38. številka.
V Trstu, v soboto 13. maja 1893.
Tečaj XVI
„E D I li O S T"	MH	um ,%titm. Ml	flHH^r °>lMi in oin4nila M r»fane po » no«
»le.	H	H mm m	KL^vsRiifSS
B	jama	oamrtalo«
w Ti® leto	iiven	««	po
■■	^m ^B	H	H ^B	^^KT	^B
■■	^^H ^^H	^^^^ CaRerma	nor«
za	^^H ^^^H	^^H	^^H	^^H	kor nefrankovftn« »o uo »pro-
„ letn „	^^H ^^^H	^^H	^^H	^^H ^^^B	^^H	o«
ae	▼ pro- Hm ^^B^^B	^B	^^B^^B ^^B^^B	pr<"
tobaka ▼ Tritn po fc	WM	uprirnlitvo	Caiorma
» Gorioi t Ajdovščini DO « uot. —	■■■	Odprte roklmiiAnij« o proate poAtnine.
„Novifar" pa po 2 noT.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V adlnolt ]• i»i<
Sedaj smo na jasnem!
i.
Naš poluuradni orakelj se je ven-der oglasil, da spregovori svojo „veliko" besedo v očigled predstojećim volitvam. Po dolgem in trdovratnem molku oglasila se je v sredo zvečer naša „Triester Zeitung", da nam razkrije imenitno skrivnost o tisti slavni akciji šb slavnejših „konservativcev" Tržaških. A kdor je bil toli nepreviden, da se je nadejal — mi se je nismo — možke, ognjene in — odrešilne besede; kdor je menil, da se nam spregovori z odlične strani zares patrijotiška beseda, ne v zmislu patrijotizma tržaških psevdo-konserva-tivcev, ampak v zmislu pravega avstrijskega patrijotizma; kdor je menil, da bode čul evangelij bratskega spo-razumljenja mej vsemi onimi življi, ki hočejo dobro staroslavni državi naši; in kdor je slednjič menil, da so se odlični krogi tržaški vender enkrat popeli na ono vzvišeno stališče, ki ne pozna in ne sme poznati predsodkov — kdor je tako menil in se temu nadejal, ta se je varal britko. O članku „Triesteričinem" smemo pač reči, da je velikanska gora porodila smešno-malo miš: v tem članku ne najdete ni jedne vodilne misli.
Mi smo bili sicer — oprti na večletne skušnje — že od prvega začetka veliki in izrečni skeptiki, ali da rečemo po domače : neverni Tomaži! A da bode vsa akcija gospode konservativcev tako malenkostna, ničeva, tega vender ne bi bili mislili nikdar. Nizko, zelo nizko smo jih cenili že od nekdaj, a sedaj vidimo, da smo jih cenili še veliko previsoko. Gosp6do konservativce nismo nikoli smatrali lojalnimi in odkritimi politiki, a sedaj vidimo, daniti resni niso. Kaj naj si mislimo o stranki, katere glasilo ob 11. uri, tikoma pred volitvami ne ve
PODLISTEK. Avgusta.
Izvirna novela. Spisal Ivo Trofit.
I.
(Dalje.) • Njegovo srce dosedaj skoro ni občutilo druge slasti, druge ljubezni kot do starišev, svojcev in domovine. Ta ljubezen se mu je idela norazdružljiva, zdela su mu je tako naravna in vender tako neumljiva, kakor se je zdelo neumljivo njegovim bo* šoloem, da je šel Milan po maturi na vseučilišče in se upisal — prej tako hud ma-terijalist — na modroslovski oddelek in spremenil svoje prejšnje mišljenje, kolikor je zavzelo trdnih tal v njegovem prepričanju. Spoznal je nekda, kako poguben je materijalizem naroda, kako poguben je človeški družbi, s kratka : to ni podlaga nika-komu življenju. Z narodom živimo, narod pa gori za svoje vzore. To je napotilo tudi Milana Zornika, da je premenil Bmer svo-jomu delovanju, da-si so prijatelji pričakovali vse kaj druzega prej kot to, od prak-
druzega povedati, nego to, da je veselo, „da se nekaj pripravlja" (etwas geschieht) ?! Ne ne, tako ne postopajo resni možje in politiki! Skoro skoro bi rekli, sodeč po tej taktiki konservativcev, da njim ni zaresno do tega, da kaj doženejo, ampak da hočejo nekoliko mešati le zato, da bodo mogli reči pozneje: vsaj smo delali, a drugi so nam pokvarilil In tudi to ni težko uganiti, kdo naj bi bili ti „drugi": Slovani, seveda.
Da podpremo to svojo menenje, bodi nam dovoljeno podati nekoliko pojasnil. Par tednov pred Velikonočjo počastila je neka oseba — imena ni treba navajati, ker nima posebnega pomena — gosp. predsednika političnega društva „Edinost" se svojim obiskom, da mu izrazi željo po skupnem delovanju mej Slovenci in zmernimi Italijani. Dasi je bila ta oseba, kakor se pravi, zelo „zapeta" in ni povedala — morda zato ne, ker ni smela
—	jasno, kdo jo je poslal in v če-gavera imenu govori, vender smo bili takoj na jasnem, da ta oseba ni prišla iz lastnega nagiba. Predsednik pol. društva „Edinost" je v načelu takoj pritrdil lepi misli, da bi se združili vsi lojalni življi v boju proti izdajalskim naklepom, pristavil je pa
—	in to je bilo popolnoma pravilno
—	da on sam nikakor ne odločuje.
Tak je bil začetek „pogajanj", katera so pa zadobila kmalu trdnejo določnejo obliko: nekega večera v tihem tednu — katerega dne, se ne spominjamo natanjčno v tem trenotku
—	padali so se pooblaščenci društva „Edinost", določeni od predsedništva tega društva, na povabilo že gori omenjene osebe v prostore društva „Unione Operaia". Tu je bilo zbranih šestero gospodov. Omenjeni posredovalec je pozdravil naše zaupne može izražujoč željo po skupnem delovanju in naglašajoč, kako lahko se je
tičnega, a nadarjenega mladeniča. Saj bo ga Bploh smatrali takega človeka, ki računa s suhimi števili in se bavi s svetom in njegovimi vabljivostimi samo tedaj, ko se ne more drugače izogniti.
Stariše in domovino je vedno ljubil iskreno; pozneje se mu je pa začela okolu srca napravljati nekda še druga praznota. Čutil je, da biva v tujem svetu sam. Ljuba ženica bi mu zlajšala marsikateri trenotek težavne službo. Začel je potem Milan računati, v kolikem času bi postal reden profesor, kako in kaj bi bilo, ko bi se potem oženil.
Prej kot se je domislil, da se vho tako brzo pomika za njim, čutil je že blizu ono uro, ko se mu izpolnijo, kakor že mnoge, tudi te želje. Zato je bil vesel.
Začeli so vroči poletni dnevi, ko človek ne išče druzega kot sence, in potom šele razvedrila, zabave. Šolsko leto so je nagibalo h koncu. Milan je ugibal, da ne bi šel domov kakor navadno za počitnico vsako leto. Brez Avguste mu bode silno težko; a ko se domisli starega očeta, ljube mamice, bratov in sester, svojih znancev in mladostnih tovarišev, sto in sto znanih kotičkov v mili domovini, mnogo priljub-
to vsikdar doseglo s pokojnim Dol encem. (Verjemito nam, da bi se radi izognili tej podrobnosti, ali ne moremo, ker se nam zdi sila važna tudi z ozirom na naše članke „Razmere v Istri.")
Kakor predsednik pol. društva „Edinost" na štiri oči, tako so tudi naši pooblaščenci tu v veči družbi radostno v načelu pritrdili misli skupnega delovanja.
V nasledujoči razpravi se je z naše strani — to je res! — ostrimi besedami šibalo dosedanje skandalozno postopanje konservativcev in njih glasila „II Mattino" nasproti Slovencem, naglašujoč, da Slovenci bi sodelovali le v tem slučaju, ako se zasnuje resna akcija v velikem štilu, od katere bi bilo pričakovati ugodnega v s p e h a. Pritlikovega in polovičarskega šušmarjenja, kakorSno je bilo v navadi do sedaj — Slovenci ne bi hoteli podpirati. In ker smo nekako slutili, da hočejo gospCda računati z nami le za IV. razred, kjer oni sami nimajo nikake nade do zmage, izjavili smo takoj, da kompromis mora veljati za vse štiri razrede. Na to našo izjavo izvijali so se gospodje tako nekam čudno, da smo bili takoj prepričani, da se nas jo hotelo izkoristiti kot nekak „ Stimmvieh" za nesrečni IV. razred.
Pogojev — in prosimo, zapomnite si to — nismo stavili
nikakih, ni kolikor se tiče naših narodnih zahtev, niti glede na število kandidatov, ki naj bi se nam prepustilo eventuvalno. Pač pa smo prosili nekoliko pojasnila glede na program bodoče večine v mestnem zboru! Vsled te prošnje so se go-sp6da zopet izvijali na vse strani, ne
lenih krajev, katere je obiskal in poidravil še vsako leto, budil o njih zlate spomine nekdanjih dni, od tedaj, ko bo je naučil hoditi, in vse do zadnjega časa, premagane so bile vse ovire. Odločil se je naglo in kakor mož, ki ve, kaj dela. Avgusti bode sicer hudo, tudi njemu bode hudo, a brez požrtvovalnosti ni ljubezni; ljubezen domovinska je često močnejša, žarnejša kot druga. O, le dvigaj se svitli plamen, žari daleč tja za deveto goro, razsvetli vsa slovenska srca, užgi v njih ogonj, prave, nesebične, vzorne ljubezni domovinske. Le žari se plamen, le žari!
Šolsko leto mine.
Zornik se odpravi domov in se pride posloviti z Avgusto. Bila jo nenavadno bleda, tožila vender ni o kaki bolesti. Ko ata bila za nekaj trenotkov sama, in so je teta Brigita drugod trudila, da napravi čim okusnejšo odhodnico, stopi on bliže in reče :
„Avgusta, morda sto bolni ?"
„Nikakor ne. Spala sem slabo nocojšnjo noč.*
„Imeli sto hudo sanjo P" praša Milan in so nekoliko nasmohno.
„Grozno hude. Sanjala sem, da sem
vede, kaj bi nam odgovorili. Slednjič je že večkrat omenjeni posredovalec izjavil, da na to prašanje ni bil pripravljen. Prosil je torej, da se posvetovanje pretrže v ta namen, da se in-formuje na dotične m mestu, obečajoč zajedno, da obvesti o na-daljnih ukrepih g. predsednika polit, društva „Edinost".
In tako smo se razšli tisti večer, a se strani italijanskih konservativcev ni bilo več čuti glasu do današnjega dne.
Pač: čuli smo glasove, čudne glasove: po mestu se je razširila govorica, da Slovenci stavijo pretirane zahteve. Iu ne motimo se, ako trdimo, da je bil tem tendenci-joznim in neosnovanim govoricam izvir tam, kjer so se pisali tisti sloviti dopisi v dunajsko „Neue freie Presse", kojim je bil očevidno le ta namen, že a priori zvaliti krivdo na Slovane, ako propade konservativna stranka.
Sedaj pa sodi pošteni svet*, kako so mogle biti naše zahteve pretirane, ako sploh nikacih zahtev stavili nismo?! Da pa smo zahtevali nekoliko pojasnila glede na bodoče postopanje, je tako naravno in umevno pri zaresnih, zrelih in pametnih politikih — tembolj pa pri žalostnih skušnjah, kojih imamo na kupe —, da se moramo lo Čuditi, da gospoda niso bili pripravljeni na tako vprašanje!!! K večem bi jih mogli opravičiti z ozirom na prakso, ki je bila v veljavi na slovenski strani v oni dobi, ko je pokojni Dolenc „impo-noval" vladi.
Od onega večera so trdovratno molčali naši konservativci do sredo zvečer, ko nas je „Trieaterica" presenetila se vestjo, da so konservativci odobrili „temeljne načrte programa in si izvolili odbor".
„Temeljne načrte" par dni pred
Vas poljubila v slovof; teta me je videla, zasmejala so je satansko zlobno in dostavila : Avgusta, tako bode njega poljubil mrtvaški, bledi angelj. Nikdar več se ne bosta videla. — Jaz ne verujem takih pojavov nemirne duše, vender sem, zbudivša se, čutila solze v očeh. Strašno hudo mi je bilo."
Zdaj nastane molk.
Milana je to čudno dimilo. Na vse morda že, na smrt pa ni še mialil. Cvetočo ljubezen v srcu in misel na smrt, bližajočo Be smrt! Kakšna prispodoba! Delj časa ni prišla nikomu primerna beseda iz grla, da ai jo plalo srce tako Bilno nemirno. Slednjič reče Milan :
„Da, res! To je znak nemirno duše, kakor ste rekli. Ni da bi se človek bavil s tem. Avgusta, za dva meseca ali Če treba šo prej so vrnem, in todaj Avgusta" — prijel jo je za mehko ročico, a končati ni mogol. Teta je bila na vratih, pogledala oba tako Čudno sivimi očmi, nasmehnila bo je, rekla pa nič. Samo s pogledom do-povodala sta si Milan in Avgusta več kot z vsom prejšnjim govorjenjem : obema bo so Avguštine besedo vtisnilo v dušo.
(Dalje prili.)
volitvami! Kje je še program sam?! In kje najdejo goapćda materijalnoga časa za delo na temelju tega še ne določenega programa?!
Zdelo se nam je potrebno podati nekoliko zgodovine „pogajanja4* mej Slovenci in konservativci, da svet vidi, na kateri strani je bila poštena in resna volja in na kateri — je bilo!!!
Okrajni glavar Elluscheg.
(Dalje.)
Obžalovati je, če se na podlagi nezadostnih informacij javno trdi, „da namestniki svetnik Elluscheg ni postopal pristranski*, da je „v navedenih slučajih popolnoma korektno ravnal" in da se imenuje zaslužnega uradnika. Značilno je tudi to, da se je prav v njegovem okraju primerilo največ napadov in grdenj Hrvatov in da teh oblastveni organi ali sploh niso izvedeli, ali „da so preiskave ostale v subjektivnem pogledu brez vspeha". Matevž Dekovič Zoričič in Štefan Zoričič, Anton RitoŠa, Anton Kalac, Anton Pavle-tič, ki so prišli dne 23. marca v Poreč na nabor, Simon Stifanić, Štefan Radolovič, Gregor Rabak, Simon Bratovič žive vsi in vsak čas jih je moči vpraiati; istotako Žužiča, in dva Dobriloviča, kateri so bili novembra meseca v Završju napadeni, oziroma a kamni obmetani. Bembiču, Radinu in Mcj .hu se je tako godilo v Momjanu; Oršiču, Ziliherju in mnogim drugim v Oprtlju; iato tako se je godilo duhovnikom dekanije Oprtljske, kateri so se v Oprtlju zbrali dne 15. aprila 1891; isto tako se je godilo župnemu upravitelju Šentivanikemu, kateri je bil zlasti leta 1889. hudo napaden, potem župniku is Tara, kateri je bil opetovano zasramovan, kateremu se je pretilo in Cigar hiša je bila v pravem pomenu besede napadena. Župniku Višnjanskemu so bila vrata sneta in zaprta okna s kamni pobita, celo z revolverjev se je nanje streljalo. Dne 26. oktobra 1891. mudil se je kurat Koperske kaznilnice mimogrede v stanovanju seda-njega kooperatorja v Vižinadi; demonstru-joča druhal z županom na Čelu je zahtevala, da jej je izročiti kurata. Na veliki četrtek I. 1891. se je zoper župnika v Baderni in zoper upravitelja Šentivanskega pripravljala demonstraoija. Jednako se je godilo stolnemu dekanu Tržaškemu, kano« niku Andreju Sterku, kot bivšemu dežel nemu poslancu, vsem sedanjim deželnim poslancem, kakor tudi bivšemu članu deželnega odbora Spinčiču.
Kako nečuveno pristransko in v škodo hrvatskim volilcem se je postopalo pri volitvah dne 19. in 26. oktobra 1891 v Poreču in dne 20. oktobra 1891 v Orseri, o tem se bo še kaj več govorilo o primerni priliki. O vsem tem, kar se je že in kar ■e bo še navedlo, vprašati bi bilo tiste, zoper katere je bilo dotično postopanje naperjeno, šele potem bi bilo soditi, ali so oblaBtva svoje zakonite dolžnosti zanemarjala ali ne, če so se „obžalovanjavrednim izrodkom strankarske strasti uprli mirno in objektivno* ali pa če niso morda ravno oblastveni organi postopali zoper zmerno in mirno delujočo hrvatsko stranko z ob-žalovanjavredno pristranostjo, da brezobzirnostjo, in če morda niso ravno ti organi zakrivili eventuvolne izrodke strankarske strasti.
V občini Oprtlje v okraju Poreškem je pri namestni volitvi državnega poslanca oktobra meseca I. 1891 proti vsemu pričakovanju italijanske stranke in c. kr. oblastev zmagala hrvatska stranka povsem mirno in zakonito. Vzlic vsemu prizadevanju italijanskega občinskega odbora, vzlic uplivanju zloglasne „Sooietili poli tica i s t r i a n a", vzlic podkupovanju, propadla bi bila italijanska stranka pri zadnjih občinskih volitvah leta 1892., da jej ni pomagalo o. kr. okrajno glavarstvo.
To je postavilo kordon orožnikov okolu Oprtlja in dovolilo uhod v mesto samo tistim okoličanom, kateri so imeli pri sebi volilske glasovnice.
S tem se je izvrševanje volilske pravice preprečilo tudi tistim volilcem, kateri niso prinesli soboj volilnih listkov, bodisi iz pozabljivosti, ali ker ne znajo čitati. Že kordon orožnikov je preplašil {hrvatske volilce, v samem Oprtlju pa so bili ispostavljeni raznim mahinacijam italijanskih agitatorjev, katerim je pa bilo dovoljeno priti z okolice v kraj in kateri so s silo ali z lokavostjo jemali hrvatskim volilcem gla-spvnice in jim zanje dajali italijanske. Kako se je godilo v volilnem lokalu, kjer je poslovala italijanska volilna komisija in znan italijanski strankar kot volilski komisar, tega ni moči popisati, ker so morali hrvatski volilci stopiti drug za drugim v dvorano in jo takoj zapustiti, Čim so oddali glasovnico.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dtiele.
Občinski svet Dunajski je sklenil najeti posojilo 35 milijonov kron v ta namen, da se popolni vodovod. Anti-semitje so glasovali proti.
Znani antisemit dr. L u e g e r govoril je dne 1. t. m. pri nekem shodu na Dunaju jako ostro proti Ogrski. Rekel je : Po postavi je Ogrska inozemstvo nasproti Avstriji. Ali meni dunajski župan, da ta dežela ni inozemstvo, kjer smejo nekažnjeno zasramovati črno-rumeno zastavo P Kaj pa je ta dežela, kjer zahtevajo vsako leto, da ta zastava ne sme vihrati na kraljevem dvoru ; kjer paujejo neprestano avstrijsko vojsko; kjer se drzne nekdo v zbornici reči, da „žalibože* še nosi poteć-pće; kjer se ni našel ni jeden sam mož, da bi se dvignil proti taki nečuveni psovki P Kaj je ta dežela, kjer so sklenili odkriti honvedski spomenik prav tisti dan, ko so honvedi naskočili Budo in ko je pal general Hentsi, zvesto vršeč svojo dolžnost P Kaj je torej ta dežela, kjer se neprestano uvajajo sami taki davki, ki so na škodo Avstriji; ta dežela, radi katere Rumunija in Srbija nočeta niti čuti o Avstriji in katere vlada je smrtna sovražnica avstrijske domovine P Jaz sem ponosen na to, da sem zapričel borbo proti Ogrski in voditi jo hočem, dokler bodem živ. Govoruik je zatrdil, da hoče o priliki prihodnjega dogovarjanja z Ogrsko iti od mesta do mesta in prepovedovati, kake dolžnosti je vršiti Avstrijoem, da se ubranijo Ogrske ter da nastane prememba.
Opozicijonalni listi hrvat-s k i objavili so dne 9. t. m. znamenito izjavo zjedinjene opozicije, s katero poživljajo vlado, da se vlada, z ozirom na volitev dež. poslanca za I. okraj Zagrebški, katera se ima vršiti dne 19. t. m., v teku treh dni izjavi jasno, ali smejo uradniki vršiti svoje volilno pravo svobodno in po svojem prepričanji in da se jim radi tega ni smeti bati preganjanj. Ako vlada ne da tega zagotovila, potem zjedinjena opozicija ne bode sodelovala pri tej volitvi. Ta izjava zjedinjene opozicije je zelo značilna, kajti iz nje sledi, kakimi sredstvi deluje hrvatska vlada in da zahteva od uradnikov, da bo jej le slepo orodje v borbi proti — volji naroda. A vender so nahaja vlada izvestno v hudih stiskah vsled te izjave; kajti toli brezobzirna vender ne more biti, da bi kar pripoznala, kako pritiska na svoje uradnike; če se pa izjavi tako, kakor zahteva opozicija, je pa gotovo, da propade pri volitvi.
Ogrska gosposka zbornica vsprejela je proračun, a poleg tudi predlog 8zaparyja, b katerim ne odobruje c e r-kvenop-olitiškega programa vlade. A minister Weokeiie je izjavil tekom razprave, da ne misli iz tega sklepa izvajati posledic v zmislu parlamentarizma,
ampak da mu je dolžnost vztrajati, dokler uživa zaupanje krone in poslannke zbornice. Vnanje država.
V Rimu je umrl bivši italijanski minister Friderik Seismit-Doda. To je tisti minister, ki je pred par leti pri nekem banketu v Vidmu se slastjo poslušal irredentistiške govore in je moral vsled tega odložiti svojo ministersko čast. Seismit-Doda se je rodil v Dubrovniku. V letu 1848 že udeležil se je v Veneciji ustanka proti Avstriji. Star je bil 68 let.
Različne vesti.
„Novi6ar* izide danes ob 6. uri zvečer in prinese čitateljem raznih stvari j mej temi tudi zanimiv članek „Načelno potujčevanje", nadaljevanje humoreske „Krokarjeva osveta" itd.
Odbor politiikega društva „Edinost"
imel bode jutri svojo sejo. Og. odborniki in njih namestniki so naprošeni udeležiti se te važne seje.
Volilni shod pri sv. Ivanu. Volilci III. okraja — sv. Ivan, Škorklja, Kolonja — se vabijo k volilnemu shodu, kateri bode v nedeljo dne 14. maja t. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani bralnega društva pri sv. Ivanu. Pogovarjalo se bode o kandidaturi za ta okraj.
laven shod. Jutri ob 5. uri pop. bode javen shod pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, pri katerem bodo poročal bivši poslanec I. okraja, gosp. dr. Andrej S a n o i n, o svojem delovanju v mestnem, oziroma deželnem zboru tržaškem.
Rekurzl v volilnih zadevah so reieni.
C. kr. namestništvo je doposlalo minolo sredo mestnemu magistratu dopis, s katerim ukazuje, da ae upiše 370 zadružnikov (konsortov) v III. razred, 126 v II. razred in 12 novih volilcev v I. razred. Mimo tega je brisati 60 volilcev iz IV. razreda ter prepisati 3 ali 4 voliloi is prvega v drugi razred in 10 is tretjega v drugi raz* red. Mej onimi 370 zadružniki je skoro 200 pomorskih kapitanov, koji so baje že izročili svoja pooblastila konservativni stranki. Onih 126 zadružnikov, upisanih v IV. razred, so Slovenci, za katere je uloiil dr. Gregorin rekurs.
Ces. kr. namestništvo nalaga zajedno magistratu, kar najhitreje popraviti volilne liste ter jih natisniti na novo. Pripravljene morajo biti do 14. t. m., sicer ne bi se mogle volitve pričeti dne 29. t. m. kakor je razpisano.
Triaiki .konservativci" zbrali so si torej svoj odbor. Ker že imena sama teh odbornikov značijo cel program, je dolžnost, da jih tudi mi prijavimo slovenskim volilcem v resni prevdarek. Ti možje so: pl. Burgstaiier, Luzzato, Stalitz, baron Alber, dr. Brun nor, OblaBser, Panfili, dr. Righetti, pl. Rose t ti, Vierthaler, B e g n a, Brunner, C o 1 c u c, Clescovich, Vidich, dr. Dene-trio, Eisner, Florio, II e s k y , Hutteroth, dr. Krauseneck, dr. Morpurgo, Schadeloock in dr. S c h e 11 a n d e r. To je torel konservativni volilni odbor — brez Slovanov.
Brez pozitivnega programa so I „II Pie-
colo" brije norce is „Triesterice* radi članka, s katerim se bavimo tudi mi na uvodnem mestu. Ker hočemo itak obširneje odgovoriti na izvajanja „Triesterice", pustimo za danes na strani, kar jej odgovarja „II Piocolo" v tem pogledu. A ne moremo Bi kaj, da ne bi se čudili s „Piccolom" vred, da je oficijozni list označil svojo lastno stranko kot tako, ki ne ve, kaj hoče. Govoreč o obeh „poglavitnih" strankah, v kateri se deli prebivalstvo tržaško, piše namreč „TrieBterica" : „Jedna je tista, ki se zbira okolo besede „Progresso", ker jej nedostaje pojmov ; druga pa je tista, katero druži v prvi vrsti negativna misel, da ni smeti dopušati, da bi prva sama gospodarila v vseh področjih občinskega življenja". Mi gotovo ne soglašamo s „Piccolom", ker obsojamo najostreje
krivično postopanje njegovih patronov in žel itno, da bi bil vendar enkrat konec gospodstva poslednjih, ali mi mu ne Štejemo v greh, ako brije norce iz tacega „spirito che nega" ter da označuje to najnovejše priznanje „Triesterice" kot moralni samomor. Jedno samo misel imajo torej gospoda konservativci — i n še ta je le negativna. Ali resni stranki treba p oz iti vni h misli, ona mora vedeti, kaj hoče! Ni zadosti, da hočete zrušiti radikalno stranko, ampak vi morate povedati volilcem, kaj in koga mislite postaviti na izpražnjeno mesto; ni sadosti, da nam pravite to, kar nočete, ampak povedati nam morate, kaj hočeta: vi morate imeti svoj program! Vidite, da ni bila „pretirana" zahteva Slovencev, da stopite s programom na dan!
V starih tradicijah in v starem grehu!
Ko je bila že stavljena predstoječa vest, došel nam jo kakor nalašč članek „Ci slamo!" v včerajšnji številki „konservativnega" lista „II Mattino". Gospoda „konservativci" so že na konji — kdor ne veruje, pa naj čita „II Mattino". Tu izve, da Trst nima — kakor imajo drugod — kmečko-zabitih, nevednih, fanatizovanih, slepih in vsaki besedi več ali manj navihanih agitatorjev verujočih volilcev, ampak pri nas sestavljajo volilci „elito* meščanstva. In vsi ti prosvitljeni, inteligentni in boljši volilci stoje seveda na strani — „konservativcev". Kaj to dč „Mat-tinu", da vsi dogodki našega javnega življenja v poslednjem desetletju pričajo ravno o nasprotnem!!! Sioer pa nas ne briga čisto nič — vsnemirja nas pa že celć ne —, ako hoče „II Mattino" po vsej sili varati —- svoj lastni žep. V tem pogledu je članek „U Mattinov* neodkri-tosrčen — kar pa nas nič ne briga.
Zanimiv je pa tisti del članka, ki je odkritosrčen. In ta del članka priporočamo v resno presojo vsem tistim rojakom našim, kateri še danes trdovratno sanjarijo o zvezi Slovenoev s konservativci. Menimo, da jim ta izpoved „konservativnega" glasila mora ugasniti poslednjo iskrico vere do naših „konservativcev". Prosimo vas torej, Čitajte, a čitajte pozorno!
„A nostro modo di vedere la vittoria dovra essere di chi, offrendo plena garan-zia di salvaguardare gelosamente ed in ogni incontro || carattere nazionale, t u t e I n n d o la lingua e la eoltura ita-iiana.......u
A, za božjo voljo, to so vender načela istih radikalcev, katere hočete strmoglaviti ! Čemu torej vsa komedija! Tu ne najdete ni jedne same besede, kakoršne bi morali pričakovati od konservativne in patrijotiške stranke: besede o spoštovanju sodeželanov druge narodnosti! V vsem besedičenju „Matti-novem" je najti jedno samo pozitivno misel: italijanstvo in italijanska kultura!
Kdor hoče čuvati ta dva biserja, ta bode zmagal! In za take ljudij naj bi se vnemali mi Slovenoi P!
Zato pa opozarjamo naše rojake §e enkrat, da naj se nikar ne vežejo na nobeno stran in naj nikar ne podpisujejo nikacih pooblastil!
Volitve V Trstu. Pod tem naslovom priobčile so „Novice" članek, v katerem pravijo mej drugim :
Sedaj nastane vprašanje, kaj naj store Slovenci pri volitvah. Nam se zdi v tem oziru popolnoma umesten poziv društva „Edinosti", da naj se nikdo ne zaveže ni-čeaa, kako bode glasoval, ako ni poprej pri tem društvu vprašal za svet. Tudi italijanskim konservativcem in pa vladi jo treba pokazati, da Bmo Slovenci Bkupna stranka, daje treba z nami skupno računati, ne pa s posamič ti ik i. Če nas potrebujejo, naj se sporazumejo z društvom „Edinost", kaj nam hočejo dovoliti, da jih bodemo podpirali pri volitvah. Ni-
komur nismo dolžni deliti tlake. Treba je, da italijanski konservativci priznajo, da smo jim potreben faktor in obljubijo, da se bodo ozirali na nas v mestnem zboru, oe pa tega nočejo storiti, naj si pa sami z vlado pomagajo kakor hočejo. Če konservativna italijanska stranka ne misli se ozirati na nas Slovence kot narodnost in sicer kot jednakopravno narodnost z italijansko, potem tudi nam ne more biti dosti ložeče, kedo odločuje v mestnem zboru.
Kdo morda poreče, da tako postopanje ni patrijotično. Ta misel je napačna. Mi Slovenci smo trdno prepričani, da je pospeševanje slovanskega življa v Trstu in Primorji sploh v avstrijskem interesu in v tem nas potrjuje zgodovina poslednjih desetletij. Zato pa ni le v našem interesu, temveč tudi v interesu države, če zahtevamo, da se na nas bolje ozira ob obalih Jadranskega morja. N e poaamičniki, temveč kot narod, in aioer kot zaveden narod moremo kaj storiti za Avstrijo v našem Primorji.
Iz IV. volilnega okraja v okolici se nam piše:
V nobenem drugem okraju okolice ni nastopila še nasprotna stranka s svojim kandidatom tako javno kot pri nas. Dotični g. kandidat, kateri ni vedel do pred tednom, kaj je „kandidat", naj bi ne poslušal gospodov „Progressa1, kajti oni ne predstavljajo narodovega znenenja ! G, kandidat bi moral sam najbolje poznati one „domačin e", kateri se potegujejo zanj, kaj so in koliko vpljiva imajo mej ljudstvom.
Vsakemu rodoljubu in veljaku IV. okraja pa naj bode geslo : „kandidata, priporočenega po stranki „Progressa", katere članovi zatajujejo našo narodnost, vero ter pošiljajo naš denar v kraljevino polente — ne sme voliti noben razumen okoličan, kateremu še bije v prsih pravo „staro s r o e*. Ako pa dotični gospod ne ve, kaj je stranka, kaj je „kandidat* in kaj „Progresso moral se je dati o tem dobro poučiti, predno je „prevzel" kandidaturo. Mi se pa njega in njegove stranke nič ne bojimo !
Čuj emo, da priporočajo tega gospoda posebno Rojanski učitelji; in že samo to ga — ne priporoča.
Važna jezikovna naredba. Primorsko e. kr. finančno vodstvo v Trstu razglaša sledečo naredbo od 7. aprila t. 1. št. 460: Vsled višjega finančnega ministerijalnega odloka od 3. maroa 1893, št. 3432 F. M. de 1892 se uvedejo v vsem upravnem okrožju finančnega vodstva v Trstu golioe za pobotnice, katere imajo na eni strani nemšk in lašk, na drugi strani pa s 1 o-vensk in hrvatsk tekst.
Za slovenske in hrvatske stranke mora se tedaj uradna pobotnica z m i r o m izgo-toviti na črti slovenskega, oziroma hrvatskega teksta. — Dalje se morajo v zmislu istega višjega odloka v registrih, ki se rabijo pri užitninskih uradih ob užitninski meji v Trstu (plačilni register, register za sprejete depozite, nakazni register, prevozni register) poleg dosedanjega nemškega in italijanskega teksta dati natisniti še slovenski ter se vsled tega slovenskim strankam morajo izdajati potrdila v slovenskem jeziku. — Glasom te najnovejše naredbe imajo slovenske stranke p r a v i o o zahtevati za vsako vplačilo ali drugačno potrdilo slovensko po-b o t n i o o. Slovencem v obče priporočamo, da se te svoje pravice skrbno poslužujejo ter vsako pot zahtevajo pobotnice in vsa-koršna potrdila v svojem jeziku. Posebno užitninski uradi ob užitninski meji občujejo skoraj izključljivo s Slovenci ter je visoko finančno ministerstvo z navedeno naredbo ugodilo čutni potrebni, da se s slovenskimi plačevalci uraduje v slovenščini. Ugoden ta vspeh smemo pa pripisovati interpelaciji našega poslanca gospoda Nabergoja, stavljeni lani.
Za podružnico družbe sv. Cirila in
Metoda na Greti nabrali so Barkovljani v četrtek 11. t. m. v gostilni „Pri rumeni hiši" 242 stotink. Ista svota se prišteje pokroviteljini pevskega društva „Adrija".
Od SV. Ivana se nam piše: G. Ant. Mlač daroval je — ker ni mogel čakati, da pridejo „krone" — 100 stotink, kot prvi novi denar naši podružnici družbe sv. Cirila in Metoda in sicer zato, da postane „Bralno društvo" pokrovitelj iste.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi jutri, v nedeljo dne 14 t. m. svojo veselico z obširnim in jako zanimivim, že v zadnji št. našega lista objavljenem programom. Veselica se bode vršila v vrtu krčme ,Pri Andreju" (poleg cerkve) ter se začne ob 6 uri popoludne. Ustopnina k veselici je 30 nvč.
Mi opozarjamo naše občinstvo, da se udeleži te veselice v velikem štovilu, kajti del čistega dobička iste namenjen je v podporo „Dijaški kuhinji" v Trstu. Vsaki, kdor zna, kake koristi je „Dijaška kuhinja" posebno okoličanskim dijakom, podpiral bode pač imenovano pevsko društvo ob priliki te veselice.
Vabilo k združeni slavnosti dvajsetletnice obstoja n&rodnega bralnega društva ter razvitja njegove zastave in blagoslov* ljenja orodja prostovoljnega gasilnega društva Zagorji na Pivki v nedeljo dne 14. maja 1893. (z jako zanimivim vsporedom). — Ustopnina : k ljudski veselici 10 kr., udje obeh društev prosti; k plesu 60 kr., za ude 40 kr. — Čisti dohodek tehtanja pripade družbi sv. Cirila in Metoda.
iz Istro. „Učiteljsko društvo za Ko perski okraj" bode zborovalo v četrtek dne 18. m aja t. 1. ob 10. uri predpoludne v Šolski dvorani v Boljuncu z nastopnim glavnim vsporedom : 1. Odborovo sporočilo o svojem delovanju; 2. Odbor predloži občnemu zboru prošnjo o zboljšanju učiteljskih plač v Istri; 3. Stanje društvene blagajnice, vplačevanje društvenine, pregled letnega računa ter druge društvene zadeve, kakor tudi zadeve učiteljske „Zaveze* in pedagogičnega društva; 4. Volitev pover jenikov za prihodnje zborovanje „Zaveze"; 5. Volitev društvenega vodstva; 6. Nasveti. NB. Ako bi bilo taisti dan prav slabo vreme, zborovalo bode društvo ravno tam drugi četrtek, dne 25. maja. Društvenike vabi k polnoštevilni udeležbi ODBOR.
ObSni zbor „Delavskega podpornega druitva V Trstu" vršil se je dne 7. t. m. ob deseti uri zjutraj v društvenih prostorih. Udov in udinj prišlo je veliko število, tako, da so bili vsi prostori napolnjeni. Predsednik, g. M. Man d i <5 je pozdravil došle ude in udinje ter predstavil zastopnika vlade, g. L i n h a r d t a. V daljšem govoru je razkladal delovanje društva v mino-lem letu, obžalovaje materijalni nevspeh društva, katerega so provzročili deloma nenavadna obilica slučajev bolezni, a deloma tudi simulantje, kateri smatrajo društvo sa kako zakladnico, iz katere je treba le vleči, če se ima ali ne k temu vzroka ali potrebe. Take ne moremo smatrati prijatelji društva in tudi ne zvestimi družabniki, ker z njih počenjanjem ne škodujejo le društvu, ampak tudi drugim udom, kateri so primorani zakladati, kar nemar-marneži kratijo društvu. Konečno se nadeja, da bodo pošteno misleči udje složni v misli, da treba društvo ohraniti ter da bodo delovali skupno v to, da bode društvo tudi materijalno napredovalo. Zaključujoč pravi, da društvo naše mora v Trstu obstojati ne samo zavolj podpore bolanim, ampak tudi v prid slovanskega življa sploh in naše državo, katerima je tudi ono v korist in podporo.
Potem se prečita letno poročilo, katero zbor odobri.
B e n č i n a želi, da bi se spremenili dnevi za oddajo knjig, katerih udje ne morejo dobiti ob praznikih in se zato le malo rabi društvena knjižnica. Priporoča, da bi prihodnji odbor odredil, da se bodo knjigo mogle dobivati tudi o praznikih, kor se bodo poteui udje gotovo bolj zanimali za branje knjig.
Blagajnik poroča o denarnem stanju I društva. Poročilo se je odobrilo, ko se je ud Bencina prepričal, da so ušteti v dotične svote hranilnic tudi odgovarjajoče obresti.
Benčina jo stavil predlog, da se v bodoče vsaka tri mesece priobči v „Edinosti* stanje društva, kateri predlog se je tudi vsprejel. Zajedno se je izrekla zahvala si. uredništvu „Edinosti* na prijaznem priob-čevanju društvenih zadev. Določa se, da se v tem listu tudi v bodoče priobČujejo društvene zadeve, kakor zahtevajo pravila.
Sprejet je bil potem nekaj premenjen predlog uda B i č e k a, da se odbor tesno ravna po določbi §. 23. društvenih pravil glede pavšala blagajniku.
Ganljivo je bilo razpravljanje o izvanredni podpori udu Ivanu Zadniku in udinji Mariji Huho. Oba sta prosila za podporo : prvi, ker je izgubil obe roki, a druga, ker je ostala vdova z petero otro-čiči. Razprava je bila precej dolga z ozi-rom na slabo gmotno stanje društva; a vendar je premogla milosrčnost ter se je ugodilo obema prošnjama tako, da dobita vsaki po 6 gld. na mesec podpore in to do bodočega občnega zbora v letu. 1894.
Potem se je vršila volitev predsednika, 22 odbornikov, 5 namestnikov, 3 pregle-dovalcev računov in dveh članov razsodišča. Izvoljeni so bili skoro vsi enoglasno kakor sledi: Predsednik: Mandič Mate 230. Odborniki: Knaus Ivan 172, Bazarič Anton 230, Biček Ivan 228, Bogdanovič Anton 230, Buda Ivan 228, Hlad Josip 230, Hrovatin Miha 230, Gjivič Stjepan 230, Lotrič Gregor 230, Kalin Vincenc 172, Macarol Ivan 230, Perhavc Jakob 230, Polič Fran 230, Poljšak Miha 280. Primožič Franc 230, Rep Anton 230, Slajko Anton 230, Špilan Ivan 229, Ukmar Dragutin 930, Vertovec Andrej 230, Vizintin Andrej 229, Zlobec Anton 224. Namestniki: Andrejčič Fran 230, Bavoon Ivan 230, Krašna Anton 230, Ifale Ivan 230, Merhar Anton 230, Pertot Dragotin 230. Pregledovalci računov: Šeber Teobald 230, Skamperle Jakob 230. Ži-berna Anton 230. Razsodišče: Ron-čelj Ivan 230, Žitko Fran 230.
Ko so še nekateri udje povdarjali zvestobo družabnikov do društva ter izrekali nado, da se nikdo ne bode upiral povišanju udnine, sklene se, da se povišana-udnina začne pobirati od 20. tedna naprej.
Konečno izreče še prodsednik željo in prošnjo do udov in udinj, da bi zvesto in skrbno delovali v prospeh društva, kateremu bode potem lahko premagati vse težave ter se nadeja, da mu bode mogoče prihodnjič z veseljem poročati tudi o dobrem gmotnem stanju, kakor to leto o moralnem. Zahvaljujoč se udom na uzornem vedenji, kliče jih, da se združijo ž njim v trikratni „živio" Nj. Vel. cesarju, čemur so se udje z navdušenjem odzvali in se potem razišli.
Prva odborova seja bila je dne 10. t. m., v kateri se je odbor konstituiral ter so izvoljeni: podpredsednikoma Polič Fran in Slajko Anton; taj. nikoma Gjivič Stjepan in Bazarič Anton ; blagajnikom Perhavec Jakob; knjigovodjo Knaus Ivan; knjižničarjem Bogdanovič Anton; gospodarji Ilervatin Miha, Ukmar Dragotin, Vertovec Andrej, Visentin Andrej ; načelnikom veseličnega odseka Kosovel Valentin ; podnačelnikom Biček Ivan. Konečno so še izvolili zdravstveno komisijo, nadzornike in nadzornice ter za-stavonosce.
Primaknili SO mu! Nedavno smo poročali, da so bili trije Tržačani obsojeni pred porotnim sodiščem v Gradci, ker so širili po Trstu propovedano tiskovino o priliki obletnice Oberdankove smrti. Mej obsojenimi je bil tudi Cesare Congia. Deželno sodišče v Gradci mu je prisodilo tri tedne zapora. Ta mora se jo pa zdela državnemu pravdništvu malo prenizka, zbok česar je uložilo pritožbo na višje deželno sodišče. Višje sodišče io ros ugodilo pritožbi in je povijalo Cungia-u kazon od 3
tednov na 6 mesecev. Prvi sodniki so mu prisodili najmanj uiej vsemi tremi za-toženci, a sedaj je revež ujel največ!
V Zagrebu je umrl poveljnik VII. domobranskega okrožja, F. M. L. Matija R a s 1 i č. Bil je 62 let star.
Narodno gledališče v Spletu otvorilo so je dne 6. t. m. Od vseh strani Dalmacije so prihiteli v Splet gostje. Navdušenje je bilo velikansko. V foycru je župan dr. Bul a t otvoril gledaliftče l»»pim govorom. Dospevši v svojo ložo nazdravil je župan Njegovemu Veličanstvu. Predstava se jo završila ob 1. uri po polunoči.
Vožnje med Trstom in Benetkami. Lloydovi parniki bodo prevažali po dnevu odslej dvakrat na tedon iz Trata v Benetke, oziroma iz Benetk v Trst. Iz Trsta bodo odhajali vsako Boboto in vsak četrtek, iz Benetk vsak petek in ponedeljek ob 8 uri zjutraj. Cene so nastopne: Za I. razred 7 gld., II. raz. 4 gld., III. raz. 2 gld. 50 kr. Za tja in nazaj pa : I. raz. 10 gld., II. raz. 7 gld. Listki za tja in nazaj so veljavni 14 dni. Ponočne vožnje se bodo pa vršile : iz Trsta torek in soboto o polunoči, iz Benetk pa v ponedeljek in četrtek o polunoči.
Povodnji V Bukovini. Dočim naši ljudjo tožijo o hudi suši, imeli so te dni v Bukovini tako hude povodnji, da so jim odnašale mostove. No, hvala Bogu, tudi v Trstu padlo je včeraj nekoliko dežja.
Zaprli SO zopet V L v o v u tistega poštnega uradnika, kojegn ime sc glasi Zalew«ki in kateri je pred leti ukradel na dunajski pošti 150.000 gld. Lani še le jo bil izpuščen iz zapora potem, ko mu je presvitli cesar odpustil jeden del kazni, a sedaj je zopet osleparil mnogo ljudij na ta način, da je pod tujim imenom s prosjaš-kimi pismi izvabljal denar.
Narodnogospodarske zadeve.
Lepo diieča rezeda je vsem poznata cvetlica, katero posebno dekleta rada imajo radi njenega prijetnega duha. Seje se rezeda koncem aprila. Kedar je seme dobro skalilo, ni težko dalje obdelovati to rastlino. Rezo da vspeva v vsaki zemlji, vendar pa ljubi bolj solnčnato in vlažno stran. Ako se odrežejo oni vršiči, ki so že ocveteli, rastline poganjajo na novo ter se na tak način podaljša doba cvetenja.
Kako pripravljajmo živino za pašo. Če živine ne navajamo več časa, predno jo ženemo na pašo, na zeleno krmo in hladnejši zrak, ne uspeva nam nekaj časa in hujša. Včasih traja 3 do 4 tedne, predno si zopet opomore, včasih pa še celo zboli. Molzne krave imajo manj mleka.
Zato nikdar ne smemo hipoma začeti goniti živine iz gorkih hlevov, od suho krme na pašo. Nekateri gorki dnevi nas ne smejo premotiti. Nekaj časa pred prvo pašo treba je začeti polagati zeleno krmo. V ta namen se nasoje nekaj krmskih rastlin, katero spomladi dajo zgodnjo krmo, na pr. inkarnatna detelja, šentjanževa rž, grašica, laška ljulika itd. Illev naj se polagoma nekoliko ohladi. Odpro naj se okna ali vrata, toda paziti je treba, da ne nastane prepih, kajti prepih lahko provzroči mar-sikako novarno bolezen. Le čc na vso to skrbno pazimo, živina o pričetku paše no bode trpela škode.
SVOJI K SVOJIM!
brivec v 9 via Stadion st. 1, pri poroča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanukoga posojilnemu in konHumnega društva", vpisane zadrugo z omojonim poroSivom v ulici Bolvodoro At. B., bogato založenu z jedilnim blagom razne vrsto in po nizkih conah »o priporoča kupovalcom v Trstu in iz deželo.	71--101
Pivarim I •IVIMIIIM!« viu Roasotti nasproti) I mil lllt LtlvltillLIL lekarno E. Loitouburg) priporočujo svoju izborna istorska vinu častitim družinam po najniži cpni kr. litor v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov no no sprejmejo. — Castitim gostom ho priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja tur dobra istorska kapljicu.
Gostilna .Alla citta di Grar
poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in 11a deželi, — Točijo se izvrstna vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem
ci	jakob kumar
B. Modic in Grebene, "iTSa
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. CI.
Kavarni ,Commercio' in Je-
flpopn' v	a 8 e r m a<*' 8'avn' »baja-
UC90U lijj, tržaških Slovencev vseh stanov. Nrt razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(»Gregorju") pri sv. Alojziju (Chiuilino, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domače črno in belo vino ter pivo prvo kakovosti, kakor tudi ima točno kuhinjo. Crno vino so toči po 36 in bolo po 36 kr. liter. Priporočajo so si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregor Veh ovi n•
26 — 13	gostilničar.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Pontorosso). l'o dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friSna) smetana.
Gostilna „Stoka",
staroznana pod imenom „Bolladonna", poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo bo izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na doželo. Cl.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Casernia št. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterskega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-Ije naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina nior^i dobiti tudi družine na dom, in sicor ne	litrov, po nastopni coni: Teran iz
Aubera	kr. in najboljša isterska vina po
28 kr. liter. — Za obila naročila se priporoča 26—14	Anton Brovedani,
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsuni-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Piazza 8. Giovanni, rit. 1 trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Martin Krže,
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo _Cl.
Antnn Pn^kai na vog,u ulice Ghe«»
MIIIUII lUlKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrento št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno r cono. Cl.
Via Plcolomlnl številka 2,
Antonijeta Drenik,
so priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šiviljo, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zogotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	48 — 52
Deček,
kateri je končal najmanj 4 razrede ljudskih sol ter prekoračil 14. leto starosti, se sprejme v nauk v tiskarni Dolenc.
urar, Corno štv. 39. 4r,-ioi
Prodaja in popravlju ure.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov C.iiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori .o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popoluuoči. Izvrstna namizna in do-Mortua vinu, izborna kuhinja, Drohorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vostno postrežbo ter se priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-71	P. Favero.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892
Najboljše sredstvo za
želodec
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje 19-52	jo
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel Piccoli,
hkar „pri angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti.
Cena I stekl. 15 novcev.
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več- Zabojčok z 12
____________stekl. stane gld. 1.36; g 24
gld. 2.60; s 96 gld. 3.84 ; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; 110 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vodno naročnik.
Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski postni parobrod „RED STEARN LINIE" i* Antverpena direktno y
New Jork & Pbiladelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50— 14
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fur die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlatilnioe, vi tel j i, trijeri,
mlini 2a čiščenje žita, slamoreznice, samoftvopni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi atroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
20—5
2 2 Prati
N. 78.
Ceniko z obi.irai podobami v hrvatskom, nem&kom, italijanskem in slovenskem jeziku
zastonj ln franko.
NajkulantnejSi pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskuinjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
11 goldinarjev fruL^if;
Istri poslan, ako so naročnik skliče na ta čnsnik, stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imujo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav no zahtevajo. — Pri naročilih z doželo naznani naj so vselej natančna mora postelje v notranji luči. — Ako so torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovrodno nadomestke, kakor žičavto zimnice, slaranice itd., katori pravemu namenu, imeti dobro postolj ne vBtrezajo.
ANTON OBREZA,
tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice itev. 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka to stroke na Slovenskom bodi slav. občinstvu najboljo priporočena 2a nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, atolov, preprog, za-gl'injal in vsoga v tapetniško obrt spadajočoga dela.	Ceniki s podobami zaBtonj in
franko. Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri balisčih in obširnejih naročilih.
Otročji vozički
jako elegantni fini, in močni dobivajo so pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudoče, inodro, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vBaki coni do 25 gld.
to to to to to to to to to to to to
Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov.	as-30
C. kr. izključno privilegovana
inžinirj a Živica
je najboljša med vsemi Škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutrudljiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstno trte. Se dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo
po poŠti franko, proti povzetju: popolno škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez
brenta5a .... „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela.
Živio in družb, v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dotičnega blaga, zastop tovarnic, mehanična delalnica. 24
&
£
m
<6
m &
m
i
m &
V &
V9
&
V &
Kotranove sladčice
katero izdeluje iekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon St. 334. 30—62 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedčkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo iato moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej beaedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v Skatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh večjih lekarnah ▼ družili deželah.
Nič več kašlja!
Balzamskl petoralski prah
ozdravi vsak kaSelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 38—10*
PRAXMARER „A i due Mori- Trat, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Riohteijavi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Orande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z »sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen L6wen,
48—5
Jah, Klemene
TRST
W Via S. Antonio št. 1.
priporoča	21
veliko zalogo manufakturnoga blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, suknu iz volne za ženske in možke; okrasnike, trake, Čipke, podstave za ženake in možke obleke, židane rute, končenino in platenino, nogo-vice za ženske in možke; maje in konca in volne za ženske in možke, srajce za ženske in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bi* cikliste, narokvice za žonske iz Švedskega konca in židane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceni.
Kwlzdina
restitucijska tekočina
pralna voda za konje Cena steklenici arstr. velj. gld. 1.40.
Rabi se 30 let v dvornih hlevih, v večjih vojaških in zasebnih hlevih kot krep-čilo pred težkim delom in po težkih delih, proti poditvam, izvinjenjem, otrp-nelosti kit itd. ter daje konjem posebno moč za brzo tekanje.
D obiva so v drogerijali
lekarnah in Avstro- Ogr.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kr. runiunski dvorni založnik, ukrožni lekar v Kornevbury»t pri /tunujii.
Paziti je na zgornjo varBtveno znamko in zahtevati je izrecno:
Kmrizdino
la—4
restitucijsko tekočino.
isstamBsamm
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-85 TRST 12~12
Corso, Piazza ilella Legna tf1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Anglofikoga, iz Francije Nemčije itd. Veliko zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lusk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
i/, najbolj znanih vreloov kakor tudi romanj' »ko Žveplo za žvopljanje trt.
Tiskarna Dolenc v Trstu.