UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl Selu račun it. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini — Spediz In abbonamento postale H (iruppo
Leto IV. Štev 25.
GORICA DNE 23. JUNIJA 1948.
Cena L. 15
Slovensko Alojzijevišče na cesti
Goriški kat. Slovenci so usta* novili leta 1895. za slovensko di* jaštvo poseben zavod pod ime« nom »Slovensko Alojzijevišče«. Do leta 1915. je zavod krasno uspeval. Večina slovenskih du* hovnikov in inteligentov je za* čela svoj dijaški križev pot v tern iz slovenskih žuljev zrast* lem zavodu.
Med prvo svetovno vojno je bil zavod radi vojnih dotikov do tal razdejan. Takoj po' sve* tovni vojni pa je bilo^^fthodu priznano italijansko državljan* stvo in z vojno odškodnino ter prostovoljnimi darovi je bil za* vod vnovič postavljen, moderni* ziran in povečan. Tako se je v zavodu obnovilo staro dijaško življenje. Zavod je imel celo lastno pripravnico za srednje šole in vzgajal do 80 slov. dija* kov.
Fašisti uničijo zavod
Fašističnemu režimu je bil za* vod trn v peti. Dne 20. okt. 1930 je bil z dekretom goriškega pre* fekta odbor »Slov. Alojzijevi* šča« razpuščen iz sledečih raz* logov:
1. Delovanje zavoda ne u* gaja vladi.
2. Sestava odbora nima vlad* nega zaupanja.
3.	Zavod nasprotuje javnemu redu.
Zavodu je bil postavljen vlad* ni komisar. Gospodarstvo raz* nih komisarjev pa je bilo v nai slednji dobi tako zgledno, da je zavod lezel v vedno večje dolgo* ve, dokler ni bil leta 1936. po* stavljen poslednji komisar msgr. Butto vprav s to nalogo, da ga likvidira.
Zavod prodan državi
Poslednji komisar je ponudil zavod državi za 250.000 lir. Ta je po tej ponudbi z veseljem se* gla, saj je bila kupna vsota smešno nizka.
Tako je fašistični režim poba* šal iz krvavih žuljev slovenskega ljudstva postavljeni zavod in naredil iz njega
vojašnico.
Novo življenje v zavodu
Po sedanji svetovni vojni se je stari odbor zopet konstituiral in prosil Zavezniško vlado za priznanje, popravo in vrnitev zavoda.
V šolskem letu 1946/47 je bil zavod vnovič slovesno otvorjen in naselilo se je v njem 42 dija* kov srednjih šol. .____________
Nove težave
Komaj se je vrnila v deželo italijanska vlada, že je zahtevala vrnitev zavoda vojaštvu, ker je na zavod še vedno vknjiženo vojno ministrstvo. Medtem pa je zavod postal nadškofijsko se* menišče za Slovence. Na rimsko vlado je šla cela vrsta dopisov in spomenic z dokazi o krivic* ni prilastitvi zavoda po fašistih. Tudi prevzvišeni knez in nad* škof msgr. Margotti je zastavil vse sile v to, da bi se zavod vrnil prvotnemu namenu.
Ves trud zastonj
Letos 19. marca bi že bili mio* rali zavod izprazniti. Prošnje in intervencije so dosegle, da so obljubili počakati do konca šol* skega leta. Medtem so romali različni ugovori v Rim. Toda do danes je bilo vse le bob ob ste* no. Vojni minister Pacciardi je z dopisom dne 3. junija zavrnil vse rekurze in prošnje in zahte* val s koncem šolskega leta izro* čitev zavoda vojaščini. Vojaško-poveljstvo v Vidmu pa že spra* šuje v posebnem dopisu, kdaj bo zavod prost za vselitev voja* ščine. Tako stojijo danes stvari. Slovensko Alojzijevišče in ob* činski otroški vrte<~ za Slovence
sta danes legalno brez strehe. To se je izvršilo v malo več ko v desetih letih že drugič.
Slovensko katoliško ljudstvo opozarjamo, kako sedanja vlada popravlja fašistične krivice nad slovensko manjšino v Gorici. Naše razmere razume samo še predstavništvo katoliške Cerkve. Vsi drugi so nam sovražni.
Ti naš tužni narod pa sodi!
OPOMBA :
čudno se nam zdi, da vojaška oblast ni popravila vojašnice sv. Mihaela tik Slov. Alojzijevišča, amlpak jo je podrla. Kako se to ujema s potrebo po vojašnicah? Širi se glas, da bodo na tem me* stu gradili novo gimnazijo in da bo Slov. Alojzijevišče služilo kot zavod -za italijansko dija* štvo. Naj že ta govorica odgo* varja resnici ali ne, izgon slov. dijaštva iz slovenskega zavoda, ki ga je fašizem in samo fašizem uničil, nam dokazuje, da se je v novih demokratičnih razmerah začel slovenski živelj pod pret* vezo nekake pravičnosti znova brezsrčno preganjati. Če bi šlo za italijanski zavod, bi bila orne* njena krivična kupna pogodba že zdavnaj razveljavljena !
Versko preganjanje v Albaniji
Katoliška Cerkev v Albaniji preživlja težke čase. Brezbožni komunizem hoče docela iztrebiti katoliški živelj. Pri tem se po* služuje takih načinov mučenja, da krvavi Neron kar obledi. Najnovejša poročila potrjujejo, da so bili ustreljeni msgr. Gjuoi, msgr. Volaj ter F. Partaglia. U* mor j eni so bili tudi duhovniki Mark Hasi ter msgr. Deda Ni* kola j, redovniki o. Matej Pre* nushi O. F. M. in o. Ciprijan Ni* kolaj. V ip.estu Skutari sta svo* hodna samo še duhovnik Goba ter redovnik o. Zef. Tamošnji frančiškanski samostan je kraj mučenja; redovne hiše Družbe Jezusove ter šole so zaplenjene ter služijo za stanovanje raznim oficirjem.
Nekateri izmed teh mučencev so bili podvrženi nepopisnemu mučenju. Na glave so jim pritis* nili železne posode, v katere so vtaknili lačne miši, da bi jim te,
iskaje izhoda, razgrizle lobanje... Drugim so vrezali široke rane na nogah in stegnih; v rane so na* suli soli, nato pa privezane žrtve izpostavili kozam in ovcam, da so lizale sol in tako dražile od* prte rane.
Ljudstvo je obupano. V Rim je prišlo pismo, s katerim nekdo prosi, naj mlu pošljejo nekaj be* le ter črne niti s par iglami.
Ko bo kak frontaš iz Podgore, Štandreža, Sovodenj, Števerjana, Pevme in Oslavja itd. bral te stvari, poreče: »To je propagan* da! Jaz poznam vse polno ljudi iz FLRJ, kjer vlada enak sistem, kot v Albaniji, pa nisem še sli* šal, da bi tam komu miši zglo* dale lobanjo. Bil sem, tudi sam onstran zavese, pa sem prišel s celo lobanjo nazaj.« Odgovarja* mo: Poznamo veliko frontašev, katerim so — če ne miši — pa rdeči bacili 'zgrizli možgane in srce, kar priča njihovo sebično gledanje na usodo 95% ljudstva onstran pregraje. Pošten človek mora trpeti, dokler kak nasilen režim, tudi z enim samim, človekom tako ravna, kakor dejanski rav* na s tisoči in tisoči.
Novo veliko prikazanje
Nov Lurd ali Fatima v Italiji ? (Nadaljevanje)
Nekaj posebnih zanimivosti.
Neki radovednež je po teh prikazo* Vanjih hotel videti rojstni list srečne Anice na županstvu. Ugotovil je, da so vsi otroci zabeleženi s črnim črnilom, samo Anica je zapisana s sinjo barvo.
■Anica je prosila angela, naj ji izprosi zdravje na očeh. Odgovoril ji je, da ne bo ozdravela, ker ji je ta bolezen dana za pokoro. Spodbujal jo je, naj jo nosi za nebesa.
Marija je že pri prvem prikazovanju naročila: »Moli za Rusijo in moli tudi zanje, za jetnike! Oh jetnikiI« l’ri tem je Marija globoko vzdihnila.
Tudi v Gimiglianu priporoča Marija niolitov in pokoro.
Marija je Anici zaupala celo vrsto skrivnosti. Dve za Škofa, eno za sv. očeta, ostale pa bo smela razodeti šele po 5 letih in eno šele v (1. 1963.
Marija je izročila Anici tudi poseben
rožni venec. Kakšnega? Rožni venec bridkosti, ki jih bo morala prestati za božje kraljestvo.
Marija je tudi naročila, naj se na skali, kjer se je prikazala, sezida cerkev.
Baje se je na kraju prikazovanj do* godila že cela vrsta čudežnih ozdrav*
1	jen j in spreobrnjenj. Nekim staršem je Marija obljubila ozdravljenje na hrbtenici hudo bolnega triletnega otro* ka le pod pogojem, da se starši spreobr ne jo. — Torej radi grehov staršev mo* rajo večkrat Otroci hudo trpeti.
Zanimivo je, da Marija (kakor v Lur* du itd.) govori v dialektu. Ali ni to dokaz, da je materina govorica sredstvo, po katerem človek najlaže pride do človeškega srca? Ali ni to opomin, naj Cerkev povsod spoštuje jezik ljudstva, za katerega duše mora skrbeti?
Tamkajšnji škof je najprej povabil vernike, naj ne hodijo k votlini. V nede*
Ijo 23. 5. pa je prišel tudi sam s seme* niiščniki in mnogimi duhovniki.
Marija je povabila k prikazovanjem tudi dečka Leonarda Addazi*ja iz Grottammare, kateremu se je tudi pri* kazala preteklo Veliko noč med igro s tovariši na nekem oljenem drevesu. — Tudi tam se baje vršijo čudeži. Njemu je Marija naročila pokore in molitev, ker da »je vojna«.
V	Gimigliano prihajajo že romarji iz vse Italije v takem številu, da v Ascoli
— Pičeno in okoliških vaseh ne najdejo več strehe zanje. Ob priliki raznih pri* kazovanj je bila taka ploha, da so bili ljudje vkljub dežnikom in dežnim pla* ščem vsi premočeni — in vkljub temu so z navdušenjem in neverjetno gani ji* vo pobožnostjo, glasno molitvijo in pet* jem vztrajali po več ur in tudi ves dan in celo' noč. — Neki brat — laik iz iLoreta je vztrajal v vodi in blatu 36 ur, dokler si ni izprosil milosti, da je Marijo tudi sam videl in potem glasno pripovedoval okoli stoječi množici kret* nje Matere božje ob pogovoru z Anico.
Tako je v zelo kratkih potezah po* ročilo o teh nenavadnih — to mora pač vsakdo priznati — dogodkih v sedanji dobi, ko je toliko ljudi od Boga od* padlo, a se velike množice že spet vra* čajo po Mariji k nebeškim željam. Ma* rija je Anici izrecno povedala, da bo dala »velika znamenja, d asi jih ljudstvo ni vredno.«
Eno izmed teh znamenj je bilo tudi sledeče. Na nebu se je utrnila zvezda in se v paraboli spuščala od pol do ene ure 'proti kraju prikazovanja. Tam je kratko razsvetlila Anico in se nato izgubila.
Ni dvoma, da se dandanes godijo šte* vilne čudne in prečudne stvari.Ne bo* dimo ne prelahkoverni, pa tudi ne tako trdovratni, da bi ovirali Marijo pri nje* nem očivadno velikem poslanstvu, ki ji ga je Bog poveril v borbi zoper hudobi nega duha v človeških srcih in družbi sploh.	i
Neki radovedneži' so baje pri neki špiritistični seji poklicali Luciferja in ga vprašali, kako da je bil komunizem pri italijanskih volitvah poražen. Zloba je strašno zapiskala, izrekla besede »Je neka bela Gospa, ki hodi po deželi«
— in z novim divjim žvižgom izginila.
Nadprevidneži naj nam ne zamorijo, alko kot kronisti zabeležujemo tudi take dogodke, ki tako silno zanimajo stotiso* če in milijone. (Op. ur.)
PET LOJZETOV
V	Ljubljani je živel idealen katoliški fant, ki mu je bilo ime Lojze G, Ko je nasilni komunizem pod krinko OF ugonabljal bolj slovenski katoliški na* rod kot okupatorja, se je med toliko
Pravica na glavo postavljena
Pred sodišče je bil pozvan tat, ki je ukradel sosedu vse dragocenosti. Bil je obsojen na povračilo vseh ukradenih predmetov itd. Toda mož nikakor ni bil pripravljen, sprejeti razsodbo. Zagovar* jal se je: »Za omenjeno blago sem zelo veliko žrtvoval. Ko sem namreč drago* cenosti odnesel, sem padel z lestve in si nogo zlomil. Ali nimam torej vse pravice do dragocenosti?« Sodniki so se čudili nenavadnemu dokazovanju, a tat se je čudil začudenju. — Zadeva še ni rešena.
drugimi tudi on odločil, da hoče bra* niti vero in dom. V bojih je bil ranjen. Ko je spet ozdravel, ,ga je mama milo prosila, naj ne hodi več v borbo, češ da sicer ga ne bo več videla. Fant ji je odvrnil: »Ne morem biti doma, ko najboljši fantje umirajo za Boga. Toda gotovo še pridem domov«.
Za svoj god 1944 je Lojze skupno s štirimi tovariši Lojzeti obhajal svetega zavetnika na ta način, da je z njimi pristopil k obhajilni mizi. Ko so poz* neje ti Lojzeti, nič hudega-sluteč, sedeli na neki postojanki na Gorenjskem, je padla iz, zasede med nje bomba in jih vse pobila. Pozneje so pokopali Lojzeta G. v Ljubljani. Njegovo telo je bil,, z okovanimi čevlji vso zmrcvarjeno; do* kaz, s kako barbarskimi sovražniki so imeli naši fantje opravka.
Prav v času nesreče je mama doma vsa vzradoščena zaslišala, kako prihaja Lojze po stopnicah. Pa ga ni videla. Le »znamenje« je dal, ko se je pred očmi njegove matere kozarec na mizi brez vsakega zunanjega povoda ves zdrobil.
Tem petim Lojzetom in še številnim drugim, ki so s tako velikim idealizmom dali življenje za Cerkev in narod, Bog daj večni mir fin slavo!
STO TAKTIK - EN CILJ
ali bajke o tem, da so se Sovjeti čez noč spreobrnili
Svetovni tisk zadnje čase dosti ugib* lje o ozadjih 'in vzrokih nedavne spre* memhe v sovjetski zunanji politiki. V tem navideznem preobratu hi nekateri radi videli dokaz, da so je svetovni ko* munizem čez noč spametoval in postal krotak. Marsikdo spet upa, da 60 bo s Sovjeti dalo voziti in re.šiti mir na svetu.	j	j
Kdor tako sodi, se moti. V tridesetih letih, kar imamo opraviti s sovjetskim komunizmom, smo lahko spoznali, da v njem ni nobenih skrivnosti. Zato nas ne sme presenetiti noben njegov še tako nepričakovani ali nenavadni obrat. Ve* deti moramo, da pozna komunizem sto taktik, a en sam cilj: svetovno dikta* turo. Kdor se tega zaveda, je zanj vsaka, tudi današnja sovjetska politika prav razumljiva in se ne bo dal opeha* riti od videza.
Komunistično zlato pravilo je nasled* nje: načelo je nedotakljivo, taktika sc pa menja.
Sovjeti so zdaj pokazali novo voljo za pogajanja z Združenimi državami. A to ni znamenje, da se je začelo kako »pridno« razdobje v njihovi politiki. To taktiko jim narekujejo le njihove tre* nutne potrebe. Zaradi svoje dosedanje politike so zašli v zagato ter izgubili mnogo ugleda. Tudi strah pred njimi ni več tolik, 'kakor je še pred kratkim bil. Zaradi tega si bodo zdaj skušali pomagati s tem, da se bodo delali mi* roljubne in popustljive. Pri tem bodo žrtvovali vse tisto, kar bi bilo njihovi trenutni taktiki na poti.
Dokazov za to spremembo v taktiki je že do zdaj precej. Na primer:	za
sovjetskega zastopnika pri Združenih narodih so namesto zasovraženega in neodjenljivega Gromika postavili ugla* jenega in prijaznega poklicnega diplo*
mata Malika. Zdelo bi se, da je Gromi* ko zaradi svojih nastopov padel v ne* milost, a to ni res. Vsak korak, ki ga je ta mož naredil v Organizaciji zdru* Ženih narodov, mu je bil zapovedan iz Moskve. Zdaj pa trenutni sovjetski tak* tiki ne ustreza, da bi bil ta mož še na* dalje na tem mestu. Neumni zahodni svet naj bi v tej zamenjavi videl dokaz, da se je sovjetska politika res spreme* nila. •— Zahodni svet pa je neumen ali naiven, ker še danes ne more verjeti v možnost take zlobe in lažnivosti, kakor jo ima komunizem.
Drugi tak dokaz so govorice, da je tudi sovjetski zunanji minister Molotov zaradi svoje nepopustljivosti v nemilo* sti. Stalin naj hi mu bil že pri več pri* likah izrazil nezadovoljstvo — isti Sta* lin, ki naroča Molotovu vsak korak in vsako besedo!
Tretja dokaz je prihodnji kongres sovjetske komunistične partije. Tam bo* sta nastopili dve skupini, kakor na pol uradno napovedujejo že danes. Prvo sestavljajo kominformovci, zagovorniki in poborniki dosedanje sovjetske nepo* pustljive politike. To skupino vodijo Ždanov, Malenukov, policijski poglavar Beria ter minister za »plan« Voznesen* skij. Druga skupina bo zagovarjala zbli* žanje, pomirjenje in sodelovanje z Ameriko. Tej so na čelu: vojni mini* ster maršal Bulganin, minister za zuna* njo trgovino Miikojan, finančni minister Kosigin ter minister za obnovo Kagano* vič. Ta skupina bo po razvnetih deba* tah na kongresu zmagala. Že njena se* stava govori o tem, kaj bi Sovjeti s svojo novo taktiko radi dosegli. Nav* zočnost vojnega ministra v njej naj ameriško javno mnenje prepriča, da je sovjetska vojska za mirno sodelovanje z Združenimi državami. Finančni mini*
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
ster in minister za zunanjo trgovino naj dokazujeta, da si Sovjeta žele čim boljših gospodarskih odnošajev z USA, ker jim ne gre zdaj za vojno, marveč za obnovo, za mir in za čim tesnejše st;ke z zahodno demokracijo na vseh področjih, tudi na kulturnem. Ta spre: memba v taktiki je zahtevala, da So dalj malo po nosu Titu, ki je med pod* ložniki na j bojevitejši glasnik komuni* stičnega imperializma. Zato so v Prago po prevratu poslali ne njega, temveč »desničarskega« komunista Dimitrova, ki je pred nekaj meseci bil še v »nemi* losti«. Albanija in Bolgarija sta se mo* rali izreči za obnovo rednih diplomat* tikih odnošajev z Grčijo. »General« Markos je moral prositi za premirje in poslati poglavarju grške komunistične partije Zahariadesu pismo, v katerem izreka željo, da bi položil orožje, ker od Sovjetov ne dobi več nobene pod* pore . . .
Vse to se je moralo zgoditi, da bi Sovjeti svet prepričali, da so’ postali »pridni« in da sc da vendar navsezad* nje z njimi izhajati. A to je prava ko* medija za norce izven norišnic. Sovjeti so v svojih poglavitnih ciljih ostali takšni, kakor so bili. Spremembo tak*
tike jim narekuje trenutni težavni polo* žaj.
Sovjetska zveza nima kljub vsem prizadevanjem niti toliko moči, da bi z lastnimi silami in sredstvi obnovila svoja razdejana področja Zaradi tega ne more gospodarsko niti malo poma* gati svojini bolj ali manj priključenim podložnikom, temveč jih gospodarsko le izkorišča. Podložniške države se morajo zato boriti s silnimi težavami glede prehrane in splošne preskrbe. Sovjeti so jim poleg vsega drugega prepovedali še udeležbo pri Marshallovem načrtu, če* prav jim sami ne morejo dati nič. Nji* hov ugled in njihov vpliv zaradi tega vprav tu še najbolj pada. Da pomagajo scl>a in komunizmu, so zdaj: prisiljeni spremeniti taktiko. A »poboljšanje« hi trajalo le tako dolgo, dokler ne bi s tujo pomočjo zlezli spet iz težav ter začeli znova kazati zobe.
Vprašanje je le, če bo še kdo tej nji* hovj najnovejši prelevitvi verjel.
Radi pasjega gospodarstva gladujoči in strgani narodi potrebujejo vedno no* vili roparskih pohodov. Komunistična napadalnost napram zunanjemu svetu se bo nehala, ko bodo vsi narodi na be* raški palici.
OKNO u SVET
Nemirno premirje
PALESTINA. — Cirof Bernardotte je s potrpežljivostjo dosegel štiritedensko premirje med Judi in Arabci. Zdaj pa se trudi in z letalom obiskuje sedeže oheh poveljstev, da bi dosegel trajno spravo med njimi. — Seveda mu voj* skujoči sc oddelki še vedno nagajajo ter se tu ali tam na frontah spoprimejo. Takoj nato pa pridejo grofu od ene ali druge strani protesti zaradi prelomitvc obljubljenega premirja ter grožnje, da »bomo' tudi mi začeli, če onih ne ukro* tuš«, tako da ubogi grof in njegovi po* močniki nimajo lepih tednov »premirja«.
Napovedani predsednik
ČEŠKOSLOVAŠKA. Z dvignjenjem rok je v soh 296 'poslancev — ker soglas* no ne4moremo reči, recimo soročno iz* volilo komunista Gottwa!da za predsed* nika ljudske republike, ki je tako postal naslednik odstopivšega g. Bcneša. Gre vse po načrtu Kominforme, kakor smo zadnjič napovedali. V prvem predsed* niškem govoru je Gottvvald imenoval celo Boga, o katerem uči komunizem, da ga sploh ni. Torej lagal je že pri prvem nastopu — ali pa ni komunist.
Sekira pri korenini
NTa Poljskem in Madžarskem se je začel odprt boj med komunistično dr* žavo in kat. Cerkvijo. Budimpeštanski kardinal Mimdszcntv je precej jasno za* grozil z izobčenjem vsem, ki bi vpeljali nacionalizacijo šolstva. Poljska duhov* ščina je pa s prižnic odgovorila na ko* munistiČne napade na Cerkev.
Naše državne novice
Najvažnejša novica je pač ta, da je De Gasper;=jeva vlada po dolgih raz* pravah o vladnem programu dobila od večinskih strank zaupnico s 346 glasovi. Proti vladi jo glasovalo 167 levičarjev. Vladni predsednik je napovedal, da bo zbornica kmalu začela z delom za agrar* no reformo; že prej je bilo napovedano, tla bo v parlamentu razčiščeno vpraša* nje o stanovanjski najemnini .in o na*
jemščini za zemljišča. Tudi nam napovedujejo, da bo zaradi porasti pše* ničnih cen s koncem julija porastla cena kruhu in da ho en kg stal okrog 105 do 115 lir Bomo toliko bolj znali ceniti ta božji dar in varčevati z njim.
V	notranji politiki Italije je sedaj v ospredju sindikalno gibanje delavskih mas. Ker je v strokovnih zvezah komu* nizem s svojo zvijačnostjo in lažnivimi obljubami imel nekako vodilno vlogo, ki jo je zlorabljal za uprizarjanje poli* tienih stavk, in je delavstvo začelo uvi* devati, da ga komunizem le izrablja za svoje temne namene, da bi se polastil oblasti v državi — so delavci začeli zapuščati 'komunistične organizacije in vse kaže, da se bo dosedanja zveza ital. delavcev razbila ter da si bodo pametni in demokratični delavci ustanovili last* no zvezo. Tako zahaja rdeča zvezda v Italiji.
Slovenski frontaši v Italiji naj skrbi* jo. da ne bodo imeli v naši državi mo* nopola na zaslepljenost.	1
DOMAČE NOVICE
Občni zbor „Alojzijevišča"
Dne 30. junija, v sredo po sv. Petru, bo ob lOh zJfHraj občni zjbor »Sloveni skega Alojzijeiiščn« v prostorih tega /uvoda. Vsi duhovniki so nujno vabi jeni
Maštiiško posvečenje
V	nedeljo 27. junija oh osmih bo prevzv. gospod nadškof na Travniku po* svetil v mašnike: našega rojaka iz Ko* zano g. Antona Prinčiča, Cargnel Bruna iz Ločniika in Dc Martini .Fulvija iz župnije sv. Ignacija.
Kdor more, naj se udeleži tega po* membnega obreda in naj moli za vse tiste idealne mladeniče, ki se v teh tež* kili časih odločijo za duhovniški stan, da bi z zaupanjem na Boga pogumno sprejeli nase duhovnikovo usodo na zemlji, ki je: darovati in darovan hiti.
Novomašniška slovesnost v Podgori
Na praznik sv. Petra in Pavla ob 10. uri bo preč. g. Prinčič Anton, rojak iz Kozane v Brdih, pel svojo prvo sv. ma*
io	v župni cerkvi v Podgoni.
Gostoljubni Podgorci se že pridno pripravljajo na izredno versko sloves* nost. Ponosni so, da bo v njih cerkvi prvič pristopil k oltarju Gospodovemu edini letošnji slovenski novomašnik v Italiji. In ker verno slovensko ljudstvo visoko ceni novomašniški blagoslov kot vir izrednih milosti, bodo pač tega dne številni Slovenci pohiteli na novo mašo v Podgoro.	\
Mirnik
V	naše veliko veselje so nam dospeli novi zvonovi, dva za župno cerkev in dva za cerkev v Škriljevcm. Dne 18. t. m. je dospel med nas goriški vladika msgr. Margotti, ki jih je blagoslovil. Naj bi novi zvonovi peli Bogu slavo in nam mir še dolga leta!
VISOKO ODLIKOVANJE za 50-kletno zvesto službovanje
Na praznik ,sv. Alojzija je pomočnik nadškofijskega ordinariata v Gorici Karel Petan obhajal 50—letnico svojega službovanja v nadškofijskem dvorcu. Doma je iz Gorice jia Štajerskem. To* rej jo že po rojstvu Goričan. V našo Gorico je prišel dober mesec ipo pribo* du nadškofa Missie, poznejšega kardi* nala, kot 19- leten mladenič. Po kardi* nalovi smrti je zvesto služil nadškofu Jordanu, nadškofu Sedeju, apost. adm. Sirotti*ju in sedanjemu prevzvišenemu
g. nadškofu Margotti*ju. Pomagal je kot strežaj v nadškofijskem dvorcu in kot obhodnik, tiskar in tipkar v nadškofij* ski tiskarni in pisarni. Posebno veliko dela je imel in ima še danes kot tipkar cerkvenega sodišča. Vsi predstojniki so ga zelo cenili radi vestnosti in pridnosti pri delu. Kako visoko ceni sedanji g. nadškof zvesto službo g. Petana, nam priča posebni brzojav z blagoslovom, ki ga je prejel 21. VI. od samega sv! očeta skupno z visokim odlikovanjem zlatega križa »pro Pontifice et Ecclesia« (za sv. očeta in Cerkev). G. Karel Petan je edini Slovenec v Italiji, ki je dosegel to visoko odlikovanje. Čestitamo preiskre* no!	J
Gospod odlikovanec je najodličnejši nosi tel j tradicije na goriškem nadšiko* fijskem dvorcu. Zelo dobro delo bi na* pravil, ako bi napisal spomine svojega 50—letnega službovanja. Posebno žive in hvaležne spomine hrani kardinalu Miissiu.
Dobremu služabniku, ki je bil v to* liko majhnih rečeh vedno zvest, želimo, da bi mu Bog sam naklonil še mnogo let življenja in da bi ga po smrti »čez veliko postavil«.
*	* *
Ali smemo zaupati še neko posebnost tega vrlega jubilanta in odlikovanca? Pravijo, da je od nekdaj ženskemu spo* lu nenaklonjen in da se drži Gregorči* čevega pravila: Baba je baba, najboljša je slaba. Te besede je nekoč v šali rabil napram neki kuharici. Pravijo, a ne ve* mo, ali to odgovarja resnici, da mu je Leni enako šaljivo odgovorila: Dedec je dedec, najboljši je jedec.
nhsi muCcnci
Dejstva preko katerih ni mogoče iti brez satire
»Prim. dnevnik« je 16. VI. objavil čla* nek »Dejstva, preko katerih ne more nase delovno ljudstvo«. V tem članku navaja velike zločine, kii jih je pod težo (pač večtonsko!) dokazov priznal g. župnik Češornja Anton iz Drežnice in radi katerih jo dobil »primerno kazen«
11	let prisilnega dela.
Kateri so ti zločini? Prav za prav je samo eden:	protiljudsko propagandno
delovanje. To pa je vršil na sledeče na* čine:
1. Kot dušni pastir je širil »Sloven* skega Primorca« v dobi, ko komunistični jugoslovanski zakoni v coni R še ni* so veljali in je bilo strahovanje ljudi stva radi branja časopisa, ki ga je do-volila zavezniška oblast, popolnoma ne* zakonito.
2. Pni tem sc je posluževal tudi Ma* rijine družbe in celo devetletnih otrok, kar da jc »višek podlosti«.
3. Svaril je mladino pred »nedeljskim delom«, kar »Prim. dnevnik« imenuje v svoji angelski nedolžnosti prosto; voljno delo«.
4. »Ščuval je ljudi« s prižnice, spo* vedmice in v okviru verskih organi za* eij proti novi Jugoslaviji, kar je gotovo le laž, a je res, da je svaril iz ljubezni do nove Jugoslavije pred brezbožnim komunizmom, kar je pa dolžnost vsake« ga duhovnika.
5. »Komunistično partijo je tolmačil tako, kot je bral svojim organizacijam italijansko knjigo o komunizmu, katero jc izdal bivši Mussolinije' režim«. Nam ni znano, da bi naši duhovniki zajemali svoje znanje o komunizmu iz kake fa* šistične knjige, pač pa l>i se morali tudi komunistični sodniki sami učiti spozna* vati komunizem iz papeške okrožnice
Divini Kedemptoris, katero morajo du* hovniki razlagati vsem, ki še hočejo biti katoliški verniki.
6. Družbenica Uršič Marija je prizna* la, da je prinašala iz Kobarida »kar po 110 izvodov« »Slovenskega Primorca« (še ne »katoliškega dnevnika«, ampak le tednika), kar dokazuje, da je g. žup* nik Češornja razširil svoje protiljudsko delovanje tudi na (Kobarid in na Libuš* nje, odkoder je dobival sovražno lite* raturo«. Pričakovali smo, da bodo po* udarjenim besedam »kar po 110 izvo* dov« sledile besede »protikomunističnih tankov«.
7. Ubogal je svojega nadškofa Mar* gottija.
Tudi Uršič Marijo je postavilo sodi* šče na zatožno klop radii tastih »kar 110 izvodov« našega lističa.
*	* *
1.	vprašanje
Zdaj nastane vprašanje, zakaj je de* lovanje g. Češornje protiljudsko, če je končno zagrešil samo to, da je svaril pred brezbožnim komunizmom, širil edina katoliški list v deželi ter »verno sledil Margotti jevim navodilom«. Ali morda radi tega ljudstvo sedaj strada? Ali morda ljudstvu radi tega vsega manjka? Ali morda radi tega ljudstvo živi v vodnem Ntrahu? Ali morda radi tega ljudstvo pod ceno prodaja in vi* soko nad ceno kupuje ter tako drvi v gospodarski polom? Ali morda ljudstvo radi tega protiljudskega delovanja go* rečega duhovnika Češornjo ljubi in nje* gove sodnike preklinja? Ali morda ljudstvo radi protiljudskoga delovanja g. Češornje joka in obupuje, ker seda* nji režim zlasti otrokom trga Boga iz srca? Kako škodo ima ljudstvo od de* lovanja g. Češornje? Povejte to, lažniv* ei, obrekovalci in hinavci! Povejte, kri* vidni sodniki, ki zločincev ne vidite, pravične pa obsojate!
BORBA VELIKIH NARODOV PROTI NEZNATNIM MANJŠINAM NI ČASTNA.
2.	vprašanje
Če komunisti širjenje poštenega kato* lisk ega lista smatrajo za tak zločin, da je »primerna kazen« zanj 11 lot prisil* nega dela, — ali bi ne morali smatrati vsi pošteni ljudje dovoljevanja, branja, širjenja in podpiranja komunističnih listov, ki so polni laži, hinavščine, so* vraštva do Boga in bližnjega in huj* skaštva k bratomornim obračunava* njem, za tak zločin, da bi bila zanj pri* incrna kazen še veliko več let prisilnega dela? Gre namreč za neumrljive duše, ki jih taki listi pogubljajo za vso več* nost. — To sodbo pa si je pridržal večni sodnik. Mi jim želimo le spreobrnjenja in božjega usmiljenja.
* » *
Gospod Češornja in njegova sotrud* nica Marija Uršič b°sta blestela v zgo* dovini katoliške Cerkve na Slovenskem med tisoči drugih kot spoznavalca sv. vere in mučenca katoliškega tiska in pokorščine napram cerkvenim predstoj* nikom.
Pri tej obsodbi se je komunizem spet pokazal v vsej goloti kot strasten so* vražnilk Cerkve, njenih duhovnikov, resnice in vsake, tudi najbolj osnovne človgflče svobode.
LISTNICA UPRAVE
Doslej smo raznim prijateljem poši« ljali list zastonj. Naše finance nam tega ne dovoljujejo več. Zato bomo s prihod* njo številko ustavtili list vsem, ki ga ne plačujejo. Kdor ne zmore naročnine, pa bi list iz važnih razlogov le rad preje* mal, naj nam pošlje tozadevno prošnjo. Ustreči bomo mogli le redkim.
Naša naklada se radi odhajanja be* guncev manjša in zato smo vedno bolj potrebni darov za naš sklad. Le tako bomo mogli ohraniti naše tako potrebno versko*politično glasilo.
Najbolj si želimo čim več naročnikov po pošti ali pri naših krajevnih zaup* nikih. — Mesečna naročnina je L 65.
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
Pintar Ana 50; Roman Stanta 40: Alojzij Trpin 100; Trpin Ljudmila 100; Bizjak Rug. 100; Katarina Petejan 100; Marija Maraž 100; Olga Perkar 100; Petejan Anton 100; Alojzij Okroglič 100; Leop. Skarabot 40; Henrik Nanut 50; Čibej 200; Cecilija File j 50; Radinja Marta 100; Bernarda Pelegrin 200; R. Trpin 100; Desorz Anton 50; Hvala Konrad 100; Jarc Milan 100; Trpin Ma* rija 40; Kožlin Alojzija 100; Trpin Bor* narda 50; Cigoj Ivana 100; Fabjan Alojzij 30; Bandelj Jožefa 100; Ambro* Žič ,<40; Marinič Kristina 100; Levpušček Alojzij 100; Brešan Marija 100; Mauri Emilija 50; Bregant Olga 50; Brešan Ana 100 L. Poleg tega so v Podgori da* rovali: R. Trpin 5 kg moke; Breseiani Mar. VI* kg pašte; !K. jKocijančič 1 kg slanine; gospod Ivan Mlakar je iz Bel* gije poslal sirotišču v Goridi ,1000 L.
Vsem lepa hvala! Naše sirote se zlasti zahvaljujejo učiteljici dr. Karmeli De* vetakovj in g. Cvetki Paludetto * Urh.
Bog stotero povrni ! j
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIO
Katoliška tiskarna — Gorica
„T IG RI “ - APOSTOLI
@18 0
4. APOSTOL DO ZADNJEGA DIHA S tem' se je končalo Pavlovo delovanje v službi G.P.U. Tega se tudi Zaveda. Doma vzame iz šatulje nekaj hostij in jih potisne v oh od ek zapestne ure. Du* hovnik mu je to nasvetoval, ko je bil izvedel o surovem napadu. Tako je Zveličar pred onečaščenjem bolje obvarovan, kakor če ga nese v veliki šatulji. Tovariši njegove gruče so se mu sicer ponudili, da ga bodo vedno spremljali na vseh skritih poteh v službi G.P.U., a on rajši opravi brez n iih.
Danes gre Pavel k vsem jetnikom, nese jim angel* ski kruh za dolgo in težko potovanje, ki ga kmalu na* stopijo. Slednjič pride tudi do duhovnika Gregorja in ga obhaja. Kakor vsakikrat sedeta tudi danes na po grad. Pa ni pravega razgovora.
» Pavel, ti si danes tako žalosten in betežen. Ali se je kaj zgodilo ? «
»Oh, gospod župnik! Medno ste bili tako dobri z menoj. Zdaj morava za vselej narazen, danes se vi* diva zadnjikrat. Z drugimi jetniki boste morali iti na prisilno delo v Sibirijo. To sem zvedel. «
»Naj se zgodi volja božja ! Veselil sem se, da pojdem po vseh trudih in blodnjah v večni pokoj.
Zdaj še to razočaranje ! Naj sprejme Gospod tudi to kot žrtev za našo ubogo mater Rusijo ! «
Fantu se ulijejo solze čez lica, zmaja z glavo in govori pred se :
» Kako naj gre vse to naprej, ko ne bom imel ni* kogar, ki bi mi kazal pot do dobrih del in kateremu bi mogel zaupati v vseh’ težavah ! Hitro bo šlo spet po stari poti navzdol v prejšnje poganstvo. Najbolje bo, če se tudi jaz pustim ujeti in grem z vami ! «
» Pavel ! Tega pa nikar ! Razumeš ? « je rekel duhovnik odločno. »Doma imaš malega bratca, za katerega moraš skrbeti. Kaj dela mali ? «
»Oh Dimitrij ! Boljši je od mene. V njegovem srcu ni rasel še tako strupen plevel kakor v mojem. Odkar je krščen in obhajan, imam pri sebi pravega dečka Jezusa, kakor ste vi o meni rekli po krstu. Več reči iz'katekizma in sv. pisma zna bolje kot jaz.«
» Glej, izvršil si izvrstno delo ! Pravi apostol si. Zveličar je pri tebi. Več moči, kot ti je 'more on po* deliti, ti tudi jaz ne morem, dati. In potem še tvoje od* lično delo kot Tarcrzij ! Misliš, da vse to nima nobene vrednosti pred Bogom'? Pavel, iz tega vidim, da je prišla tvoja ura. Bog ti daje v roko bobensko palčico, katero zdaj jemlje iz mojih rok. Tukaj v brezbožnem mestu boš udarjal na boben in vabil ljudi. Ali sc še spominjaš svojega navdušenja po svetem, krstu ? Ta* krat sem te moral zavirati. Zdaj pa si se izkazal ! C^as je, da daš naprej svoj ogenj, ki tako živo gori v tvojem
srcu. Ne boj se ! «
»To je velika naloga ! «
» Pa je tudi v prsih močno, junaško srce ! «
» Saj ne vem, kako naj začnem. Mali » tigri« se že obnašajo kakor kristjani. Prav bojim se, kako naj jim odgrnem še zadnjo zaveso. In potem, še oni, ki so hoteli mojega brata zapeljati in žive kot divje zveri in se brigajo za grehe manj kot za blato na obleki in čev* ljih. .. Ali naj bodo tudi ti všteti v moj delokrog ? « »Tudi oni, brez izjeme! Tudi oni so Kristusovi. Nje je odkupil z isto ceno kakor tebe. In cena je bila njegova srčna kri. Glej, Pavel, pokažem ti, kaj sem mislil o tebi, ko si mi v oni kleti v smrtni težavi kot brezbožen paglavec stal nasproti. Mislil sem : » GJej, ta fant je podoben Kristusovemu grobu. V njegovem srcu leži Zveličar mrtev. Nekoč pa se bo prebudil in vstal v novo življenje. Poskušal bom in potrkal. « Go* tovo tudi veš, kakšno spoštovanje so imeli križarji do svetega groba. Vse so zapustili in šli, da bi ga spet zavzeli. In potem vedi, dragi Pavel, da je v vsakem fantovskem srcu skrivna sobica, kjer počiva vse dobro. In vsaka teh sobic ima svoj ključek. Le najti ga moraš in odpreti : dobro se bo samo od sebe prebudilo. Bog ti bo gotovo dal ta ključek, če ga boš prosil zanj, k a* kor ga je dal meni za tvoje srce.«
» Potem mi dajte kar zdaj svoj blagoslov za vse delo, ki me še čaka ! «
( Nadaljevanje )