Roberto Dapit
Nekaj pesmi iz repertoarja Cirile Madotto Prešcine Živ zgled rezijanskega »govorjenja v stihih«
S sodelovanjem R. Frisana (glasba) in M. Matičetovega (prevodi pesmi)
V dolini Rezije se improvizacijsko petje kot ljudska literarna zvrst še hrani. Avtor tokrat predstavlja, potem ko je omenil najpomembnejše pisane vire na tem področju, nekaj improvizacijskih pesmi iz repertoarja ljudske pevke Cirile Madotto Preščine, zbranih med 1993-95■ Ciriline pesmi motivno povečini odstopajo od izročila in se lotevajo aktualnih sporočil. Notne transkripcije R. Frisana dajejo tudi glasbeno podobo rezijanskih besedil; za prevod pesmi v knjižni jezik je poskrbel M. Matičetov.
In the Resia Valley improvisational singing has been preserved as a folk literary genre. After mentioning the most significant written sources in this field, the author presents some improvisational songs from the repertoire of Cirila Madotto Preščina, collected in the 1993-95period. Thematically most of Cirila ’s songs deviatefrom tradition and venture into current events. Notation by R. Frisano gives the musical side of Resian lyrics; M. Matičetov translated the songs into literary Slovene.
1.	Uvod
V tem prispevku bi rad predstavil izbor pesmi, ki jih je ustvarila in jih poje Cirila Madotto Preščina, rojena v Gornjem Brdu / To Torinje Brdo, ene od rezijanskih planin v lasti Osojanov. Gre za planoto na pobočjih Kanina pod goro Žlebi, poleg katere sta dva skalnata vrhova z imenom Ta Valika Baba in Ta Maja Baba. Oba lepo dopolnjujeta že tako slikovito pokrajino.
Cirila je v Gornjem Brdu preživljala samo poletja, ostali del leta je živela na Koritu ‘tana Korite’, vasici, stisnjeni med gorami v vznožju Kanina, v najbolj vzhodnem delu rezijanske doline, blizu izvira Bile. Do začetka osemdesetih let je kraj imel stalne prebivalce, sedaj pa maloštevilne družine tukaj bivajo samo v poletnem času. Najprej so kraj tvorile staje Osojanov, ki so planšarili v poletnem času. V XVIII. stoletju so se menda za stalno naselili (Madotto 1985, str. 146-147), vendar so obdržali tesne stike z Osojanami, ki jim domačini rečejo tudi ‘Väs’, ‘tuw Vase’, namesto Osoane. Do obdobja po drugi svetovni vojni je bilo torej Korito vmesna stopnja v poletnem pašnem ciklusu. Točneje
so na Koritu preživljali čas pomladanske in jesenske paše, poleti pa se je delo preselilo na razne planine. Nekatere družine so imele več planin na različnih koncih po dolini in so bile zato prisiljene seliti se z živino iz enega kraja v drugega, seveda skupaj z opravo in otroki, ki so precej prispevali k uspešnosti poletne paše in kmetijstva. Danes ves postopek, ki se deli na več opravil vključno s planšarijo, opravlja ena sama oseba, Marcellino Madotto, Cirilin brat, ki hodi iz Osojan na Korito in se ustavi na planini Klen.
Cirila Madotto Preščina
Cirilo Madotto in njeno družino je potegnil za seboj val selitev iz gora, ki so ga povzročile gospodarske in kulturne spremembe v teh krajih, in se je leta 1969 preselila v ravnino in trenutno živi v Guminu, ‘tuw Lašken’; na Korito, kjer ima še hišo, pa pogosto hodi tudi zato, da obdeluje svojo njivico krompirja in fižola.
2.	Rezijanska improvizacijska pesem v pisanih virih
Preden bi podrobno obdelal pesmi Cirile Preščine, pa bi rad dal pregled najvažnejših pisanih virov o lirični pesmi v Reziji. Prve podatke o tem sta nam zapustila Izmail Sreznevskij in Stanko Vraz, ki sta na svojih potovanjih v dolino Rezije leta 1841 zapisala nekaj besedil. Sreznevskij je v članek Zpräwa o Rezianech uvrstil dve rezijanski pesmi (str. 343):
1)	Da ljipa moja rokica	2) Bae jaz bi bila vydaela
Jaz syt'ty rudy ljipila	Da ina taka ty maš byt,
Kako ty si mi zabyla	Ja ty bou (!) rajši te ustralyt
Na to dobro ke si ty ’tyl	A nikoj s taebo romonyt
Da dobry vyčijr, dobro nut’	Da dobry vyčir a t. d.
Zaspet se vydijt’ druho nut’
Vraz je zapisal več pesmi, tudi z melodijami (le-te za enkrat še niso prišle na dan). V članku, ki ga je objavil v Danici Ilirski leta 1841, navaja začetek ene pesmi (str. 118):
»Lipa dežela Rezia.
Koj nutar h njej sowa paršla na spaše nu na snuwaše« itd.
To je verjetno prva objava, ki priča o rezijanski improvizacijski pesmi. Vraz posebej poudarja značaj rezijanskih pesmi: »Svčtovne njihove pčsme su tužne, napčvi glase skoro nalik na Zagorske» (str. 120). Ostalih 13 besedil, ki jih je takrat Vraz zapisal, je izšlo v diplomatični transkripciji Milka Matičetovega (1963-64, str. 213-215). Tudi Oroslav Caf se je okoli leta 1840 začel zanimati za Rezijo in čeprav ni nikoli prišel tja, je zapisal veliko besed in dve pesmi, ki mu jih je povedal nek Rezijan. Pesmi je objavil Milko Matičetov v članku Te dve ste rezijanski. Leta 1876 je Baudouin de Courtenay v študiji Rez ja i Rezjane nekaj strani posvetil pesmi (1876, str. 311-316) in ta del začenja s temi besedami: -111c-hh... Pe3baHt no 6onbiueM nacTM 6e3COflep>KaTenbHbi m, tohho Taicb >xe Katcb m nx-b cKa3KH, He npeflCTaBJiniorb Hnuero ocoöeHHaro» (str. 311). Sloviti jezikoslovec se takrat očitno ni utegnil posebej zanimati za rezijanske ljudske pesmi in pripovedništvo, zato je odkril samo neznaten delček ogromne zakladnice pesniškega izročila v različnih zvrsteh. Med raznimi improvizacijskimi pesmimi, ki jih je Baudouin zapisal 1873 in objavil 1876, je v študiji ena - A -, ki je bila že večkrat posneta, jaz pa sem jo na novo zapisal leta 1995, torej približno sto dvajset let po Baudouinu. Na Koritu jo je zapela Albina Madotto Preščina - B. Verzija iz leta 1876:
göra Kilina mojä! nä ma tristi počuwal da, koj se pride nütn dno, nä ma tristi anu dno!
Današnja verzija ima sedem vrstic in z nekaterimi manjšimi različicami glede na starejšo verzijo zveni takole:
da yöra Kilina moja ka na ma tristi pučuwal nu nut w dnö tristi nu dnö ščale sa znaö stopica ta krej ä si prahaalä ščale sa znaö kovica tu ka ä si se prawaalä
Baudouin omenja tudi metrične značilnosti pesmi, po katerih je bil verz sestavljen iz osmih zlogov. Poudarja tudi izredno nadarjenost Rezijanov za pripovedovanje in govorjenje v verzih: »pa3Ka3biBarb n Booöme roBopuTb Bt CTMxax-b» (str. 313). Leta 1891 je Baudouin predhodno objavil posebni odtis iz dela Materialy j ki vsebuje transkripcije pesmi z besedilom in glasbo kakor tudi instrumentalne izvedbe, kot jih je v letih 1883 in 1887 zapisala Ella de Schoultz-Adaiewski v Reziji: prvi etnomuzikološki dokument o
Reziji, objavljen kot separat že preden so leta 1895 izšli Materialy. To Baudouinovo delo, ki je osnova za rezijanske študije na sploh, vsebuje na raznih mestih približno štirideset improvizacijskih pesmi. Loschi v svojem spisu Resici - paese, abitanti, parlate iz leta 1898 na kratko omeni: «Rezijani imajo svojstvene pesmi bodisi zaradi besedil bodisi zaradi glasbe in imajo tudi svoj domači ples (resianca)» (str. 11). (Po)natisnil je naslednjo pesem (str. 6-7), za katero bi lahko rekli, da ima klasične verze in vsebino, na kakršne naletimo še dandanes1:
Köj wiina werh mi pridowa, ki pawsorod mi wydiwa, tje tä nu soe polednowa, je mäkoj skala ano rob.
Tje nütaub dnö mi wydiwa, je mäkoj wöda ano prod.
Pozneje, leta 1900, je Adolf Černy v študiji V üdoU Resie opisal rezijansko pesem in objavil nekaj besedil, deloma z melodijami, ki jih je zapisal sam na Njivi in na Ravanci (str. 114-118).
To bi bilo na kratko vse o poglavitnih virih do začetka tega stoletja. Do šestdesetih let ni pomembnejših del. Mogoče bi bilo primerno omeniti še odlomek, ki ga je napisal Mons. Giuseppe Fontana v svojih Note per la storia di Resia (rokopis iz leta 1932), kjer razlikuje štiri vrste rezijanskih pesmi: ljubezenske, plesne, učene (erudite) in nabožne (prim. Matičetov 1972c, str. 197-198). V začetku šestdesetih let v Reziji začnejo sistematično raziskovati pesmi, pripovedna in druga izročila raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta in Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane v sodelovanju z italijanskim etnomuzikološkim centrom pri Akademiji Sv. Cecilije v Rimu in - predvsem Milko Matičetov - objavljati različne prispevke o rezijanskem ljudskem izročilu. Matičetov sam je napisal tudi nekaj študij o rezijanski lirični pesmi. Leta 1967 ponatisne zanimiv letak, ki je bil natisnjen v Guminu leta 1930 in na katerem so tri rezijanske pesmi (Matičetov 1967). Posebno pozornost zasluži izbor 12 pesmi iz daljše rokopisne zbirke Minke Santičeve (Domenica Di Lenardo Santig) v izvirniku, diplomatični transkripciji in v knjižnem jeziku (Matičetov 1972a, str. 281—186), ki osvetljuje pri tej odlični ljudski pevki visoko stopnjo navezanosti in ljubezni do domače pesemske tradicije. Istega leta je izšla tudi obširna zbirka pesmi, ki jih je zbral Matičetov, Rožice iz Rezije, z besedili v rezijanščini in vzporedno v slovenskem knjižnem jeziku. Uvod v to knjigo je z jezikovnega in etnološkega stališča najpodrobnejši opis rezijanske lirične pesmi do sedaj. V študiji Ob zibki ljudske lirične pesmi v Reziji iz leta 1972, ki jo je avtor dopolnjeno objavil leta 1978, podrobno osvetli posebno zvrst rezijanske lirične pesmi tudi z mnogimi primeri. Isto temo povzame v drugem prispevku, Dallapoesia di tradizione orale aliapoesia d'autore nella Val Resia, kjer nam pokaže, kako je pri nekaterih avtorjih rezijanska ljudska lirična zvrst prešla v avtorsko poezijo. To se je zgodilo v drugi polovici sedemdesetih let pri avtorjih Renatu Quagli in Silvani Paletti (Matičetov 1992). Bistvena razlika med obema zvrstema je način, kako se improvizacijska pesem prenaša: avtorska od Renata Quaglie, Silvane Paletti, Rina Chineseja ali Gilberta Barbarina s pomočjo pisane besede, medtem ko pesem Cirile Prešcine nadaljuje staro ustno izročilo.
Leta 1974 izide zbirka rezijanskih besedil, ki obsega številne pesmi Te rosaiansche uišize / Canti resiani domačinke Dorine di Lenardo. Druga besedila in melodije nam
1 Prvič naj bi bila pesem objavljena v članku J. Baudouina de Courtenaya, O slovjanah v Italii, Russkaja mysl’, 1892, str. 24-46.
posredujejo Zmaga Kumer v zbirki Pesem slovenske dežele (1975), Pavle Merkü v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italijii 1976), Julijan Strajnar v knjigi Rožmarin (1992). Druge publikacije, namenjene za široko rabo, objavljajo samo besedila pesmi: dodatek h knjigi Alda Madotta Pagine di Storia. Resoconti di Vita Resiana iz leta 1994. Istega leta izide v redakciji Bruna Rossija zbirka pričevanj ustnega izročila, ki vsebuje tudi rezijanske pesmi. Zadnja publikacija na tem področju je monografija Te rozajanske uiže/1 Canti re-siani, izšla leta 1995 v založbi zbora ‘Rože majave’, ki od leta 1993 poje tradicionalne posvetne in nabožne pesmi.
V zadnjih desetletjih rezijansko pesem širijo tudi plošče in kasete. Eden izmed najnovejših primerov, žal do sedaj brez nadaljevanja, je kaseta z besedili in glasbo Rina Chineseja Rezia iti din, ki jo je izdalo ZTT leta 1988. Na tej kaseti jezik in vsebino rezijanskih besedil spremlja zvrst glasbe, ki je plod iskanja sodobnih napevov, kar je po mojem mnenju zelo zanimivo. Tudi dve Cirilini rezijanski pesmi sta izšli na CD-ju leta 1995 skupaj s furlanskimi pesmimi v izvedbi Mitili FLK (Furlan Liberation Kongress).
3. Ciriline pesmi
A.	Splošno
Izbor improvizacijskih pesmi iz repertoarja današnje rezijanske pevke bi rad predstavil predvsem iz dveh razlogov: najprej zato, ker se mi zdi, da je v tem trenutku ustvarjanje pesmi - zaradi objektivnih družbenih, kulturnih in gospodarskih razmer - zelo redek pojav, po drugi strani pa zato, ker gre za ustvarjanje, povezano ne le z najbližjim domačim, tradicionalnim okoljem, to se pravi z dolino Rezije, temveč tudi z dogodki, ki so deležni posebne pozornosti, sočutja in solidarnosti, čeprav se odvijajo precej daleč od nas.
V primerjavi s preteklostjo danes v dolini Rezije, ki je zelo bogata v svojem ustnem in še posebno glasbenem izročilu, nastaja manj pesmi, zlasti še improvizacijskih. Da je to nadaljevanje stare šege, nam potrjujejo razne publikacije, ki osvetljujejo del bogatega že zbranega gradiva. Velik del tega gradiva hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, kopijo iz obdobja 1962-1986 pa Etnografski muzej Gorske skupnosti Železne in Kanalske doline v Naborjetu/Malborghettu. Na proces usihanja ustnega izročila sem naletel tudi med stalnimi snemanji na terenu v zadnjih letih, zlasti poleti 1994, ko sva s kolegom Robertom Frisanom raziskovala razne kraje v dolini in zbirala ves glasbeni material, kar ga je bilo mogoče doseči, zlasti pa nabožne pesmi. Zavedel sem se, da rezijanski dediščini ustnega izročila grozi, da dokončno izgine v kratkem času. Praviloma so nosilci izročila samo informatorji, starejši od petdeset - šestdeset let, spontano pa se izročilo pokaže le ob redkih priložnostih in še takrat največkrat nepopolno ali fragmentarno. Improvizacijsko petje, ki zahteva poseben dar, pa je izredno redko in prav zaradi tega predstavlja Cirila poseben primer svoje vrste. Imel sem priložnost, da sem poslušal njeno petje od leta 1993 naprej, takrat ko sem jo spoznal v Učji na prazniku Sveti Santatuneh 13- junija. Od takrat se mi je posrečilo zbrati razne improvizacijske in tradicionalne lirične pesmi kakor tudi nekaj pripovednih in nabožnih pesmi, nekatere cele, druge samo fragmentarno2. Večkrat se je v tem času izkazalo, da je Cirila spesnila pesmi za najrazličnejše priložnosti. Ustvarjanje in ohranjanje pesmi sloni izključno na
1 Cirila ima tudi dober repertoar italijanskih ljudskih pesmi in pozna med drugim nekatere furlanske in slovenske pesmi. Opazil sem, da Rezijani radi pojejo tudi italijanske, včasih pa tudi furlanske pesmi, verjetno zaradi njihovih melodičnih značilnosti, ki se bistveno razlikujejo od rezijanskih.
spominu, saj pri njej nisem nikoli naletel na pisano besedo, čeprav imajo včasih pesmi precej veliko Število verzov, ki so hkrati tudi melostrofe. Neredko se zgodi, da s Cirilo navežem stik s pomočjo pesmi, kakor je to v navadi med Rezijani, in to največkrat na koncu delovnega večera ali preprostega pogovora, ko mi v slovo zapoje nekaj verzov, ki se ponavadi končajo takole:
da zbuyän, zbuyän za nanco	Oj zbogom, zbogom za nocoj,
da bo za ztitra žvečara	za jutri večer pa še kaj!
B.	Nekaj oblikovnih pripomb
Tukaj predstavljam pesmi, ki so v osmercih tako kot večina rezijanskih pesmi. Da obdržijo to metrično sestavo, se pevci poslužujejo posebnih zvijač, zlasti izbirajo določene besede in pri tem spoštujejo estetske zahteve, to se pravi melodioznost besede, ali pa na začetku verza, če manjka en ali več zlogov, vrinejo tla, (a)nu. V nekaterih primerih število zlogov znotraj verza v isti pesmi le za malenkost odstopa.
Če imajo besedila načeloma najrazličnejše sestavine, ki se v določenem smislu razlikujejo od izročila, pa melodija in izvedba pesmi spoštujeta zakonitosti rezijanske vokalne glasbe. Obstaja več načinov petja verzov - vsak od njih je hkrati melostrofa. V nekaterih pesmih (npr. št. 1 in 3) se vsi verzi - od začetka do konca - pojejo nespremenjeno; v drugih pa se način petja - glede ponavljanja, krajšega ali daljšega refrena, silabičnega vložka »jolelele» ali celo odsotnosti le-tega - spreminja. To ni samo značilnost rezijanske pesmi, to najbrž omogoča premor, med katerim si pevci lahko prikličejo v spomin nadaljevanje izvajane pesmi.
Čeprav gre za isti kitični vzorec, se mi vseeno zdi vredno pokazati tudi drobne oblikovne posebnosti, jih nekoliko tipizirati, da bi tako natančneje določili podobo Cirilinih pesmi. Predstavil bom štiri načine razvrstitve besedila - tipi 1 do 4 - ki jih je mogoče še otipljiveje spoznati iz glasbene transkripcije kolega Roberta Frisana1 (prim. njegov prispevek na koncu). Melodični stavek je razdeljen (razen v 4. tipu) na dve sekvenci, ki sta si v bistvu podobni in ki jima lahko rečemo A in Al in s katerima se verz večkrat ponavlja (vsaj enkrat v najbolj preprosti obliki, kot je v primeru št. 4) prekinjen s silabičnim refrenom -jolelele-. V glavnem lahko torej trdimo, da taka zgradba zvesto sledi rezijanskemu izročilu.
Cirila in drugi Rezijani najpogosteje kitico pojejo tako, da se verz ponovi, sledi mu refren in nato se isti verz še enkrat ponovi:
Tip 1	A	Da yöra ma Can'inawä
da yöra ma Can'inawä Al la le la la jo le le le
da yöra ma Čani'nawa
Včasih pa je zgradba tudi taka:
Tip 2	A	kako te bilo lepo prit
kako te bilo lepo prit Al la le la la
kako te bilo lepo prit
' Od pričujočih pesmi jih je R. Frisano trankribiral le 5 (št. 1, 3, 6-8).
Tip 3
A	te rüdi treslo	din	nu nuč
te rüdi treslo	din	nu nuc la la
Al	jo le le le
te rüdi treslo	din	nu nuc
Tip 4
A a	Da kako lepo ltina yri
b	da kako lepo lüna yri
Med petjem pesmi lahko pride do nekaterih "nepravilnosti«, na primer kadar enemu verzu takoj sledi drugi. Takšna oblika se odraža v drugemu tipu1:
Čeprav so to, kot smo povedali, sodobna besedila, je delež izročila, zlasti glasbenega, velik in se kaže v obliki raznih stilemov: posamezne besede, sintagme, verzi ali celo odlomki starih pesmi se znajdejo v novi pripovedni sekvenci. V besedilih Cirile M. lahko opazujemo tesen stik z izročilom. Način ustvarjanja še ni prišel do faze sodobnih rezijanskih pesnikov, ki uporabljajo pisano besedo. Enkrat naletimo celo na reminiscenco iz pripovednih pesmi, ki jo je Cirila vključila v pesem št. 3. V njej namreč najdemo motiv pogovora z vetrovi in soncem, ki je doma v rezijanskih varijantah Lepe Vide. Če primerjamo že objavljeno gradivo, takoj opazimo, da se v rezijanskem petju zelo pogosto zatekajo k elementom, ki se prenašajo in se v enaki obliki nahajajo v različnih krajih v dolini. Torej je to dediščina, ki jo ima, recimo »poklicen» pevec na razpolago, sestavljena pa je iz mnogih vložkov, ki jih je treba vriniti na pravo mesto v mozaiku kompozicije improvizacijskega petja. Soočeni smo s pravo literarno zvrstjo, ki je bila nekoč v dolini Rezije zelo razširjena in cenjena. Njena naloga ni samo zabavati, ampak so se v mnogih primerih pesmi posluževali - in se je še - za sporočanje določenega sporočila ali novice posamezniku ali družbi. Ker so to improvizirana besedila, so sporočila največkrat izražena v subtilnih metaforah, ki pa vendar naslovniku omogočajo, da jih razume.
Rime so dokaj redke, včasih so samo slučajne in prav gotovo ne moremo trditi, da se temu stilističnemu sredstvu posveča posebna pozornost. Na primer: da ba vi mekoj vedale /da ko samöprayanjale. Znotraj verza naletimo na aliteracije take vrste: da kravica nu öwcica, ali pa naletimo na ponavljanje besed, ki navezujejo verz na naslednjega: ko boö ynala rožica / ta rožica woresina. Pogosto srečamo rabo para besed iste kategorije, na primer par iz glagolov: ka ti' mdš tet nu forinät; da na e šld nu ökala ali samostalnikov: e mekoj skala anu rop , kar je v rezijanski pesmi zelo znan verz. Končno so še povezovalni verzi kot je: nu viš i5 ko/ con ti račet.
Drugi značilni stilemi rezijanske pesmi so: rožica običajno za dekle (hči) in lipa ma ‘lepa moja’ se uporabljata tudi za osebo moškega spola (Matičetov 1972c, str. 11-12); ylawa ma namesto osebnega zaimka ä ‘jaz’.
Ciriline pesmi pogosto opisujejo osebo in njena opravila ali pa njeno čustveno situacijo. Avtorica ima rada podrobne opise, ki se pogosto lahko razširijo tudi v daljše zaporedje pravih pravcatih poetičnih podob.
1 V notni transkripciji označeno z 2'.
5 V ti zvezi namesto oblike i ponavadi srečujemo li. Tokrat - pri Cirili - gre nemara za individualno posebnost.
Pesem 6. v. 4-5
ka ni lateö na daleč tu ka so köj sadinave
la le la la
tu ka so köj sadinave
C. Jezikovne pripombe
Koritarško »romoninje» je v bistvu samo različica govora iz Osojanr>. Najbolj vidne fonetične značilnosti, po katerih se loči od drugih rezijanskih govorov so: a) j odpade pred določenimi samoglasniki: amä ‘luknja, jama’, ero ‘duhovnik’, okat'jokati’; b) razvoj sklopa o/ v u/uw: dugo ‘dolgo’, wuivnä ‘volna’; c) poseben razvoj samoglasnikov pred naglasom: basida, valek. Poudariti gre tudi nekatere značilnosti nepoudarjenih samoglasnikov v končnem zlogu; hkrati imam namen dati nekaj napotkov glede nekaterih končnic: ženski samostalniki in pridevniki se na primer v prvem sklonu ednine končajo na -ä : lipa ‘lipa’, lipä ‘lepa’, v množini pa je lipa, lipa (1., 4. sklon), moška oblika pa zwöna ‘zvonove’ (4. sklon). Na prvi pojav se navezuje nestalnost samoglasnikov -i in -u , ki se na koncu besede spremenijo v -e in -o kot v primeru vetrave ‘vetrovi’, vedale ‘vedeli’, Milkino ‘Milku’. Isti -i se ohrani v zaporedju vezanih besed, na primer dvi žlici drinave , kjer samostalnik obdrži končni -i in v tem primeru potrdi, da se je dvojina v samostalniku popolnoma ohranila7. Rad bi opozoril še na izgubo nekaterih, zlasti končnih soglasnikov, kar je značilno za rezijanske govore. Ta pojav je zlasti očiten v govoru s Solbice pa tudi na Koritu včasih odpade končni -t. Te kratke pripombe naj bi bile uvoden opis na podlagi gradiva, ki nam ga je dala naša informatorka.
D. Pripombe o vsebini
Ciriline pesmi imajo zelo različne motive: opevajo naravno in fizično okolje, življenje skupnosti ali določene znane osebe. Nekatere pesmi so čisto domišljijske, daige, kar je zelo zanimivo, opisujejo tudi dogodke iz današnjega sveta.
Najbolj me preseneča dejstvo, da v večini primerov odstopajo od izročila, vsaj kar se tiče vsebine, in se lotevajo popolnoma aktualnih sporočil. V tem primeru mislim na pesem, ki jo bom predstavil pozneje (št. 6) in ki delno v prispodobah opisuje življenje, ki ga danes živijo ljudje v Bosni.
Improvizacijske pesmi pogosto opevajo sedanjo stvarnost v dolini Rezije, nekoč naseljene s prebivalci, ki so se v glavnem ukvarjali z danes večinoma že opuščenimi kmečkimi, gozdarskimi in pastirskimi opravili. Po pričevanju so Rezijani s pesmijo spremljali delo, počitek in praznike. Ne moremo trditi, da se to danes ne dogaja več, toda priložnosti je veliko manj. Danes se tradicionalnega življenja, zlasti življenja v zvezi s planino, spominjajo s čustvi obžalovanja, čeprav je bilo, vsaj z današnjega zornega kota, vsakdanje življenje res težko in razmere včasih zelo slabe. Danes so gore zapuščene, planina nima več nekdanje vloge, razen kolikor ni počitniški kraj Rezijanom samim, ki se v sedanjem času ukvarjajo z drugimi deli in živijo - če niso izseljenci - v domači dolini, vsekakor pa bližje naseljenim središčem kot so Bila, Njiva, Osojane, Ravanca in Solbica. Že leta 1964 je Roberto Palä, pastir in ljubitelj gora iz Osojan, v svojih stihih obžaloval nekdanje življenje v soglasju z naravo in s tem poudaril, da so pastirji, ki jih je bilo nekoč veliko, skoraj izginili (Matičetov 1992, str. 273):
6 Fonološke značilnosti osojskega govora so opisane v novi knjigi kolega Hana Steenvvijka Ortografia resi-ana. TO jošt rozajanskäpisanji!, Padova, 1994. Za transkripcijo besedil sem delno upošteval pravopis kolega Steenwijka in takoimenovane zasople vokale zapisal 'i, ü, e, ö, ä.
7 Ta oslabitev samoglasnikov se ponavadi pojavlja na koncu verza ali sredi verza, če je tam pavza. V določenih verzih, ko se ponavljajo, lahko opazimo nihanje -i/-e. V primeru pavze ali izdiha tudi v melodiji je izgovorjava ponavadi -e. Da ne bi preveč obremenjeval besedila z vsemi mogočimi fonetičnimi variantami, bom upošteval le prvi pojav v melostrofi. Ponekod določeni samoglasniki odpadejo: ti! velja za to i! ‘to je’ (n. pr. pesem 7. vv. 5, 10, 11, 15) in ni! za na i' 'ona je' (n. pr. pesem 7. vv. 2, 5,10, 11, 15)
Naredi kont nu fes provej: da ta na.stu nu patardüw da so ostali dan nu dwa.
Preštej, preveri: videl boš, da od stopedesetih duš, ostala sta le en al dva.
Nova tema o zapuščanju gora se jasno razloči tudi v pesmi Talika Kowača (Italico Brida) s Solbice (ibidem, str. 274):
Njen wse planine so duji, ni ni vec kraw ani kozi ano pa sira so na ji.
Zdaj vse planine divje so, ker ni nikjer ne krav ne koz in sira jesti se ne da.
Ta dva odlomka kažeta na spremenjene vsebine improvizacijskega petja, ki tako kot nekoč, tudi sedaj opeva življenje v dolini. Glede na to, da se danes položaj v Reziji ni izboljšal, oziroma so gore vedno bolj zapuščene, se ta tema pojavlja tudi v Cirilinih pesmih.
E.	Pesemsko gradivo Cirile Madotto Preščine
a)	Naravno in družbeno okolje
1.
V naslednji pesmi8, posvečeni Kaninu kot prispodobi za rodni kraj, se avtorica ozira v preteklost in se spominja na težke zimske pogoje v gorah ter na pričakovanje in zaupanje v pomlad. Kanin, ki je tudi simbol Rezije, ima v improvizacijskih pesmih največkrat glavno vlogo, večkrat kot druge gore.
10
Da 7öra ma Čani'nawa zakoj bej man ta yledajtj wprih ka jto ä se sa wredilä da ba vi' mekoj vedale da ko samö prayanjale ko to e počalo ti’;skür anu ti slabi timpave aloboj snegä dardo rat nu ta vali'ka pöwadnje da nidon krej moret vilest da mekoj čakat vflažej ko boö ynala rožice ta rožica woresina si wižico ti nardilä [...]
Oj gora ti Kaninova, zakaj bi te sovražila, saj tam sem vendar zrasla gor! Če vi bi samo vedeli, kaj vse smo mi prestajali, *Ka ko rastel je jesenski mrak, vremena so se slabšala, pokrival nas visok je sneg, povodnji nas zalivale, izhoda pa nobenega, le čakati, kdaj bo pomlad, da rožice poženejo, te rožice oresjeve. **
Zložila sem ti pesmico.
Poleg opisa narave in tradicionalih dejavnosti iz starih časov, pevka posebno poudarja žalosten položaj vasi Učje (ki je povezana z Osojanami, torej tudi s Koritom, kajti
* Posneto v Guminu (frl. Glemonem, nemško srednjeveško Clemaun, današnje uradno italijansko Gemona) 3. 5. 1995. Struktura verzov: tip 1. Izposojenke: škiir, frl. scür ‘temen’; timpave, frl. srednjeveško timp 'čas'. *“ Zvezdice (do str. 323) kažejo na op. prevajavca (gl. str. 324-325).
9 Velja za nedoločnik tet 'iti’.
prvotno so bile tam osojske planine), ki je skoraj zapu.ščena zaradi velike izselitve. Vse, kar ostane, je šum vode Belega potoka in Učje10.
Da won z Rasuho ä man tet / ä si šla nu tu ka ä si stopala tö e bilo meha basano wun na Banero si došla 5 tö e basano moyla ka ni so pasla tej koza da nu na Kaw si vidalä tö e bilo lepo zalanö nu žmišana pa rožica 10 da rožica banerina nu krava so hodila ynät da kravica nu öwcica anu tanutre w hišice e biw kotow tanad oynjän 15 ka ser ni so narejale nu mast so paracawale nu skuto so nareale injän man tet nutar Učjo ma ä na vin kuce prajtet 20 e mekoj skala anu rop nu yösca ta zavezana da ä bon mažala lastet fes tej [ti] čarni wticace ko nu w Učjo ä bon došla 25 ka ne si vidalä nikar köj tu nu zde na hišica ti jüdi so pobižale nu ni so püstile fes wse da kako ysrdo to mi e 30 ka fes nikar na widiwa e köj ta wöda ka šumi.
Rivana wizicä.
Gor po Rasühi sem odšla* in koder jaz sem stopala, vse polno je bilo mahu.
Na vrh Banere sem prišla, tam so podile se megle, ki so se pasle kot koze. ** Pogledala sem dol na Kal, tam vse zeleno je bilo, pa dosti lepih rožic vmes in tudi murk banerinih.
In krave so se pasle tam, ob kravicah še ovčice.
Ko stopim noter v hišico, nad ognjem kotel je visel, so še po starem sirili in maslo so pripravljali in skuto so narejali.
Zdaj moram iti še v Učjo, pa težko najti bo prehod, saj je povsod le skala, rob, in gošča vsa prepredena, bom čez leteti morala kot črni ptiči krokarji.
Ko sem prišla tje dol v Učjo, ničesar nisem videla, le kako hišo tampatam; so razbežali se ljudje in zapustili čisto vse.
Kako počutim se slabo, ko tu ne vidim čisto nič, je samo voda, ki šumi. (Končana pesmica.)
b)	Osebam posvečene pesmi
3.
Pesmi, ki se nanašajo na določeno osebo ali pa so nji posvečene, imajo drugačno inspiracijo. Takih pesmi je precej in prva izmed teh je bila zložena zato, da bi potolažila neko (znano, vendar iz obzirnosti neimenovano) nesrečno ljubezen":
Da tuw lumine ä stojin nu/da ä si zübiw lipa mo
Oj moje mesto je Gumin in jaz sem zgubil ljubico.
'° Ta pesem je bila zapisana v Guminu 1. 10. 1993 po narekovanju avtorice.
11 Posneto v Guminu 1994. Struktura verzov: tip 1. št. 1-29; tip 4. St. 30. Izposojenke: forči (forč), frl. forci ‘mogoče’; "/rimijaw, frl, grimäl ‘predpasnik’; mwiik, frl. mae ‘šopek’.
anu o jiskat a si sow si wsa ta yöra prahodew 5 da yöra no wsa te yozda taz na dolina ä si Sow nu/da tu nu zde ä si podew za vide[t] de man dot nji ylas ma/da fes nikar ä nisi dow 10 so bili mekoj vetrave ka so hodili öku mla da lipi moji vetrave sta fordi düli lipa mo da nisamö ya vi'dale 15 ma/da vis i koj don ti radet da ti mäs bara[t] Sundace to yri ziz wsa dolinica to bo o fordi vidalo da yö samö o vidale 20 taz na dolina na e šla da na e Sla nu ökalä nu /ne rožica pobirala nu w yrimijaw na e diwalä tana na klanca ne doSlä 25 anu ito ne sednulä anu ne rüdi ökalä nu rožica prabiralä ta lipa w mwäk ne diwalä ta nöra na e wnacalä / zawomiwalä 30 anu ji ito rivano wse.
Odpravil sem se jo iskat, prehodil sem že vse gore, že vse gore in vse gozde, sem tudi po dolinah Sel, ustavil se zdaj tu zdaj tam, de morda sliSal bi njen glas, pa slišal nisem čisto nič, samo vetrovi so bili, ki so me obletavali.
»Oj lepi moji vetri vi, * ste culi kje mi ljubico?«
»Mi nismo je nič videli, al dajemo ti dober svet, ** da ti pobaraj sončece: obseva vse dolinice in morda jo je videlo.« »Seveda sem jo videlo: *** po skritih je dolinah šla, je šla, se milo jokala in rožice nabirala, v predpasnik jih polagala. Ko v klancih je na vrh prišla, utrujena je sedla dol, še zmerom se je jokala in rožice prebirala, te lepe v šopek zlagala, te nore **** pa metala prod!« (In tu je zdaj končano vse.)
Naslednja pesem je posvečena Milku Matidetovemu in je bila pred njim zapeta v hotelu na dan, ko je bil imenovan za častnega obdana Rezije (23. 4. 1994 na Ravanci). Objavljam samo najpomembnejše odlomke12:
[...] (vv. 1-8)
Ko ti dojdeš won na Ravanco 10 pa wtidace ti puaö nu jiide ka ta dakaö cemö sa lepo soludät fes tekoj bratre nu sastra ko ti boš tana Ravance 15 ti sa oziraš tä nu se
ti yledaš won dis ta yozda
Ko prideš tje na Ravanco ti ptičice zapojejo, ljudje te komaj čakajo, da se lepo pozdravimo, prav kakor bratje in sestre. Ko prideš tje na Ravanco, se boš oziral tje in sem, pogled zaplava ti čez gozd.
'l Celotni tekst pesmi (46 verzov) je zapisala Silvana Paletti, objavil pa Novi Matajur 26.5.1994 St. 4. Izposojenke: soludät, frl. saludä pozdraviti’; plaža, plažao, frl. plase ‘ugajati, vSeč biti'; duwji yorofula ‘pogačice (Trollius europaeus)’, frl. garoful, goroful ‘nagelj (Dianthus caryophyllus L. tipicus)’, tudi s pomenom ‘vrtnica’; sjorta, frl. siorte ‘vrsta, sorta’; forinüt, nem. fahren 'potovati'.
da lipa ma ma Rezija kaka na lipa yöra maš ma ta ka plaža Milkino
»Oj lepa moja Rezija, kako ti lepe gore imaš!«
Al Milku je posebno všeč prav gora ta Kaninova, robovi strmi so mu všeč, veliki doli prav tako, ob rožicah kaninovih* rumene še pogačice, pa zraven kakšna šmarnica in vsake vrste pesmice.
»Oj zbogom zbogom Rezija!« nato molče ti boš odšel s solzami dol po länitah, **
odšel in se odpeljal proč, tje čez slovenske travnike, le našo lepo Rezijo poneseš vtisnjeno v srce.
20 te yöra ta Camnawä ka mu plažao robave nu ti valiki dulave nu rožica caninawa nu ta duwji yorofula
25 tu nu zde na šmarnica nu wsaka sjorta w(ižica
31 zbuyän zbuyän Rezija ka ti če mučat anu tet zis suza dö po lanita13
ka ti maš tet nu forinät tačis ta Buška trawnika
40 našo to lipo Rezijo
tuw ssrce ti o naseš [...]
5.
Med številnimi zadovoljstvi, ki jih doživi raziskovalec na tako zanimivem področju kot je Rezija, moram povedati, da sem večkrat poslušal Ciriline pesmi, ki so bile zložene prav zame. Naj navedem vsaj odlomek ene, ki mi je še posebej všeč1'1:
[...] (vv. 1-8)
c)	Družbeno okolje
Od pesmi s socialno vsebino bi rad predstavil dve, ki sta po mojem mnenju zanimivi po svoji vsebini.
Prva15 omenja vojno v Bosni in nam daje slutiti, kakšna bi lahko bila nova naloga ljudske pesmi: njen namen in sporočilo naj bi seglo čez meje domače doline in naj bi
13 Beseda lanita ‘lice’ se pojavlja v tej pesmi, skoraj kot da bi avtorica želela poslušalce spomniti na ta arhaizem (prisoten tudi v Terski dolini v obliki lanta), o katerem je M. Matičetov napisal več prispevkov. Zapisano v Guminu, aprila 1994.
14 Posneto v Guminu 28.3.1994. Izposojenke: kunfin, frl. cunfin ‘meja’.
10 tačes ta buška trawnika jtän ä man no hišico tu ä lepo si živin ä hödin oko tih vasi oko vasi Öko ti hiš
15 ä hödin jlska[t] wizica da wižica nu pravica ti ka plažao ylavi mej.
tastran konfine ä man tet
Čez mejo moram jaz iti tje čez slovenske travnike, nastanil sem se v hišici, tam kar se da lepo živim, okoli hodim po vaseh, oj po vaseh, okoli hiš, jaz hodim zbirat pesmice, oj pesmice in pravljice, ki meni se dopadejo.
6.
svetu sporočilo nelagodje zaradi nemoči posameznika spričo vojne. Vojna ni tako oddaljena, če Cirila vidi nad svojo glavo, kako vojaška letala letijo v Bosno (nekoč so Rezijani hodili delat v Bosno kot brusači in gozdarji). Tu naj omenim še avtoričino željo, da bi to pesem prenašal radio16.
Da kako lepo lüna yri17 na kaže pot ti wticacän18 ti' ka lateö tuw noče / na daleč19 ka ni lateö na daleč 5 tu ka so köj sadinave anu mažerjovv basano nu otroče po ti potih ni so wse čisto zmnrznane nu mnrjaö za lakuto 10 njeh matara ka ččao ka ni so čenče hišica ti stari köj si misliö da kako slabo te poršlo blakövi Öko tih pači 15 nu čriwji so pošmnrkane da ö vi bratre nu sastra prosita či vi morata jisö to e tej dan čaštik če yöspobuh na di roka 20 ka jisi svit če sa rivät.
Na to jime böyawö.
Oj luna sije prelepo in hkrati kaže pticam* pot, da v noč leteti morejo, ko daleč so namenjene: tje, kjer je polno razvalin mirišča pusta se vrste in otročiči po poteh - ubožčki, vsi premraženi -umirajo za lakoto, njih matere pa jočejo, ostali so brez hišice.
Ljudje si stari mislijo, kako se spletlo je slabo: po kamnih krpe jim vise, njih čevlji so raztrgani.
Vi dobri bratje in sestre, molite, če le morete, to neke vrste kazen je.
Če ne poseže Gospodbog, lahko da konec bo sveta.
V božjem imenu.
7.
Naslednja pesem je bila zložena leta 1980 kot odkrit protest zaradi osojskih zvonov, ki so ležali sredi ruševin že štiri leta, odkar je bila vas hudo poškodovana ob potresu leta 1976. Cirila je povedala, da je pesem nastala ponoči, oziroma da je bila na hitro sestavljena v prvih jutranjih urah tana Rawne (Osojane). Isto jutro je Cirila zapela pesem Minki Santičevi, ki je vsa presenečena rekla: »Maladišana, ti si wže nardila vviižo». Čeprav pesem ni bila izvajana pred javnostjo (kaj šele, da bi bila natisnjena v župnijskem listu ali kot letak), je vseeno imela tako močen odziv, da so že čez nekaj dni zvonove vsaj začasno spravili.
15 Posneto 27.2.1994 v Guminu. Struktura verzov: Tip 2 St. 8-10,12,16-18; tip 4 St. 1-3, 5-7, 11,13-15,19-20; nepravilni verz St. 4. Izposojenke: sadinave TuSevine’, frl. sadin, sidim, sedim; mažerjovv, mn. od mažerja ‘suh zid’, frl. maserie ‘kup kamenja; suh zid’; čenče, frl. cence, sence ‘brez’; blakövi, mn. od blek ‘krpa, kos blaga’, prim. frl. blec z istim pomenom, iz stvn. flee, nvn. Fleck; čaštik, frl. cjastlc ‘kazen’; rivät ‘končati’, prim. frl. rivä 'prispeti, utegniti’.
16 V deželi Furlanija - Julijska Krajina obstaja radijska oddaja ‘Ta rozajanski glas’, ki ima v programih Radia Trst A po eno uro na teden.
17 Prvi verz je odmev stare pesmi, od katere Cirila pozna le dva verza: Da kako lepo lüna grl / dan žive nu do n marine kwop . Tukaj gre za prozno varianto ‘Lenore’, ki jo je napisal kot balado v verzih Gottfried August Bürger in jo objavil leta 1774.
Metafora za vojaška letala Združenih narodov.
19 V prvi zapisani varijanti pesmi najdemo naslednji verz: ti ka lateö na daleč.
Vloga pesmi tukaj preseže estetske in ustvarjalne meje in postane neke vrste informativno in ‘protestno’ sredstvo dmžbe, do katere pokaže avtorica tu izredno močen občutek pripadnosti; zvonovi nam to le potrjujejo20.
Da lipa ma Osöjska väs kako te bilo lepo prit ko so zwonili zwönave tuw albo to pojütranjo 5 te wsa ta jüdi büdilo injän nikar na cüamö makoj ta maja wticaca da ko e bilo nän pnršlo ko bila orä za ti spat 10 te rüdi treslo din nu nuč te bilo tej don sodnji din ö moji jüdi böyave prosijmö či mi' möramö to e od Böyä pösjano 15 te štiri lita wže prašlo ka zwönave so taz dola ta lete sunce ga pače pokriva ya prakriwaö ta zime ni so zmorznane 20 nu ni so leda basane da vita koj con won račet naredimo no logico naredimo no širčjawo anu pokrijmö virica 25 ka nutor zwöna mamö gat da lipa ma Osöjska väs ke maš ta stara hišica či četa vedet ke ni so e nän ya nesow ta potres 30 nu nutor w Duw ni so našle ni so pokrita z rožice si wtižico ti nardilä či četa vedet ča ä se ka ä si na Caninawä
Oj lepa moja Osojska vas, kako je bilo prej lepo: zvonovi so pozvanjali, ob prvem svitu jutranjem ljudi vse kmalu zbujali.
Zdaj drugega ne čujemo, kot drobnih ptičic glas.
Kaj se nam je primerilo: ko smo odpravljali se spat, so se začela tresti tla, je noč in dan bil »sodnji dan«. Oj moji božji vi ljudje, molimo, če še moremo, to je poslanje od Boga.
Že štiri leta so prešla, odkar zvonovi so na tleh: poleti sonce jih tam žge, koprive jih prekrivajo, pozimi pa zmrzujejo, v leden skreljup oblečeni.
Pa veste, kaj porečem vam: postavimo tam utico, čeprav samo iz sirčja bo, z vejevjem mi pokrijmo jo, zvonove noter spravimo.
Oj lepa moja Osojska vas, kje imaš te stare hišice?
Če čete vedeti, kje so: Odnesel nam jih je potres, zasuli so jih noter v Dol, pokrivajo jih rožice.
Zložila sem vam* pesmico. Če čete vedeti, kdo sem: jaz pod Kaninom sem doma.
d) Š
a 1 j i v a pesem
8.
Ta pesem je morda nastala brez posebne zunanje pobude ali pa je le-ta danes že pozabljena. Pravi (ali samo namišljeni) ženin (zakonski kandidat) v norčavem tonu
a Posneto 3-5.1995 v Guminu. Struktura verzov: tip 1 St. 8, 15; tip 2 St. 2-3, 5; tip 3 St. 10, 11, 14,16, 18, 20, 24-25, 27, 29, 31; tip 4 St. 1, 4, 6, 7, 9, 12,13, 17, 19, 21-23, 26, 28, 30, 32-34. Izposojenke: albo, tož. od alb«, it. alba, frl. albe 'zora'. Ta pesem je že bila objavljena v knjigi A. Madotta iz leta 1994, žal ne da bi bila avtorica omenjena.
našteva, kaj naj hi njegova nevesta/Joviča« prinesla v doto/halo, kako naj bi bila pripravljena za k poroki in konča z željo po trajnosti zveze. Opozoriti moram na izredno bogat besedni zaklad pri opisu predmetov in snovi, ki tvorijo doto21. Tako kot v drugih primerih se Cirila najbrž tudi tu spominja nekaterih drugih pesmi, zloženih v istem duhu in s tradicionalnimi prvinami.
	Da kako litos si boyät	Kako sem letos jaz bogat,
	ka si nalizow lipa mo	ko sem si našel rožico,
	bej/da rožica caninava	nemara je Kaninova*,
	da na ni bila bükava	lahko pa tudi bukova,
5	fes tej ta yöst banerine	prav kakor na Baneri gozd.
	da na än bifw] posikän väs	Da vsega bi posekali,
	nu nare[t] wse na scandulä	iz njega skodle rezali,
	man nardi[t] doto lipi mej	za doto moji ljubici
	no lipo kowo biikawo	stesali postelj bukovo,
10	zibilico no briznjawo	izdolbli zibko brezovo,
	nu dsn štrumač woresine	iz resja izdelali modroc,
	anu no koco laknawo	naj deka bo konopljeva,
	nu dvi plahüti plahtine	naj rjuhe bojo jutine,
	nu pöjsterja na mehava	za zglavje naj bo zelen mah.
15	nu da novica lipa ma	Oj lepa ti novičica,
	da ti maš lepo sa oblic	obleči moraš se lepo:
	da čriwja na yorelvava	naj čevlji bojo orehovi
	nu hlača na bombažava	in nogavice čist bombaž,
	no kotulo pokrivino	sešito krilo iz kopriv,
20	no giipo ragadi'nawo	iz raševine jopica
	no športo sarabötawo	in iz srobota torbica,
	anu dsn slamaste klobük	na glavi slamnati klobuk,
	nu/da ta žalizna psrstana	železen prstan na rokah,
	anu dan ramave orlej	zapestni časomer bakren,
25	rinčina ta latunava	uhanov dvoje iz medi
	no lipo krawjo ketino	pa kravja še verižica
	da ä bon mew za ta paät	- na nji odpeljem te domu -
	anu no skledo lesano	in zraven skleda iz lesa,
	anu cton psrstini kotleč	za kuhanje prsten kotlič,
30	anu dvi žlici drinave	dve trdni žlici drenovi
	nu dwa pirunii wsrbinä	in dvoje vilic vrbovih.
	nu da novica lipa ma	Oj lepa ti novičica,
	ka sawa wkwop sa spravila	ko sva že vkup se spravila,
	midwa mawä si te[t] dobrö	se rada imeti morava
35	nu nimawä sa püsti[t] več.	in ne iti narazen več.
[...] [-.]
21 Posneto v Guminu 25. 1. 1995. Struktura verzov kitic: tip 1 St. 14, 20-35; tip 4 št. 1—13, 15—19. Izposojenke: Sdandula, frl. scjandule ‘skodla’; giipo, frl. zupa ‘jakna’; ragadi'nawo, frl. ragadin, regadin, rigadin ‘črtasto blago’; Sporto, frl. športe, spuarte ‘torba’; ramave ‘bakren’, iz frl. ram 'baker'; orlej, frl. orloi ‘ura’; rincina, frl. rincjin, recjin, rucjin ‘uhan’; latunava (mn) ‘meden’, iz frl. laton, leton, oton ‘med’; ketino, nem. Kette ‘veriga’; piruna, frl. piron ‘vilice’; noviča, frl. nuvice ’nevesta'.
Na koncu svojih pesmi Cirila Preščina rada doda še enega ali več verzov, ki jih improvizira tisti hip (prim. št. 2); pesem se lahko s tem tudi precej podaljša. Včasih samo nakaže, da je pesem končana: rivana wizicä (prim. št. 2), oziroma pri pesmi z nabožno, resno vsebino: na to jime böyawoiprim. št. 6). Naša pevka uporablja še en način: prevzela ga je od Minke Santičeve, velike nosilke izročila rezijanske ljudske pesmi, ki je trdila, da je zmerom potreben stik med avtorjem pesmi in poslušalstvom. To se lahko uresniči npr. tako kot v naši pesmi št. 7 (vv. 32-34), ali tudi takole:
da wiižo si wun närdilä	Zložila sem vam pesmico.
či četa vedet ča ä se	Če čete vedeti, kdo sem:
ke ä si na Koritarška	jaz na Koritu sem doma,
nu yläwä ma Madotawä	Madotto je priimek moj.
Taki zaključki spominjajo na nekatere srednjeveške pesmi, za katere je značilno, da se šele na koncu, v »explicitu-, razkrije avtorjevo ime ali kakšen dmg biografski podatek. «Iz literarne zgodovine namreč vemo, da so bili celo nekateri slavni trubadurji nepismeni (imeli so pač svoje tajnike in pisarje, katerih vlogo danes včasih prevzemamo folkloristi-terenci!), vendar so se na koncu svojih petih ali recitiranih stvaritev »podpisovali" podobno kakor nekatere rezijanske pevke, pač skladno s predpismenskim, ustnim načinom prenašanja izročila. Tako smo v Reziji dobili še en dokaz/potrdilo več, kako tamkajšnja folklora ne samo v svojih vsebinah ampak tudi v oblikahAtehnikah» ohranja in prenaša kulturno dediščino iz zelo starih časov»22.
Zavedati se moramo, da je rezijanska improvizacijska pesem z izročilom povezana z zelo tenko nitjo, zlasti kar se tiče sedanjih možnosti izražanja. Vseeno pa nas njene korenine in oblike, čeprav skrite včasih v nove estetske prvine, povezujejo s kulturo, ki ima skozi tisočletja globok smisel za izročilo kot celoto vrednot in znanja, prenašajo pa se samo z izkušnjami in po spominu.
Opombe prevajavca pesemskih tekstov (za strani 317-323)
Pesem 1: * Če pomislimo, kako je pozimi 1969 zaradi debele snežne odeje moral prileteti na Korito vojaški helikopter, da je avtorico odpeljal do najbližje porodnišnice, nam bo jasno, da vv. 4-10 niso pesniško pretiravanje, ampak izražajo pristen strah pred temo, nemoč pred zimsko naravo, neko tesnobo, ki ni samo osebna, ampak rodovna, podedovana. *' Goste plasti - prave preproge - spomladanske rese (Erica carnea L.) dajo bregovom na sončni ali -brinini- strani Rezije, že dober mesec dni pred »brstja«, veselo podobo.
Pesem 2: * Pevka je tu enkrat rabila futur (ii man tet), vendar se prevod oslanja na verzijo s smiselnejšim preteklim časom.Tu sem čutil potrebo rekonstruirati iz rez. pesemskega izročila dobro znano (v tekstu C. M. nejasno oblikovano) prispodobo o meglah, ki se »pasejo- po gorah.
Pesem 3: * Vetri in sonce so tu skromna, morda celo nezavedna reminiscenca na mednarodno - sredozemsko - balado, v Reziji spričano v verzih (Sodobnost 17/2,1969,202-204) in v prozi (Dan 4/2, Trst 1974,27-29); Lepa Vida (tu nesrečnež, ki jo išče) se pogovarja s soncem in luno, v Reziji tudi z zvezdo in vetrom. ** Izvirnik ima tudi ednino: morda iz prozodičnih nagibov, morda zaradi ustaljenega rekla ali pa... Gre za navaden spominski spodrsljaj (lapsus memoriae), saj je v izvirniku množina; neskladnosti sem v prevodu obakrat zgladil. “** Nasprotje od lepe bi bilo grde; -nore- bo nemara kalk po ital. [erbe] »matte* - nekoristne ali kaj podobnega.
Pesem 4: * Očnice, planike. Ker se je krnita (lice), beseda iz sive davnine, ohranila v živem govoru do danes le med Slovenci v Reziji in ob Teru (drugod menda še na Cresu, v Pirinski in Egejski Makedoniji), smo jo tu izjemoma obdržali tudi v prevodu (drugače bi se lahko glasil: po licih solza zdrkne ti). Cirila kajpada ne pozna pisanja MM o laniti ne vJiS ne v Metodi e Ricerche, pač pa tisto iz rez. župnijskega lista -All ombra del Canin- / Pod tjaninovvo sinco.
22 Ko sem dal rokopis v branje prof. M. Matičetovemu, mi je ob robu prijateljsko pripisal, kar tule z veseljem in hvaležnostjo vgrajujem - med navednicami - v svoj sestavek.
Pesem 7: * Pesem je namenjena osojskim rojakom in ne določeni osebi, s čimer je ta -vam- (namesto izvirnega -ti-) upravičen.
Pesem 8: * Tu ni vse jasno, zato bi bilo vrstici 3-4 mogoče brati alternativno -če morda ni Kaninova / lahko bi bila bukava* ali Se kako drugače. Odločitev moramo prepustiti pevki oz. njeni razlagi, kaj je tu mislila.
Literatura
Adaiewski (de Schoultz) Ella - 1891, Chansons et airs de dansepopulaires, precedes de textes, recueillis dans la vallee de Resia par Ella de Schoultz Adaiewski. Tire ä part du Ier. vol. des "Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie vonj. Bau-douin de Courtenay», St. Petersbourg.
Baudouin de Courtenay Jan -1876, Rez’ja i Rez’jane, Slavjanski shornik, III, 1, Sankt-Peterburg, str. 223-271.
- 1895, Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie. 1. /Materialy dlja južnoslovjanskoj dialektologu i etnografu. I., St. Petersburg / Sanktpeterburg.
Di Lenardo Dorina - 1974, Te rosajansche uišize/Canti resiani, Udine, SFF.
Kumer Zmaga - 1975, Pesem slovenske dežele, Maribor, Obzorja.
Černy Adolf - 1899-1900, V üdoli Resie, Slovanskyprehled, II, 1-3, Praha, str. 16-22, 79-84, 113-118.
Madotto Aldo - 1985, Resia. Paesi e localitä, Udine, Lit. Designgraf.
- 1994, Pagine di storia. Resoconti di Vita resiana. 3: 1971-1980, [Resia], Gruppo folcloristico »Val Resia« - Circolo Culturale Resiano »Rozajanski Dum«.
Matičetov Milko - 1963-64, Pisme rezianske Stanka Vraza (1841), Slovenski etnograf, XVI-XV1I, Ljubljana, str. 203-215.
- 1972a, Iz rezijanske ljubezenske lirike. »Sbuhan sbuhan uisize«, Prostor in čas, IV, Ljubljana, str. 281-286.
- 1972b, Ob zibki ljudske lirične pesmi v Reziji, Vlil Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, Univerza - Filozofska fakulteta - Oddelek za slovanske jezike in književnosti, str. 291-304.
- 1972c, Rožice iz Rezije, Koper - Trst - Ljubljana, Lipa - ZTT - ISN SAZU.
- 1978, Ob zibki ljudske lirične pesmi v Reziji, Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji, Špeter Slovenov - Trst, Študijski center Nediža - ZTT (Zbirka Nediža
2), str. 57-80.
- 1981-83, "Te dve ste rozeanski». Cafov zapis 1844, Traditiones, X-XII, Ljubljana, str. 233-244.
- 1992, Dalla poesia di tradizione orale alia poesia d’autore nella Val Resia, Ce fastu?, LXVIII, 2, Udine, str. 269-288.
Merku’ Pavle -1976, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji zbrano v letih 1965-1974/Le tradizionipopolari degli sloveni in Italia raccolte negli anni 1965-1974, Trst/Trieste, ZTT/EST.
Rossi Bruno - 1994, Tradizioni popolari poetico-musicali nella Comunitä Montana Canal del Ferro- Val Canale, Pontebba, Comunitä Montana Canal del Ferro Val Canale.
Slovenske ljudske pesmi- 1970-, Ljubljana, Slovenska Matica.
1: Pripovedne pesmi (ured. Z. Kumer et al.) - 1970.
2: Pripovedne pesmi (ured. Z. Kumer et al.) - 1981.
3: Pripovedne pesmi (ured. M. Terseglav et al.) - 1992.
Te Rozajanske uiže/lCanti resiani(.ured. Rože Majave) -1995, Resia, Coro Rože Majave.
Strajnar Julijan - 1992, Rožmarin. Canti popolari sloveni / Slovenske ljudske pesmi / Slovene Folk Songs, Udine, Pizzicato.
Sreznevskij Izmail I. - 1841, Zpräwa o Rezianech, Časopis českeho Museum, Praha, XV, 3, str. 341-346.
Vraz Stanko - 1841, Dopis prijateljski iz Mletačkoga, Danica Ilirska, VII, 29, Zagreb, str. 118-120.
(Prevedla Jožica Pirc.)
Transkripcije melodije Cirile Madotto Prešcine in nekaj opažanj
Roberto Frisano
Pričujoči primeri improvizacijskega petja kažejo tudi po glasbeni plati značilne vzorce rezijanskega načina petja. Podobno kot v drugih tradicionalnih kulturah z močno izraženimi posebnostmi, tudi ti primeri kažejo značilnosti kolektivnega ljudskega glasbenega izročila, ki se pi;i ustvarjanju, spreminjanju, včasih pa zgolj ponavljanju ravna po različnih, toda natančno določenih zakonitostih.
Melodije, ki sem jih zapisal, so dober zgled navezanosti na glasbeno izročilo.
Roberto Dapit je v svoji razpravi že analiziral oblikovne značilnosti napevov in način petja verzov.
Glasbene transkripcije upoštevajo predvsem razjične tipe melodij (pokazanih s štirimi tipičnimi primeri) in najbolj značilne variacije melodičnega poteka. Zlasti zanimiva je ugotovitev, da svobodno ustvarjanje in improviziranje znotraj ustaljenih vzorcev, omogoča spreminjanje formalnih in melodičnih sestavin napeva (do mikro-različic kar pa še ne pomeni, da take spremembe ostanejo trajne; tako se tudi v zadnjih kiticah (tu ne gre za ■■kitico» v literarnem pomenu besede, ampak za verz, ki je hkrati, tudi melostrofa) še vedno lahko skriva kakšno presenečenje. V pesmi Da tutv rumine ä stojin se na primer šele po drugi kitici napev nekoliko spreminja, zato je zaradi primerjave zapisana osrednja kitica.
Zvestoba izročilu je razvidna iz izstopajočih značilnosti. Melodični obsegi so ozki zlasti v pesmih Da kako lepo luna yri, Da kako litos si boyät, in Da lipa ma Osöjska väs in ne presegajo kvarte (pri čemer najnižji ton -d-, ki je samo predtakt k melodiji, ni upoštevan). Pri teh primerih, ki so očitno najbolj arhaični, opazimo tudi rezijansko značilnost, da se petje začne s kvartnim skokom navzgor do osnovnega tona, okoli katerega se melodija giblje. Glede na dokaj nizko lego (skoraj najnižja glasovna zmogljivost) se zdi, da ima začetni ton vlogo intonacije za petje. V pesmih Da yöra ma Čaninaiva in Da tuivF'umtne ä stojin se melodija nasprotno giblje v padajočem zaporedju tonov, ki mu sledi velik skok navzgor, kar za razliko od prejšnjih treh pesmi kaže na novejši izvor, podobno kot začetek in melodični potek znane pesmi Da pa naco ni gremo spat.
Druga značilnost je ritmični potek, ki ga tvori zaporedje dolgega in kratkega tona, gibajoče se med vrednostima 2:1 (zapisano s četrtinko in osminko) ali 3:1 (zapisano z osminko s piko in šestnajstinko).
Metrična zgradba, ki je ni vedno mogoče shematično prikazati (podobno kot pri bolj arhaičnem repertoarju opazimo v obeh primerih menjavanje dvodobnih in tridobnih enot) pa je označena s poudarki določenih tonov in ne z njihovo resnično dolžino znotraj metričnih skupin (taktov), ki so zato označene s črtkanimi taktnicami.
nu pöj-ster-ja— na me-ha-va nu pöj - ster - ja  na me - ha - va la ia jo ie  le le nu pöj-ster - ja
Da lipa ma Osöjska väs
Riassunto
Alcuni canti dal repertorio di Cirilla Madotto Preščina: un vivo esempio del »Discorrere in versi« resiano
II canto d'improvvisazione e a Resia un genere ancora in vita sebbene le manifestazioni siano molto piü limitate di un tempo a causa dei grandi mutamenti economici, e quindi di costume, che le valli alpine hanno subito in questi ultimi decenni.
Testimonianze a proposito del canto d'improvvizsazione resiano ci giungono giä dagli anni '40 dello scorso secolo: e per primi I. Sreznevskij e S. Vraz ci tramandano brevi notizie e alcuni canti di questo tipo. Piü tardi, verso la fine deli' 800, anche J. Baudouin de Courtenay raccoglie copioso materiale pubblicato nei Materialy Idel 1895. Nel nostro secolo ricerche vere e proprie nel campo del canto popolare resiano iniziano negli anni '60 da parte dell’Istituto di tradizioni popolari Slovene e deU’Accademia di Scienze e Arti di Lubiana. In particolare M. Matičetov si e interessato di questo aspetto della letteratura orale pubblicando una raccolta di canti e scrivendo diversi con-tributi. Anche altri autori come Z. Kumer, P. Merku, J. Strajnar, hanno pubblicato testi di canti resiani accompagnati da melodie.
In questo articolo vengono presentati alcuni canti dal repertorio di Cirilla Madotto Prešcina, originaria di Coritis, borgo alle pendici del M. Canin, abitato un tempo da oseacchesi e ora fre-quenlato solamente nei mesi estivi. Sono stati scelti dei canti dai contenuti vari, composti fra il 1993 e il 1995 in seguito a libera ispirazione oppure dedicati a una persona determinata o ancora riguardanti gli avvenimenti del mondo circostante, come la guerra in Bosnia.
E' interessante notare ehe se i moduli di trasmissione del canto resiano rispecchiano la tradizione (stile, esecuzione del testo, melodie ecc.) i contenuti sono talvolta di estrema attualitä e ci lasciano intendere l'importanza e la funzione del canto d'improvvisazione a Resia che rappresenta un effl-cace mezzo di comunicazione non solo in un ambito ristretto ma, in determinati casi, anche a livello dell’intera comunitä.
I testi sono riportati in resiano e tradotti da M. Matičetov nella lingua letteraria slovena, conserv-ando la caratteristica metrica dell'ottonario, la piü frequente nei canti resiani. Cinque canti sono pure accompagnati dalla notazione musicale e da alcune osservazioni di R. Frisano.
II canto d'improvvisazione a Resia trova quindi ancora la sua ragione d'essere e come feno-meno si ricollega certamente a un’antica tradizione in base alla quäle valori e conoscenze si tramandano soltanto attraverso l’esperienza e la memoria.