3. 57 Častite Gospoda vse dela Gospod«• ve." — med vsakdanjo: „Cvetlica v hvalo Marije Device4 pa je vpletel iz domače zgo-dovin** več milostij. ki so jih zadobili Marijni častilci zlasti na Dobrovi, na Žalostni gori. pri Mariji „Bi-striski" na Hervaškem itd. — L 1*68. dal je zopet »Iv«* novosti na lan. .Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji" — in rKratek poduk o škapu-lirju." L 1870. j-: obogatil naše slovstvo zopet s knjigo .Šinarnice Marije Device. Peti l- tnik." - V 1. in lsTl je spisal knjižico: „Mla lenček Dominik Savi",- kar je v drobnih zvezkih izda vala .Katoliška družba za Kranjsko" za svoje člane. —
V	I	jn spisal neutruieni g »sp pisatelj zopet «1 v»- novosti. Kaa je: .Popotvanje v Sveto Deželo." Ta knjiga zelo obširna, in obsega 413 ttrani. Naslov nj"ni je; _Popotvanje v Sveto Deželo, v Egipt, Fenicijo. Sirijo, ni Libanon. Carigrad in druge kraje.
Obhodil in popisal L. Jeran." K temu popotvanju, ki je jako zanimivo pisano, je Jeran-a: kakor iz vvoda razvidimo, gnal dvojni namen: „marskaj viditi in naučiti se," — zraven pa „za bližnjega izdatne koristi", kar poslednje menimo tako tolmačiti, da je po potopisu želel zanimati, učiti in blažiti serca vseh onih, kteri bodo brali njegov potopis. — Pa s tem se še ni zadovoljil. Spisal je to leto še drugo novost: „šmarnice Marije Device. VI. letnik." Posebno zanimiv je ta letnik za to. ker je vanj vpletel popis vseh odličnejših svetišč in cerkva, ktere je videl na svojem romanju v Jeruzalemu in v sveti Deželi. Taki spisi bodo imeli še čez leta in leta svojo vrednost in zanimivost. — L. 1878 je izdal g. Jeran zopet: „Šmamice Marije Device, VII. zvezek," in to je bila zadnja knjiga te verste iz njegovega peresa.
—	L 18»2. je izdal „Rože in Koprive za šolo in dom I." in kakor sem že spredaj omenjal, drugi natis III. letnika „šmamic." —
Kar sem o literarnih delih Jeranovih omenjal in navedel dozdaj. so bili. — da tako rečem, — le nekaki nameček k temu, kar je on od 1. 1848—1896. napisal za ,, Danico." Kdor bi pa hotel o tem bolj obširno pisati in ponavljati, potreboval bi v to leta.
—	Onim, katerim zgodovina „Danice" ni znana, naj ob kratkem povem, da je ona jela izhajati 1. julija 1848. pod naslovom: „Slovenski Cerkveni časopis." Vrednik bil je temu listu tedajni doktor sv. pisma in semeniški profesor, prečastni gosp. Jan. Kriz. Po-gačar, poznejši ljubljanski knezo-škot To ime (naslov) pa našemu priprostemu ljudstvu nekako ni vgajalo. To je opazil prečastni gosp. vrednik, toraj je 1. 1879. z novim letom začela svetiti našemu narodu od takrat do sedajne ure. tako zelo priljubljena „Zgodnja Danica." Vrednik jej je ostal še vedno preč. gospod dr. Jan. K Pogačar. Listi so imeli na čelu Marijo kot Zgodnjo Danico v nebeški krasoti in svitu, obdano in češčeno ob straneh od Njej klanjajočih se angeljev. Tako je ostalo z Danico tudi še 1. 1851. Med glavnimi njenimi sotrudniki in so pisatelji bil je tudi gosp. Luka Jeran. — L, 1852. sta prevzela vredništvo ,,zg Danice" preč gg. A Zamejc (sedajni kanonik) in L Jeran. S tem letom se je lice listu predrugačilo. Enako je ostalo tudi 1. 1853. — Naslednje 1854. leto je vsled odhoda Jeranovega v Afri-kanski misijon izdajal g. A. Zamejc „Danico" sam; 1. 1855. sta jo zopet vredovaia vskupno (gg Zamejc in Jeran); — z 1. 1856 pa je to breme prevzel g. Luka Jeran sam, in ga nosil čez 40 let, do svoje smerti.
Dejal sem: breme! in kako resnična je ta beseda, to ume razsoditi edino le vrednik kakega časnika. ali pa približno oni, ki za javnost pišejo; toraj vedo, koliko rokopisa je treba že samo za eno tiskano polo. Kako hitro je teden okrog zlasti za take, ki so navezani na druge stanovske dolžnosti! Gradivo za dotični časnik mora biti pripravljeno ob določenem času in uri, vzemi ga vrednik, kjer hočeš, ma-gari če ti ga je tudi iz zemlje izkopati. Ako nima Kaki list dobrih sotrudnikov. delaj vrednik. sam, bodi si po dnevi, ali v noči; kajti rokopis inora o tej ali tej uri v tiskarno. In če bi vredniku samemu ne bilo treba drugega, kot pregledati mu poslane rokopise. koliko truda in napora pri očeh zahteva to zlasti pri takih pisateljih, ki imajo slabo pisavo! Mnogokrat si je treba poseči kar s persti skozi lase,
in zdihniti n. pr.: pomagaj sam Bog in ta sveti Božji križ, preden se kaka zavita pisarija prebere. (Rajni dr. Blei\veis mi je večkrat tožil, kakšne težave ima z rokopisom nekega zelo slovečega g. pisatelja iz sosedne Štajerske, preden je stlačil skupaj, kaj je g. pisatelj povedati hotel) — Koliko pa dobijo gg. vredniki dopisov, ktere morajo popravljati, predrugačevati, ter vbijati si glavo, da ne pride tudi v neprijetno in nepovoljno dotiko z — deržavnim pravdnikom, ali kakor naši priprosti ljudje navadno pravijo: „s cesarskim gosp. dohtarjem." —
Pa še nekaj mora imeti vrednik, in to je: — mir! Tega pa preblaga duša gosp. Jeran zlasti zadnja leta pač skoro ni imel nikoli. Kadarkolj sem prišel k njemu, dobil sem ali že kterega tam. ali pa je v teku moje navadno le kratke pomudbe kedo prišel po tem ali onem opravilu. Kedaj si je tedaj vendar utegnil vzeti toliko časa. da je zgotovil to liko veliko spisov? — Noč je v to morala pomagati! Ako človek celi dan dela in se trudi, navadno gre rad zvečer k sladkemu počitku. Tudi g. Jeran take telesne potrebe gotovo ni bil izuzet; — a! sila kola lomi! -aspanca je bilo treba odganjati, in to je pri njem na večer delala: — černa kava. Ona mu je dolgo v noč pomagala bediti. in zverševati to. kar mu dnevna opravila niso dopuščale! (Dalje sleii)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Novoletno voščilo. Kakor vsako leto zbrala se je tudi letos duhovščina ljubljanskega mesta, da izrazi svoja novoletna voščila svojemu preblagemu nadpastirju. prezv. gospodu knezoškofu Mil. gosp. stolni prošt. dr L Klofutar je v daljšem tehtnem govoru opozarjal na težavne dolžnosti, katere je dandanes vsled žalostnih, krščanstvu skrajno nasprotnih časov izvrševati katoličanom v zasebnem in javnem življenju. K temu pa treba krepkih, neustrašenih voditeljev, katere imajo katoličani v svojih škofih in v vrhovnem poglavarju, papežu. V ta namen želi govornik vsega najboljšega prezv. nad-pastirju za novo leto da bi mogel z jednakim blagoslovom božjim tako vzorno izvrševati svojo apn-stoljsko službo, kakor je to tako hvalevredno storil dosedaj. — Prezv. knezoškof so se zahvalili za izra žena voščila vdanosti in ljubezni, povdarjajoč, da res živimo v časih, ki od vsacega katoličana zahte vajo celega moža. Zato bo treba, da v prvi vrsti katoličani sami vestno, resno in dosledno spolnujemo svoje dolžnosti, ker nam zgodovina kaže. da vkljub neumorno delavnim, skrbnim stražarjem na Petrovi stolici in njih opominom katoličani niso vsikdar storili svoje dolžnosti in vsled tega tudi mnogo sami zakrivili sedanje krščanski veri nasprotujoče javne razmere. Nevstrašeno se nam je torej boriti zato, da Kristus prevlada v zasebnem in javnem življenju narodov, ker le v tem je najti rešitev za človeštvo. Do svojih načelnih nasprotnikov ne imejmo nikake osebne grenkosti. odločno se borimo proti pogumnim zmotam, v krščanski ljubezni pa prosimo Boga, da razsvetli nasprotnike krščanstva, naj se ne ustavljajo njegovi milosti. V edinosti, ljubezni in medsebojni pnzanesljivosti živimo katoličani v novem letu, da tem zdatnejše Bog blagoslovi naše delovanje. V ta
namen žele Prevzvišeni vsem duhovnikom in vsemu dobremu narodu v škofiji veselo srečno novo leto!
Iz Kromberga. Ne da se tajiti, da so sv. mi-sijoni nujna potreba sedanjega časa. da v marsikaterem lahkomišljenem srcu zveličavno vero na novo oživijo in utrde. Da je temu resnica, prepričali smo se tudi mi, ko smo obhajali sv. misijon.
Nepozaben nam ostane, če se spomnimo dobrot in milosti, ki jih je ljubi Bog podelil onim. ki so se ga z gorečo pobožnostjo vdeleževali. Vklub slabemu vremenu je bila udeležba velika Voditelji so bili č. oo. lazaristi; Heidrich. Nežmah in Krivec 12. pr. mes. popoldne pričeli so sv. misijon s kerščanskun naukom in spovedjo. Drugi dan. v nedeljo je bil v vodni govor v. č. g. voditelja, sv maša in skupno sv. obhajilo prejšnji dan spovedanih otrok.
Ganljiva je bila krstna obljuba! Kamenito seree se mora pri tacih prizorih nehote omečiti. ko sliši nežno decj slovesno prisegati živo vero. zvestobo i ljubezen svojemu Izveličarju. z junaško, nevstrašeno navdušenostjo napovedati boj zapeljivemu svetu in satanu.
Da si je pobožnost vsak dan pričela ob petih v jutro in končala ob osmih zvečer — i/.vzemši le kratkega odmora od poldne do dveh — je bila prostorna cerkev zastavljena do zadnjega kotiča. Pri sklepu pa je bila velika gnječa. Govori so bili teme Ijiti, globoko premišljeni, vendar priprosti. da so v poslušalcih zapustili glob-k nepozaben vtis
Vsebina je bila praktična, primerna krajevnim in časovnim razmeram Vsak večer ob osmih zapel je vikarijski. kakor tudi podružnic zvon. budeč grešnike k poboljšanju in pokori. Vsako jutro ob štirih pa je vzbudilo lepoglasno priterkavanje vbranih zvonov duhovnjane, vabeč jih v domačo oerkev k sv. opravilu
Kedo bi pozabil petka, dneva sprave! Marsikatero sovražno srce. ki je gojilo sovraštvo in kuhalo maščevalnost vže leta in leta. se je. zashšijoč inilo-doneče glasove v branega priterkavanja k spravi, omočilo in s sovražnikom sprijaznilo.
V	mnoge družine povernili so se ljubi m»r. zvestoba. vdanost in pokorščina.
V	soboto je bilo sv. obhajilo za varihe. v nedeljo pa slovesno skupno sv. obhajilo. Krona sv. misijona je bil sklepni govor. Ni bilo poslušalr-a. da ni bil ganjen do solz
Ob treh popoldne je bil blagoslov misijonskega križa, križcev, rožnih vencev, svetinji'-, škapulirjev M. B. karmelske in žalostne M B Običajni sprevod je izostal radi neugodnega vremena V p me leljek zjutraj ob šestih brala se je sv. maša za umerle duhovnjane Nepričakovana je bila tuli ta dan udeležba moškega spola, darujoč sv. obhajilo v prid vernim dušain.
Koliko je koristil sv. misijon. prvi v tej duhov-niji. znano je le Bogu. Njemu torej čast in hvala za obilne milosti in posebno pomoč'
Preserčna hvala visok«»č oo patrom za njih trud in neumorno požertovalnost. Bog Vseuiog«>čni bodi jim plačnik!
Dolžnost mi tudi veleva prav iskreno zahvaliti se veleč. g. I. Dermastia. verlemu kapelanu Solkanskemu. ki je ves čas sv. misijona neutrudljivo spo-vedoval, preč. g. Lileku. župniku, ki je hil več dni izdatna pomoč, častitemu gosnodu I Kraševcu ajšev-
skemu učitelju, za blagohotno izvežbanje tukajšnjih pevcev, ki so z milim petjem povzdigovali slovesnost in vsem p n. gospodom iz mesta in dežele, ki so blagovoljno sodelovali. Bog povrni!
Razgled po svetu.
Cerkveni pregled za 1. 1896. Vojskujoča cerkev ra zemlji ima zopet jedno leto več za seboj. leto. v katen m je po svojem namenu nadaljevala delo Jezusovo na svetu. Tudi v tem letu je oznanovala zveličaven nauk Kristusove vere. delila sv. zakra rnente. darovala nekrvavo daritev v slavo trojedi-nega Bog«. Tudi v tem letu se je cerkev kakor mati VHselda z veselimi, žalovala je z žalostnimi, tolažila je nesrečne, podpirala uboge, po enih krajih zmago vala. po drugih je bila mnogo zaničevana in teptana. Kakor sta si hitro sledila cvetna nedelja in veliki petek tako se je godilo tudi katoliški cervi v mi-nolem letu 189»; Preden se to leto za vselej loči od nas, poglejmo na kratko razmere v katerih se je vojskovala cerkev v tem letu po raznih krajih.
Začnimo, kakor se spodobi pri namestniku Kristusovem. Sreča za nas. da nam je tudi preteklo leto ohranil Bog vel. papeža Leona XIII. vkljub M; let« m zdravega ter noč in dan delavnega v čast božjo in blagor vernikov. V Rimu je ostalo tudi v tem letu vse pri starem. Papež v svojem mestu še ni gospodar. Sovražniki cerkve še nosijo glave po konci v večnem mestu. To obtežuje papežu njegovo delo. Vkljub temu pa se tudi v Rimu in po Italiji pozna, da še vedno vsemogočni Bog vlada svojo cerkev, ker vkljub vsem neugodnim razmeram moramo reči da še tudi v Italiji poživlja kerščansko življenje. Kakor Kralj miru je sv. Oče potrudil se poravnati nasprotje mej Lahi in Abesinci ter zlasti poskrbel da bi rešil na tisoče laških jetnikov in vojakov iz abesinske sužnosti. Sovražna laška vlada je sicer to delo kerščanske ljubezni preprečila, toda sama je morala potem darovati svojo čast in milijone denarja, da je dosegla to, kaz je papež dosegel s samo svojo očetovsko ljubeznijo.
V Avstriji sicer nimamo splošno očitnega boja proti katoliški cerkvi, vendar pa cerkvi v naši državi ni z rožicami postljano. Stara liberalna stranka v zadnjih letih res vidno hira in zlasti so ji v zadnjem letu dali kristjani na Dunaju smertni udarec, vendar ima brezverstvo še veliko zaslombe in mnogo b< ja bo treba, preden se Avstrija res zopet vversti inej krščanske deržave. Imeli smo na Dunaju vrlega zastopnika papeževega Agliardija. kterega je papež povzdignil v kardinala in ga poklical v Rim. Tudi Rusini so dobili svojega kardinala Sembratoviča. S tem je papež pokazal, kako ljubi Rusine in kako želi, da bi jih nobena sila in nobena zvijača ne odtrgala od stolice sv. Petra. Omeniti nam je, kako veličastno sta se veršila poljski in češki katoliški shod in potem splošni avstrijski katoliški shod v Solnogradu.
Ta shod je posebno pomenljiv, ker so škofje av. zborovalcem na tem shodu v posebnem pismu na tanko določili, kako se je katoličanom dandanes vesti v zasebnem in javnem življenju in kako jim je braniti pravice katoliške cerkve v družini, v šoli in v državi. Proti framasonom je bil poseben shod v
Tridentu, kjer se je marsikaj pojasnilo, kako sovražniki sv. cerkve vedno rujejo zoper nevesto Kristusovo in njene spoznovalce. V Mariboru je goreči škof dr Mihael Napotnik obhajal posebno slovesno škofijsko zborovanje, na kterem se je v povzdigo verskega življenja mej duhovni in verniki marsikaj potrebnega in koristnega vkrenilo. kar bi dobri Bog gledajoč na dober namen gotovo stotero blagoslavljal
Sploh pa je v Avstriji v preteklem letu ostalo vse precej pri starem. Verske šole še nimamo, liberalci imajo jezo nanjo kakor puran na rudečo ma-relo, vendar se katoličani vedno bolj zavedajo, da brez dobre vzg« je ne bo dobrih časov ter zato povsod povdarjajo potrebo verske vzgoje. Zal, da so razmere v deržavnem zboru tako neugodne, da tam kar ni moč spraviti v tok šolskega vprašanja.
Na Ogerskem so pa razmere še bolj žalostne. Tam vlada neomejeno brezverstvo s sleparijami, podkupljivostjo in nasilstvom. Katoliški cerkvi se med Ogri sekajo hude rane Zakon brez cerkve to je dosegla brezverska ogerska država. Pri volitvah so liberalci s toliko silo begali volilce. da ti niso mogli voliti prosti po svojem prepričanju in zato imajo sedaj zopet, v novi zbornici liberalci veliko večino. Najbrže bodo začeli še bolj očitno preganjati katol. cerkev. Og^rski katoličani so pa vsled svoje malomarnosti tudi sami mnogo zakrivili in zato treba da se z borbami zrak očisti.
Na Nemškem so imeli v preteklem letu katoličani hude borbe s protestantovsko vlado, vendar so se katoliški poslanci prav dobro deržali. Stvari so tako uravnane, da vlada brez njih ne more mnogo doseči v zbornici. Tudi proti socialnim demokratom so se katoličani najvspešneje vojskovali. Najslabše se na Nemškem v cerkvenem oziru godi Poljakom, ktere hočejo NeTici popolnoma ponemčiti. Celo otrokom v pervih šolah se ne sme kerščanski nauk razlagati v domačem poljskem jeziku, marveč v nemškem. Kjer ni prave vere Kristusove, tam tudi pravičnosti ni. tam vlada le pest močnejšega.
Na Francoskem so obhajali letos štirinajsto stoletnico. odkar je kralj Kiodvik vprejel sv. krst. Ta spominska slavnost pa je katoličane napolnovala z britkimi čutili, kajti sedaj ni pri francoski vladi nobenega znamenja kerščanstva. V preteklem letu so se cerkveni sovražniki spravili vzlasti nad šolske brate in sestre in nad usmiljenke, ker njih samostanom nakladajo tako visoke davke, da jih ti ne morejo plačevati. S tem jih hočejo sestradati in pregnati, da potem dobe vse šole pod svojo oblast. Katoličani se sicer krepko borijo, toda so premalo je-dini, da bi mogli zdatno truditi se za korist katoliške cerkve. Želeti bi bilo. da bi francoski katoličani bolj poslušni bili naročilom sv. Očeta glede edinosti, kakor je bilo to do sedaj, potem tudi zanje nastopijo boljši časi.
Na Ruskem so minolo leto posebno slovesno kronali novega ruskega carja. Pri tej slovesnosti je bil pričujoč tudi papežev poslanec, katerega so zelo odlikovali. To priliko je porabil papež, da je pri carju prosil, naj bi vendar enkrat tudi katoličani na Ruskem prišli do svojih pravic, da bi smeli škofje občevati prosto s papežem in da bi duhovnov ne ovirali pri spolnovanju njih pastirskih dolžnostij. Od tedaj je res prišlo več ruskih škofov v Rim in še
sedaj se vrše pogajanja med papežem in carjem. Dal Bog. da novo leto prinese katoličanom boljših časov.
Na Balkanu se katoličanom le počasi obrača na bolje. V Bolgariji je moral prestopiti mladi prestolonaslednik v razkol, v Rumuniji se je zaradi žalostnih razmer odpovedal svoji službi nadškof Zardetti. v Črnigori se katoličanom bolje godi. v Srbiji hočejo za katoličane napraviti posebno škofijo. Omeniti nam je še nesrečnih Armencev, ki so preteklo leto najhujše trpeli po razdivjanih turkih, kateri so krščanskih Armencev pomorili več kakor stotisoč. Te grozne krvoločnosti vpijejo po maščevanju iz nebes in morda to pospeši čas, da se razsuje trohnela Turčija, in da tudi po teh lepih krajih zopet zavlada znamenje sv. križa. — Po Ameriki, Afriki, Avstraliji lepo napreduje katoliška cerkev vzlasti po misijonih. Povsod po širi em svetu vidimo, da je katoliška cerkev bila tudi v minulem letu vojskujoča cerkev ter da je po vzgledu Izveličarjevem živela v trpljenju preganjana, zaničevana, a obdana z božjo močjo je le zmagovala. Tudi v preteklem letu so se nad cerkvijo katoliško spolnovale besede Gospodove, da je peklenska vrata ne bodo pomagala. Zato z zaupanjem v Boga pogumno pričnimo novo leto kot delavni katoliški kristijani, da bomo res vredni sinovi in hčere svoje častite matere sv. katoliške Cerkve.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec prosinec (januvarij) 1897 (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Redovniki. b) Posebni nameni:
9.i Sf. Maroelln. Katoliško časopisje. Počitek od duhovnega prenapornega dela. (jiešniki iz navade. Letovišče glede vere v nevarnosti
10.)	Sv. Agata. Krščanski možaki. Zela važno socijalno podjetje nemških katolikov. Ohranjenje sadu duhovnih vaj.
11.)	Sv. Aleksander. Notranja vnetost v službi božji. Oddal j en je nevernih zdravnikov in oderušnih podjetnikov od bolnišnic.
12.)	Sv. Einest. Duhovna preroditev mnogih župnij po sv. ljudskih misijonih. Redovni višji in njegova družina Ječe.
13.)	St. Agriclj. Nedolžno preganjani Zapeljevani delavci Duhovniki in obhajanci. Obvarovanje n ladme pred zapeljevanjem.
14.)	Sv. Urseol. Organizacija krščanskih delavskih služb. Občine razrite od strahu razpora.
15.)	Sv. Pavel Pnšftavnlk. I)uh molitve in zaničevanja sveta zjedinjenih ločenih vzhodnih cerkva z Rimom
II. Bratovske zadeve N. 1). Oospš presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. ■v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad m brezverstvo. prešeš;o-vanje in vse nečistosti, sovraštva, prekhnjevanja m vse pošastne pregrehe. — Neka oseba v čast sv. Jožtiu in sv Antonu, da bi se ji kupčija obrnila na bolje in da bi bila rešena denarnih sUsk.
Listek za raznoterosti.
Prošnja! '29. december 1896 zapisati bomo morali pri nas nesrečnim dnevom. Ljubi Bog je nas obiskal. Zvečer ob lo. uri jelo je goreM v vasi Hre-novice in v treh urah vpepeld je požar 18 hiš z gospodarskimi poslopji vrel Pogorelo je revežem nekaterim popolnoma vse. ni jim ostalo druzega. ko golo zidovje. Človek se, hvala Bogu. ni ponesrečil nobeden, tudi živino so rešili razun jeinega prašiča in nekaj kokoši — ali poljski priliki: seno. slama, žito, krompir, kisava, fižol in obleka je vničeno. Kaj malega obleke je kdo rešil, večina pa nič. Prišli so sosedje branit, pridno so delali, ali kaj. ko j" vode prehitro zmanjkalo in so morale brizgalne mirovati. — Sele pol leta je, kar sem prosil usmiljena srca za svoje ponesrečene farane. zopet sem prisiljen klicati: Pomagajte, pomagajte! Škoda, kakor so površno cenili. znaša nad 20 000 gld. in je toliko bolj občutljiva, ker so bili pogorelci že preje ubožni in zadolženi in ker zavoljo slabe letine domači ne bolo in igli pomagati z živežem. Pogoreici bili so zavarovani, pa le za majhne svote. zato so pomoči potrebni
Hrenovice, dne 30. decembra 1896.
Alojzij Puc. župnik
Nova maša. Iz Celovca, dne 29 decembra: Minulo nedeljo dne 27. t. m. daroval je naš rojak č. g Avgust Križaj prvo sv. mašo v tukajšnji stolnici. Nova maša je bila sijajen dokaz, da se katoliško in cerkveno mišljenje vsaj nekoliko probuja tudi v Celovcu. Zjutraj pri sv. maši in popoluine pri blagoslovu je bila prostorna cerkev do zadnjega kotička natlačeno polna vernikov, tudi iz boljših krog.»v. ki so hoteli biti navzoči pri svetem opravilu in sprejeti novomašnikov blagoslov Slavnostno propoved je govoril č. g. o Jos. Franz S. J. ki je v izbranih na-udušenih besedah kazal, kako je duhovnik že po svojem poklicu prijatelj v najlepšem pomenu besede, omenjal je pa tudi. zakaj baš na Koroškem p »inanj-kuje duhovnikov. — Dal mili B >g. da se izpolnijo vse želje, sporočene č. g novom ašniku ob slavnostnem dnevu, da bode po svojem delovanju pravi prijatelj krščanskega slov. ljudstva !
Božičnica v Marijanišču se je obh-ijala v nedeljo po Božiču pred mnogoštev. občinstvom. Vrstile so se mične deklamacije v slovenskem in nemškem jeziku z božičnimi petinami. nap »slel pa se je pre I-stavljal božični oratorij dekana Mullerja s štirimi živimi podobami. Prav te žive podobe, mojstersko sestavljene. so v igri najbolj ugajale udeležencem V drugi dvorani je bilo postavljeno bogato božično drevo, na okrog ob stenah so bila razstavljena obilna božična darila, katera so za sir>te p »darili verinoine ljubljanski trgovci. Vsak izmed otrok je dobil kaj, bodisi za zobe. ali obuvalo in oblačilo, ali igračo. Mnogo odlične gospode z deželnim predsednikom na čelu je počastilo zavod ob tej lepi priliki Vsem je bilo všeč ne samo spretno govorjenje in gibanje dečkov, ampak zlasti tudi njih zdravo m cvetoče lice. Da se ob letu zopet zdravi vidim*'
Splačal jn je. Kapucin pater Anton peljal se je po železnici. V istem vozu sedela sta tuli dva mlada gospoda, kterima je patrova kuta že pol ure daleč smerdela. Ta dva pa sta imela to slabo lastnost, da nista mogla zamolčati, kar sta ravno mislila in zato sta tudi sedaj jela prav pošteno
obirati in obrekovati našega patra. No, ta se za njiju psovke ni zmenil, ampak je vneto opravljal svoj brevir. Ko dokonča, vpraša ga jeden teh gospodov, kako mu je ime. „Pater Anton N. sem." tako, Anton ste.' pravi na to, „kteri pa, ali tisti s prešičem ali tisti z oslom V (Sv. Antona slikajo namreč včasih s prešičem, včasih pa tudi z oslom). Ka-pucin pa se oberne k pervemu in pravi: „Če govorim z Vami, sem Anton z oslom, če pa z vami. (oberne se k drugemu), potem sem Anton s prešičem." — Radovednežema je sedaj utihnil umazan jezik in pater je imel pred njima mir.
Dve zlati knjigi za mladeniče, zlasti dijake. Pokojni P. Adolf pl. Uoss. S. J. je bil velik inladinoljub. Videl je. koliko nadepolnih miadenčev strmoglavi hudobni svet dandanes v propad dušne in telesne pogube. llotel jim je pomagati z lepimi nauki, s koristnimi nasveti. Spisal je v ta namen knjigo: „Ge dank» n und Rathschlage gebildeten Jiinglingen zur Beherzigung .*
Knjiga je doživela, kolikor je pisavcu teh vrstic znano, že devet izdaj. Obsega na 560 straneh 172 raznih razprav same tečne dušne hrane za mladenče. Razverstijo se v 4 oddel.: 1 ) Umkehr, 2.) Befestigung. 3) Fortschritt, 4 ) Vollendung. Kaže razne napake, svari pred priložnostjo, budi k čednosti, kaže po m očke. daje navodila, svarila, bodrila itd ozira se na vse dušne potrebe mladega človeka, tudi celo na izvolitev stanu.
Vse je pisano čudovito jedrnato in logično jasno in prepričavno Stavki so kratki, glavne misli celo z debelimi črkami.
Drugi knjigi je naslov: rDie PerlederTu-genden —
Vsled krivične postave 4. julija 1872 so bili tudi jezuitje pregnani iz nemške države. Kaj stori blagi mož P. Doss? V pregnanstvu, daleč na ptujem, piše svojim mladim prijateljem-dijakom v zimi 1. 1872 in 73 ravno navedeno knjigo. Vedel je predobro skušeni odgojitelj mladine, da se mladine naj več telesno in dušno konča zaradi izgube sv. čistosti in sicer že v srednjih še bolj pa na visokih šolah. V tej knjigi uči mladenče. na 146 s+raneh v 98 razpravah. svete čistosti, nje velike vrednosti in o po-močkih, jo ohraniti Vsaka razprava ima dodan izgled iz življenja svetnikov ali iz posvetne povestnice. Pisana je tako ljubeznjivo, da se mora prikupiti vsakemu mladenču. če le ni serce njegovo do trdega sprideno.
Gospodje katehet je srednjih šol, vi vodniki mladeniških zavodov in izgojevališč. pa tudi raznih društev m družb soznanite mladenče z omenjenima knjigama. Berite jim včasih ta ali drugi oddelek ali vsaj jim povejte te ali druge razprave koristno vsebino. — Naj bi ti knjigi imel vsak dijak, jih prebiral, in študiral iz njih največji umetnost-katero prezirajo zlasti mladi ljudje; »spoznavaj samega sebe".
Tudi visokošolcem bi bili ti knjigi zvezdi vodnici.
Koliko strupenega bere mladina dandanes v novejši literaturi, bodisi v nemški, slovenski ali drugi. — Ne manjka takih, ki mladino soznanja s slabim berilom, ga celo svetujejo in ponujajo!
Koliko slabih zgledov mora mladina dandanes gledati koliko pogubnih naukov, navodov, svetov in naravnost zapeljivosti poslušati.
Koliko učeče se mladine se vsled tega pokvari na umu in srcu, — zapelje na napačno pot za celo prihodnjost, da nikdar več ne najde pravega tira. Nesrečna postane samo za-se, pa tudi za vse tiste, katere bo ona pozneje v raznih stanovih vodila! Ali je to reč malenkostna?
Kolika dobrota: mladenča pripeljati nazaj na pravo pot, še večji: nedolženega obvarovati pogube! In ravno to je namen navedenih knjig
Ali pa naj mladina bere dandanes res samo to, kar jo dela nezadovoljno, nesrečno za se in zadruge. nesrečno za čas in za večnost?
Varovati je treba mladino ne samo slabega berila, ji prodajati ne samo „indiferentnou berilo, ampak treba ji je pomagati zopet in zopet za um in srce pozitivno koristnega berila Um in srce mladega učečega se. človeka sta bila takega berila vselej "potrebna, zlasti velja to sedanji čas. ko na mladino vse preži, kedo je bo vjel na svojo stran pridobil za prihodnjost.
Res pri mnogih ne bo pomagalo. Marsikateri bi pa rekel; o, ko bi bil jaz dobil tako knjigo popred v roke. nikdar bi zmanoj ne bilo tako dalječ prišlo. Če je rešen le jeden — pridobljenega je mnogo!
Zato piše v eni teh knjig, govoreč mladim dijakom: Ein Mann will ich einst werden in des \Vortes ganzen Bedeutung. und kein Sturm, wahrte er noch so heftig soli mich je hin\vegfegen von der Tanne. die da ist die Eine. heilige, katholische Kirche.
So nehmet dann zu\veilen in einsamen Augen-bliicken diese Gedenkblatter zur Hand, durchgehet bedachtsam den einen oder den anderen Abschnitt, \vendet das Gelesene auch Euch an und betet dabei Gott um die Gnade, nicht bloss zu erkennen, sondern auch zu iiben, — B Domine, et videam et agam4!	Fr. P.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Iz Trsta 2 gld. 50 kr. — Neimenovana 40 kr. (za podobice r. g. Jerana) C- g Martin Malenšek. župnik pri sv. Petru v Ljubljani. H gld. — Č. g Mih. Saje, župnik v Štangi. 1 gld.
Za sr. Detinstro: Neimenovana. 50 kr. — C. g Mih. Saje, župnik v Stangi. 1 gld >0 kr Č. g. Matej Vidmar, katehet v Kamniku. 11 gld 25 kr. - Č. g. Jože Jerše, kapelan Mokronoški, 6 gld. — C. g. Dragotin Štefan Kumar, vikar loški, 24_gld. 54 kr. — Čast. g Jože Švigelj. kapelan v Zagorji. 9 gld. — Čast. gosp. Alojzij Stroj, nunski katehet. 54 gld	Čast. g. J. N. Kumar,
vikar v Ravnici. 5 gld. 50 kr. — Gosp. Anton Dolinar iz Lučin 1 gld.
Za kruhe sr. Antona: Neimenovaua l gld. - G. F. KroSelj bogosl. v Mariboru 1 krono — Neimenovana 1 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjetioru po f Uršuli Cunder. 15 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: G. L. Šabec, 2 gld.
Za sv. Očeta: G. L Šabec. 1 gld.
Za a/rikanske misijone: G. L. Šabec, 1 gld.
Za bratovščino sv. Peš. Telesa: G. L. Šabec. 1 gld.
Za razširjanje sv. vere: Č. g. J. M Kumar, vikar v Ravnici,
I	gld. 50 kr.
Za misijone: Katarina Pogačar, 1 gld. — G. L. Sabec, 1 gld,
Za cerkev Jezusovega Srca v Ljubljani: G. L Sabec, 1 gld.
Za trapist o cski samostan v Mirijanhiltu: Več oseb skupaj.
II	gld.
Odgovorni vrednik Andrej Kalan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.