S3 TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII.	Februar 1975	Št. 2
Konferenca sindikalne oig.
Iskrene čestitke ob 8- marcu —
dnevu žena
Uredništvo
Pojasnila v zvezi s koriščenjem porodniškega dopusta
Z novim letom so stopila v veljavo določila republiškega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur list SRS, št. 18/74), ki dajejo delavki-materi novo pravico do podaljšanega porodniškega dopusta. O tem je bil objavljen v našem glasilu Tekstilec, št. 12, obširen članek, v katerem so bile podrobneje obrazložene omenjene spremembe.
Pravico do podaljšanega porodniškega dopusta po novem zakonu imajo porodnice, ki so nastopile porodniški dopust po 1. januarju 1975, in tiste, ki so porodniški dopust nastopile v letu 1974, in jim je le-ta potekel po 1. 1. 1975.
Po zakonskih določilih ima delavka-porodnica glede koriščenja porodniškega dopusta naslednje pravice:
Po preteku porodniškega dopusta v trajanju 105 dni ima delavka, če to zahteva, pravico:
a)	nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ter za tem nastopiti delo s polnim delovnim časom ali
b)	delati s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Delavka je dolžna obvestiti temeljno organizacijo najkasneje 15 dni pred iztekom porodniškega dopusta, ali bo izrabila podaljšan dopust ali bo delala po 4 ure do dvanajstega me-sect otrokove starosti ali pa bo po poteku porodniškega dopusta delala poln delovni čas.
V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo:
Delavke-porodnice, ki želijo izrabiti podaljšani porodniški dopust ali pa delati s skrajšanim delovnim časom do 12. meseca starosti otroka, se morajo najkasneje v 15 dneh pred iztekom 105 dni porodniškega dopusta zglasiti v kadrovskem sektorju podjetja, kjer bodo podale pismeno izjavo, za katero od zgoraj navedenih variant so se odločile. To izjavo mora potem kadrovski sektor dostaviti delovni enoti, v kateri delavka dela, obratni ambulanti in referentu za socialno zavarovanje.
Prosimo, da upoštevate ta navodila, da v bodoče ne bo prihajalo do nepotrebnih nesporazumov.
Kadrovski sektor
Teksfilindus priredil MODNO
V	četrtek, 27. februarja, je bila v podjetju konferenca sindikalne organizacije. Za delovnega predsednika je bil izvoljen Peter Tulipan, ki je zelo uspešno vodil potek konference. Med gosti, ki so prisostvovali konferenci, je bil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Viktor Eržen.
Predsednik sindikalne organizacije Franc Istenič je podal izčrpno poročilo, iz katerega povzemamo nekaj vsebine:
Uvodoma je tovariš Istenič omenil, kako se je v preteklem mandatnem obdobju sindikalna organizacija prilagodila novi samoupravni organiziranosti po formiranju TOZD. Dejstvo je, da je sindikalna organizacija našla svoje mesto v spremenjenih pogojih in da je porastel vpliv na politične odločitve, zlasti znotraj temeljnih organizacij združenega dela, kjer se vse bolj konkretno zavzemajo stališča do določenih vprašanj. Problem, ki ga še nismo uspeli uspešno rešiti, je delo delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Delegati, oziroma delegacije so vse premalo povezane s samoupravnimi organi v TOZD in se pri svojem delu omejujejo bolj na razprave v svojem okviru. Razprave v delegacijah se pretežno opirajo na gradivo, ki ga prejemajo za seje zborov Občinske skupščine oziroma samoupravne interesne skupnosti. Gradivo, ki ga de- 1 legati dobivajo, je vse preobširno in težko razumljivo, poleg tega pa je tudi prepočasi posredovano delegatom. Tako je nemogoče, da bi delegacija pred vsako sejo dobila mnenje in stališče delovnih ljudi. Pri tem bo potrebno izpopolniti tudi sistem obveščanja, ki mora prav v tem času odigrati najpomembnejšo vlogo.
V	nadaljevanju poročila je
tovariš Istenič naštel vrsto akcij, ki jih je izvedla sindikalna organizacija:	pomoč
prizadetim od potresa na Kozjanskem, denarne pomoči socialno šibkim in bolnim, pomoč za ozimnico, novoletni obisk in obdaritev bolnih članov kolektiva za novo leto, prav tako smo ponovno povabili in obdarili ob novem letu tudi vse naše upokojence, itd.
V	poročilu je tovariš Istenič omenil oziroma pohvalil tudi športno komisijo, ki je bila v preteklem obdobju ze-
lo aktivna. Skoraj na vseh področjih športa je čutiti velik napredek, predvsem pa množičnost, kar je še posebej razveseljivo.
Naslednji del poročila so zajemali poslovni uspehi podjetja. Tu je tovariš Istenič naštel nekaj podatkov iz poslovnega poročila podjetja za leto 1974. Dotaknil se je tudi investicijske izgradnje podjetja, ki poteka po predvidenih načrtih. Celoletni gospodarski uspeh podjetja je tudi za leto 1974 pokazal dober napredek, kar izkazujejo tudi
Franc Istenič, predsednik SO
za 23 % povečani poprečni osebni dohodki na zaposlenega. Tudi v letošnjem letu bomo morali vsa naša prizadevanja in delo usmeriti v skupen cilj —• za dosego še boljših uspehov. Naš kolektiv je sposoben, da ustvari še boljše rezultate. Z izboljšanjem delovne in tehnološke discipline, štednje z materialom, predvsem pa z izboljšanjem kvalitete izdelkov, bodo naši rezultati še boljši, seveda pa je to odvisno predvsem od nas samih.
Ob koncu poročila je podal tudi oceno o poteku letnih konferenc osnovnih orga-
nizacij sindikata v TOZD. Konference so bile v redu pripravljene, kljub nekaterim drobnim pomanjkljivostim. S sprejetjem pravil o organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij sindikata, ki so jih sprejele konference, pa bodo tudi te pomanjkljivosti odpravljene, saj so v pravilih podrobno opredeljene vse pravice in dolžnosti ter pristojnosti sindikalnih organov ter članov.
Po poročilu predsednika sta podala poročila še blagajnik Silvo Sladič — poro-
čilo o finančnem poslovanju sindikalne organizacije ter Jože Petelin — poročilo nadzornega odbora.
Poročilom je sledila zelo plodna razprava. Delegati osnovnih organizacij sindikata so postavili več vprašanj, na katera so jim predstavniki podjetja sproti odgovarjali, oziroma pojasnjevali. Pod 5. točko dnevnega reda je bil sprejet letni delovni in finančni načrt, o čemer pa bomo podrobneje poročali v naslednji številki Tekstilca.
R. S.
Dne 25. in 26. februarja je komercialno - konjunkturna služba priredila v kinu Center in hotelu Creina interno modno revijo za občane Kranja in naše poslovne partnerje. V prostorih Disco kluba
REVIJO
v hotelu Creina pa smo pripravili razstavo naših tkanin za notranjo opremo. Revija in razstava sta lepo uspeli, reportažo s slikami pa bomo objavili v naslednji številki.
Se o sejmu MODA ’75
Za razliko od prejšnjih sejmov so letos poleg ljubljanskega zmaja podeljevali tudi še diplome za oblikovalce de-senov oziroma kolekcij.
Takšno diplomo je letos prejel tudi naš atelje za oblikovanje kolekcije na artiklu Capolo in artiklu Bicolor. Kolekcija je bila pripravljena v novem modnem žanru, ki
smo ga imeli priliko videti na mednarodnem sejmu Interstoff maja 1974 v Frankfurtu za sezono 1975. Na tem sejmu so Švedi prikazali bogato kolekcijo v novem de-senskem in barvnem žanru. To so cvetlični deseni, tiskani v špricu ter romantika s figurativo, kakor tudi moderna figurativa ter črte v raznih kompozicijah: ravne, cikcak, diagonal itd.
Po motiviki prevladujejo drobni deseni. Tiskani so vsi na fonde zamolklih barv, tisk pa je ton v tonu v takoime-novanih »dimnih barvah«. To pomeni, da so vse barve mešane in z odtenkom sive. Vsaka barva ima odtenek druge barve, npr. rjava z vio-
Zaposlovanje v najširšem smislu je opredeljeno v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Konkretne naloge pa bodo podrobneje opredeljene tudi v samoupravnem sporazumu Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Gorenjske s sedežem v Kranju. Te naloge bo skupnost v skladu s potrebami izvajala skladno s cilji, ki so zapisani v dokumentih družbenopolitičnih organizacij v federaciji in republiki in seveda v resoluciji in sklepih skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič.
Dosledno uresničevanje pa je pogojeno s tem, da bodo sprejete dokumente spoštovali vsi dejavniki, ki sodelujejo pri zaposlovanju. Znano
let odtenkom, roza z rjavim, ali modrim odtenkom itd. Tako mešanim barvam pa dajejo zamolklost še v tej smeri pripravljene barvne osnove. Ta barvna sestava pa deluje zelo elegantno.
Inspiracije za artikel Cape-tovvn-Bicolor smo dobili pri razstavljavcih iz Pariza. Pokazali so tisk tudi na bele
osnove v raster tisku, kar daje izredno mehak videz, barve se prelivajo. To so zelo lepi cvetlični deseni, oblikovani kot bordure ali redko posejani šopki, rožice itd. Tkanine so izredno lahke, kot je lahkotna tudi letošnja moda.
Komisijo, ki je ocenjevala razstavljene izdelke, so sestavljali modni strokovnjaki tudi iz ostalih republik. Da je bila kolekcija na nivoju modnih zahtev, potrjujejo tudi številne pohvale modnih strokovnjakov v časopisju, kot tudi ustne pohvale ob razstavnem paviljonu. Nam pa je to priznanje ter vzpodbuda za nadaljnje delo.
MaK
je, da obstojajo nesorazmerja in odstopanja od družbeno programiranih ciljev na področju zaposlovanja. To pa se kaže še posebno v:
—	Nezadostni povezanosti med združenim delom in službo zaposlovanja. Odsotno je kratkoročno, še bolj pa dolgoročno planiranje kadrov. To pa je razvidno iz velikega razhajanja med planiranimi potrebami in dejanskim zaposlovanjem. Na Gorenjskem je bilo za leto 1974 sporočenih 9931 potreb po delavcih. Podatek velja za 9 mesecev.
—	Stopnja rasti zaposlovanja na Gorenjskem se je gibala v letih 1970—1974 od 2,5 odstotka do 4,1 %. To pa je precej nad planirano. Prednost je v tem, da je s tem
zagotovljena polna zaposlenost. Slabost pa je, da ga ne moremo pokrivati z naravnim prilivom. Z naravnim prilivom, ki znaša na Gorenjskem na leto okrog 2400 oseb, lahko pokrijemo le 35—37 °/o nastalih potreb po delavcih v regiji.
—	Prekomerno zaposlovanje omogoča, da se kvalifikacijska struktura prepočasi izboljšuje. Saj na Gorenjskem še vedno zaposlujemo 53 % delavcev brez strokovne kvalifikacije.
—	Številčno in strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem po delavcih je zato izjemno močno, saj tekoče povpraševanje v glo-balu presega število iskalcev zaposlitve za več kot 3 x.
—	Prostorska in poklicna mobilnost je v naši regiji izredno majhna, saj je na zavodu že nekaj časa prijavljenih okrog 360 nezaposlenih oseb, vendar je velika večina teh težje zaposljiva.
—	Nesorazmerja je povzročilo tudi preteklo organizirano, še bolj pa neorganizirano zaposlovanje v inozemstvu saj se je od leta 1966 do 1974 zaposlilo organizirano 3208 delavcev. Res je, da se je organizirano zaposlovanje v inozemstvu v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, saj se je iz Gorenjske v devetih mesecih letošnjega leta zaposlilo samo 16 delavcev.
Zato na zmanjšanje ne moremo več vplivati, pač pa se bo potrebno še v večji meri prizadevati za njihovo vrnitev, ki zaenkrat poteka počasi.
V	zvezi s programiranimi temeljnimi nalogami, ki jih bodo izvajale strokovne službe skupnosti z namenom, da se razkorak in nesorazmerja vsaj zmanjšajo, če že ne odpravijo, predvsem pa, da bodo doseženi družbeno programirani cilji ter uresničeni sklepi in stališča, bo naše delo usmerjeno na naslednja področja.
Družbeno analitične naloge
1.	Spremljanje in ugotavljanje letnih in srednjeročnih potreb po kadrih:
Naloga se bo v enem delu izvajala po ustaljenem načinu — popis letnih potreb. K drugemu pa bomo pristopili, če nam bo preverjanje sistemizacij v OZD, izvedeno v tem letu, pokazalo, da že obstoja realna osnova. V nasprotnem primeru bo predmet tega dela le priprava ustrezne metodologije (v sodelovanju z RZZ).
2.	Analiza o številčnem gibanju delovnih potencialov do leta 1980 za potrebe regionalnega in občinskega planiranja;
V	tem okviru predvidevamo možnost projeciranja gibanj nekaterih temeljnih demografskih kategorij, ki predstavljajo delovne vire. Deloma se bomo pri tem posluževali že izdelanih in naročenih elaboratov drugih, predvsem republiških raziskovalnih institucij, v večjem obsegu pa bomo uporabili tudi podatke, ki so predmet našega dela.
3.	Ugotavljanje usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po delavcih ter ugotavljanje poklicev, pri ka-
terih se pojavljajo večja neskladja med ponudbo in povpraševanjem;
Naloga bo izvajana po že znanih metodah, s katerimi bomo izdvojili nekaj značilnih poklicev za našo regijo.
4.	Proučevanje zaposlovanja in zaposlenosti delavcev iz drugih republik z vidika bodočih potreb po kadrih in reševanja socialno ekonomskih problemov;
To je nadaljevanje naloge, ki smo jo deloma izvedli že letos z ugotavljanjem števila zaposlenih delavcev iz drugih republik v naših OZD. Podatki so služili kot osnova raziskavi, ki jo izvaja Center za samoupravljanje pri RSZS in jo sofinancira naša služba v slovenskem merilu. Uporabili bomo dobljene rezultate in problematiko dopolnili z regionalnimi ugotovitvami.
5.	Ugotavljanje strukture dela in delovnih mest v OZD;
Po metodi, izdelani in preizkušeni v tem letu, z namenom, pomagati OZD pri realnejši izdelavi sistemizacij delovnih mest v primerih, ko bodo OZD izrazile to potrebo.
6.	Proučevanje problematike zaposlenosti in zaposlovanja v občini Kranj z vidika njene ekstenzivnosti in visokega mehanskega priliva;
Skupaj z društvom ekonomistov bomo poizkušali ugotoviti obseg in vsebino faktorjev, ki vplivajo na visoko stopnjo zaposlovanja v tej občini ter predlagali možne ukrepe za njeno odpravo. Ugotovljene zakonitosti bo možno uporabiti tudi za primere drugih občin.
7.	Vključitev v kreiranje skupne politike dolgoročnega razvoja naše regije v okviru formuliranih temeljev za razvoj SFRJ;
Sodelovali bomo pri izbiri ustreznih demografskih in drugih kazalcev, ki vplivajo na politiko zaposlovanja in kadrovsko politiko na našem področju.
8.	Vodenje vseh rednih statističnih evidenc in zbiranje drugih statističnih podatkov, potrebnih za izvajanje gornjih nalog in funkcioniranje temeljnih poslovnih področij naše službe.
Naloge zaposlovanja in posredovanja dela
—	strokovna in posredovalna obravnava bo zagotovljena vsem iskalcem zaposlitve, tako tistim, ki se prvič zaposlujejo, ki menjajo zaposlitev, kot onim, ki žele premestitev, s čimer bo omogočeno posredovanje zaposlitve kandidatom v skladu z zahtevami delovnih mest in organizacijam Združenega dela, da pri sprejemanju delavcev upoštevajo ekonomske, strokovne in socialne kriterije družbeno dogovorjene kadrovske politike (takšnih obravnav bo približno 2500);
—	predvideva se, da se bo tudi v letu 1975 stopnja rasti gibala na nivoju zadnjih let, torej nad planiranim, kar pomeni, da ne bo mogoče primanjkljaja delavcev pokriti z naravnim prirastkom, ampak, da bo treba del teh potreb pokriti s prilivom delavcev iz drugih območij in republik (približno 2500 do 3000 oseb);
(Nadaljevanje na 3. strani)
Odlok o obveznem fluorogrofiraniu
Skupščina občine Kranj je pretekli teden na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva.
Ta akcija, ki jo bo spet izvedel Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, bo potekala predvidoma od 18. aprila do 14. maja letos. Predvideva se, da bo fluorogra-firanih 32.000 prebivalcev, starih nad 24 let. Fluorografiranje bo za vse občane brezplačno.
Vedeti moramo, da je fluorografska akcija tembolj uspešna, čim večji odstotek prebivalstva zajame, ker se največ bolnikov s pljučnimi obolenji skriva med tistimi, ki poredkoma ali nikoli ne pridejo na zdravstvene preglede. Zato so v odloku, ki ga mora sprejeti občinska skupščina, predvidene sankcije za tiste, ki se pozivu za slikanje ne bodo odzvali in ne bodo imeli opravičenega razloga za izostanek. Po dosedanjih izkušnjah bo akcija izvedena na terenu, da bo čimbolj približana prebivalcem, obenem pa bo omogočena izbira ure na določen dan tako, da delavci v turnusih oziroma celotno gospodarstvo ne bo obremenjeno z izpadi zaradi udeležbe.
Odlok o obveznem fluorografiranju bo objavljen tudi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Programske naloge samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v letu 1975
Akcija Tekstilindusa v Modni hiši v Ljubljani
Z Modnimi hišami Ljubljana—Maribor smo se dogovorili, da bomo v mesecu februarju izvedli skupno akcijo pod naslovom »MODA TEKS-TILINDUS 75«
(Nadaljevanje z 2. strani)
—	strokovni kadri, ki bodo končali šolanje v srednjih šolah (tudi poklicne šole) in ne bi dobili takoj zaposlitve zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem, bodo posebej obravnavani oz. motivirani, da se prekvalificirajo ali zaposlijo na deficitarnih delovnih mestih, ki so po zahtevah najbližja pridobljenemu znanju okrog 350 do 400;
—	težje zaposljivi delavci bodo na osnovi rezultatov raziskave, ki bo končana koncem tega leta in jo izvaja občinski sindikalni svet Kranj v sodelovanju s strokovno službo zavoda, deležni še večje vsestranske pomoči v zvezi z zaposlitvijo, ki bo kar najbolj ustrezna, tako z vidika njihovih strokovnih in osebnih lastnosti, kot tudi z vidika interesov organizacij združenega dela (obravnavana
dekorirala z našimi tkaninami za ženske obleke in bluze, v ozadju izložbe pa še z dekorativnimi tkaninami. Sam prodajni prostor je bil tudi ves v znamenju Tekstil-
bo vsaj enkrat težja zaposljiva oseba);
—	v kolikor bi prišlo do presežkov delavcev, ki so pogojeni z ekonomskimi ali tehnološkimi razlogi, bo naša strokovna služba skupnosti skupaj z organizacijami združenega dela in skupnostmi zagotovila, da bodo delavci pravočasno imeli možnosti za prekvalifikacije in druge zaposlitve;
—	še nadalje bo potrebna večja učinkovitost dela v zvezi s prostorsko in profesionalno mobilnostjo delavcev, zato bomo delali tedenske preglednice naših potreb in jih sporočali republiški skupnosti za zaposlovanje zaradi objave in medzavodskega sodelovanja.
Zaposlovanje delavcev v tujino bo v celoti podrejeno interesom organizacij združenega dela in njihovim potrebam po delavcih.
nad akcijo, še bolj pa nad bogato izbiro tkanin tako za ženske obleke, bluze in perilo kot nad tkaninami za posteljno perilo in dekoracijo.
V Modni hiši v Mariboru pa so v pritličju namenili del izložbe našim tkaninam za ženske obleke in bluze, v prvem nadstropju, takoj nad premičnimi stopnicami pa so na efekten način razstavili dekorativne tkanine iz novega proizvodnega programa teh tkanin. Tudi v Mariboru so bile prodajalke oblečene v obleke iz našega jerseya. Ker je mariborska Modna hiša tako grajena, da se lahko pri njih prirejajo modne revije smo 27. 2. ob 16. uri prikazali modno revijo iz naših tkanin. Revija je bila novost, ker so tkanine, iz katerih so bili izdelani mnogi modeli
Uporabnost artikla Rutland je res vsestranska. Okrasne blazine, katere lahko uporabimo kot sliko za na steno so kupili načrtovalci hotela Habakuk pod Po-
—	obseg zaposlitve v tujini bo v skladu z določbami medrepubliškega dogovora o osnovah in kriterijih pri zaposlovanju v tujini;
Za vračanje delavcev iz tujine bo skupnost storila naslednje:
—	tekoče informirala delavce v tujini o prostih delovnih mestih v domačih organizacijah združenega dela prek republiške skupnosti za zaposlovanje (časopis Delo, diplomatskih in konzularnih predstavništev, klubov, združenj naših delavcev v tujini) in neposrednim dopisovanjem z delavci v tujini in ob obiskih delavcev doma in v tujini;
—	z občasnimi informativnimi akcijami ob priliki letnih dopustov in novoletnih obiskov v domovini;
—	izvedba posebnih razgovorov po občinah glede sprejetja občinskih programov razvoja, ki bi s konkretnimi ukrepi stimulirali vračanje in spodbujali delavce k produktivnejšim naložbam prihrankov (urbanistično-lokacij sitimi, bančno-kreditnimi, gospo-
lahko kupili v trgovini. Obiskovalcev je bilo veliko, saj so revijo Mariborčani precej reklamirali. Tako, da so bili tudi Mariborčani presenečeni nad samo akcijo, modno revijo in pestro izbiro naših tkanin.
Akcija MODA TEKSTILIN-DUS 75 je lepo uspela, saj smo potrošnikom pokazali našo bogato izbiro tkanin, obenem smo tudi prodajali artikle, ki so bili nagrajeni na sejmu Mode 75 v Ljubljani, kar je vzbudilo precejšnje zanimanje tako potrošnikov kot samih trgovcev.
V programu imamo podobne akcije še v Modni hiši Osijek in Smederevo, o čemer bomo poročali v naslednji številki.
S.	J.
horjem. Zelo smo bili presenečeni, ko smo jih zagledali izobešene na stenah omenjenega hotela.
S.	J.
darsko-svetovalnim delovanjem).
Poklicno usmerjanje
Na področju poklicnega usmerjanja bo skupnost za zaposlovanje Kranj:
1.	Izvajala akcije v okviru poklicnega prosvetljevanja in informiranja.
Za učence 7. in 8. razreda osnovne šole in njihove starše bomo izvedli po tri poklicno prosvetljevalna predavanja, za dijake 3. in 4. razreda gimnazij, za njihove starše pa po dve predavanji. Za učence osnovnih šol bomo organizirali predavanja o strokah, posredovali šolam filme s poklicno tematiko in izvajali ekskurzije po interesnih področjih. Za dijake srednjih šol bomo sodelovali pri organizaciji in izvedbi informativnega dneva o visokošolskem študiju. Za učence osnovnih šol bomo poleg publikacij, ki jih bo posredoval RZZ, izdelali še regijsko publikacijo o prostih učnih mestih, kapacitetah šol II.
stopnje in možnostih štipendiranja.
2.	Opravljala individualno poklicno svetovanje.
Za te namene bomo testirali 2700 učencev 5. razreda in 1900 učencev 8. razreda osnovne šole in anketirali 2400 učencev, ki zaključujejo šolsko obveznost. Testirali in anketirali bomo tudi 210 učencev 4. razredov gimnazij.
Poleg tega bomo nudili individualno pomoč pri izbiri poklica oz. šolanja okrog 1100 učencem in dijakom. Individualno pomoč pri vključevanju bomo nudili vsem učencem, ki zaključujejo šolsko obveznost v POŠ.
3.	Izvajala načrtno štipendijsko politiko.
Štipenditorjem bomo posredovali naše ugotovitve o sposobnostih, nagnjenjih in interesih prosilcev za štipendije in nudili strokovno pomoč pri izboru s svojimi strokovnimi mnenji. Opravljali bomo vsa administrativna,- tehnična in strokovna opravila za skupne komisije podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Vodili bomo kompletno evidenco nad vsemi razpisanimi in podeljenimi štipendijami in jo posredovali štipenditorjem in štipendistom.
4.	Sodelovala pri zaposlovanju.
S strokovnimi mnenji (predvsem psihološkimi) bomo sodelovali s skupino za zaposlovanje pri razreševanju problemov težje zaposljivih oseb.
Opravljali bomo selekcije za potrebe OZD pri novih zaposlitvah in pri izboru učencev v gospodarstvu.
5.	Opravljala analitične in študijske naloge.
Sodelovali bomo pri razvoju novih metod in pripomočkov za poklicno usmerjanje, ki jih pripravlja RZZ. Za regijske potrebe bomo izdelali analizo v poklicnih namerah in analizo o vključitvah mladine po osnovni šoli.
Z vsemi temi nalogami bo skupnost za zaposlovanje na področju poklicnega usmerjanja prispevala k optimalnemu usklajevanju sposobnosti, znanj in nagnjenj posameznikov z družbenimi potrebami.
Poklicno
izobraževanje
Strokovno usposabljanje in izobraževanje začasno brezposelnih delavcev in drugih iskalcev zapolitve bo v okviru procesov in akcij pospeševanja prostorske in poklicne gibljivosti usmerjeno predvsem v:
1.	Poklicno usposabljanje delavcev brez strokovne usposobljenosti in priprava na zaposlitev.
To je temeljna naloga službe za zaposlovanje na področju strokovnega izobraževanja, usmerjanja in usposabljanja ozkih profilov poklicev za določene OZD, zlasti mladine, žensk in težje zaposljivih.
Izhodišča:
— Ugotavljanje potreb po pomoči pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju (akcija SI — strokovno izobraževanje 75).
(Nadaljevanje na 4. strani)
Potrošnike so naši izdelki navduševali; prodajalke so imele dosti dela
Od 15. do 28. februarja sta	indusa. Na enem mestu so
obe Modni hiši aranžirali iz-	bile zbrane vse naše tkani-
ložbo z našimi tkaninami,	ne, tako da je bil pogled na
izobesili zastave TEKSTILIN-	prodajne police zelo pester.
DUŠA in nalepili naše etikete.	Prodajalke so nosile obleke
Modna hiša Ljubljana je	iz našega jerseya. Kupci v
levo stran izložbe v pritličju	Ljubljani so bili presenečeni
Domiselna izložba naših dekorativnih tkanin za zavese v Modni hiši Maribor
Programske naloge...
Okrnjene blazine v hotelu Habakuk pod Pohorjem
Programske naloge...
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	Kriteriji za razdeljevanje finančnih sredstev OZD iz sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev.
—	Orientacija na podlagi analiz službe za zaposlovanje z vidika suficitarnosti in deficitarnosti.
—	Izdelava akcijskih programov.
—	Priprava, organizacija in izvajanje programov usposabljanja (sodelovanje KŽZ, OZD in ostale izobraževalne ustanove).
—	Preverjanje uspešnosti usposabljanja.
Na osnovi podatkov in potreb in realizacije števila delavcev na strokovnem usposabljanju v letu 1974 predvidevamo, da bo v letu 1975 vključenih v te izobraževalne oblike 350 do 400 delavcev. Izobraževalni procesi pa bodo usmerjeni zlasti v tekstilno in konfekcijsko, kovinarsko ter lesno stroko.
2.	Omogočanje nadaljnjega poklicnega usposabljanja
—■ usklajevanje	deficitar-
nih in suficitarnih poklicev,
—	specializacija in funkcionalno usposabljanje,
—	prekvalifikacija in dokvalifikacija.
Še vedno je potreba po vzgojiteljicah predšolskih otrok, v gostinstvu po recep-cionerjih in informatorjih, tajnicah, komercialistih. Te kadre bomo izobraževali v krajših (do 1 leta) funkcionalnih usposabljanjih, namenjena pa bi bila maturantom gimnazij in drugih štiriletnih srednjih šol.
Številčno je težko programirati to obliko izobraževanja, kakor tudi prekvalifikacije in dokvalifikacije iz objektivnih vzrokov, ker so akcije časovno pogojene in odvisne od števila absolventov srednjih šol, ki ne nadaljujejo šolanja na višjih in visokih šolah, oz. se ne morejo ustrezno zaposliti.
3.	Sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja.
Sodelovanje v OZD pri načrtovanju usposabljanj, z izobraževalnimi institucijami, z interesnimi skupnostmi (za poklicno oz. usmerjeno izobraževanje), z občinami.
4.	Skupne naloge v službi za zaposlovanje.
Sodelovanje pri izvajanju nalog za celotno službo za zaposlovanje:
—	Izdelava priročnika o izobraževalnem delu skupnosti za zaposlovanje, ki bo služil potrebam OZD.
—	Poenotenje, intenzifika-cija in racionalizacija postopkov metod in instrumentov dela na področju strokovnega usposabljanja in izobraževanja.
—	Raziskava sorodnosti poklicev za smiselno izvajanje prekvalifikacij in ostalih oblik izobraževanja.
5.	Ostala dejavnost
V cilju večjega informiranja in prosvetljevanja mladine in odraslih o poklicih raznih strok, s poudarkom na deficitarnosti, bo zavod sodeloval z drugimi ustanovami (poklicne šole. Gorenjski sejem) pri realizaciji razstav in demonstracij.
Naloge
in zavarovanja za primere brezposelnosti
Na podlagi zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti se bo v letu 1975 uveljavil novi sistem denarnih in ostalih dajatev za brezposelne osebe.
1. Z novim zakonom se uveljavljajo naslednje novosti:
—	odprava premoženjskega cenzusa;
—	uvedba nove dajatve denarne pomoči za socialno ogrožene;
—	uvedba novih dajatev iz priprave za zaposlitev;
—	izplačevanje DN najmanj v višini z zakonom določenega najmanjšega OD v SRS;
—	izplačevanje DN ves čas brezposelnosti za določene kategorije upravičencev;
2.	Vsem delavcem, ki bodo postali brez svoje krivde brez dela in ki bodo izpolnjevali druge z zakonom predpisane pogoje, bo zagotovljena:
—	denarno nadomestilo in denarni dodatek za vsakega vzdrževanega družinskega člana;
—	zdravstveno varstvo, ki se uveljavlja še po predpisih o zdravstvenem zavarovanju s tem, da skupnost plačuje prispevke za to zavarovanje;
—	otroški dodatek, ki ga skupnost izplačuje v breme otroškega varstva;
—	denarna pomoč, po izteku upravičenosti do denarnega nadomestila za osebe z manj kot 15 let delovne dobe, za katero se bo še vedno uporabljal premoženjski cenzus;
—	dajatve iz priprave za zaposlitev kot so: kritje stroškov za zdravniške in druge preglede, za zavarovanje za nesrečo pri delu, za prehrano in nastanitev, za prevoz v kraj usposabljanja in denarno pomoč med usposabljanjem.
Preventivna požarna varnost
Gorilni aparati za gašenje z ogljikovim dioksidom (O2)
Ogljikov dioksid
Učinek pri gašenju gorljivih snovi temelji na zadušitvi požara in ne na ohladitvi, čeravno je sneg ogljikove kisline ohlajen na — 79° C. Uporabljamo ga za gašenje pretežno v zaprtih prostorih, ker je njegov dušilni učinek večji, kakor pa na prostem, to pa zato, ker so zunaj drugačne atmosferske razmere predvsem zaradi prisotnosti vetra, ki piha z manjšo ali večjo močjo v določeno smer. Zato ne smemo računati na to, da bi celotna količina plina, ki ga usmerimo v gorečo površino, delovala z učinkom, posebno pri večjih požarih.
Ce pa že moramo gasiti na prostem, moramo curek usmeriti za vetrom in gasiti iz neposredne bližine.
Z njim lahko gasimo začetne požare električnih naprav visoke ali nizke napetosti, za gašenje telefonskih in radijskih naprav, raznih dragocenosti, prehrambenih proizvodov in zdravil. Uspešno pa z njim lahko gasimo manjše količine lahko vnetljivih tekočin, kemikalije, plinov pod tlakom, požare karbida in začetne požare trdnih snovi. Ogljikov dioksid pri gašenju ne pušča nobenih sledov in ne povzroča dodatne škode. Z njim ne smemo gasiti segretega bloka avtomobilskega
Izplačilo -januai 1975
V mesecu januarju je bilo plačanih 192 ur. Poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju za 182 ur in primerjava z istim mesecem preteklega leta je naslednja:
Delovna enota	jan.75	jan. 74 — %
TOZD Predilnica	2.430,12	128,1
DE Tkalnica I.	2.463,23	130,1
DE Tkalnica II.	2.490,49	131,2
TOZD Tkalnica	2.474,15	130,5
DE Plem. I.	2.621,55	126,7
DE Plem. II.	2.549,39	126,4
DE Gravura	3.159,64	138,8
TOZD Plem.	2.650,21	129,2
Skupaj TOZD	2.513,14	129,6
DS Skupne službe	3.195,13	126,7
Skupaj podjetje	2.667,20	129,4
TOZD Prehr. in oddih 2.725,05		124,1
Skupaj — OZD	2.729,56	129,9
J.š.
motorja, ker le-ta poči zaradi nenadnih temperaturnih sprememb. Prav tako tudi ne smemo z njim gasiti aluminija, kalija, natrija, magnezija, titana in elektrona, ker se pri višji temperaturi (C02 že pri temperaturi 165° C postane lažji od zraka, v dotiku z žarečimi kovinama pa razpade v gorljiv ogljikov monoksid (CO) in kisik (O), kar pa požar še pospeši).
Ker je plin, prodre v luknjice in razpoke snovi, ki pa so drugim gasilnim sredstvom težko dostopne ali pa celo nedostopne.
Glede na količino ogljikovega dioksida, se gasilni aparati med seboj razlikujejo in imajo poleg znaka C02 še
številko, ki označuje, koliko kg ogljikovega dioksida je v aparatu. Razlikujejo se pa tudi med seboj po sprožil-nem mehanizmu.
Kako gasimo z gasilnimi aparati CO
Olgjikov dioksid ima dušilni učinek, gašenje pa je zelo enostavno. Ko aktiviramo aparat, se iz njega pokadi bela meglica (sneg) drobnih kristalov zmrznjene ogljikove kisline, vsa ostala količina pa je neviden plin ogljikovega dioksida, ki ima odločilni dušilni učinek na goreče povr-(Nadaljevanje na 5. strani)
t. Sprožilni mehanizem
2.	Cev
3.	Ročnik
4.	Jeklenka
C02 — 5
1.	Sprožilni mehanizem
2.	Cev
3.	Ročnik
4.	Jeklenka
co2 — S
1.	Ventil sprož. mehaniz.
2.	Cev
3.	Ročnik
4.	Jeklenka
Gasilni aparati...
(Nadaljevanje s 4. strani)
šine, ne pa ohlajevalni. Ko ta plin spustimo iz aparata v prostor, se normalno širi, tako kot vsak drug plin, pri tem pa zmanjšuje odstotek kisika v prostoru.
CO2 — 10 in 30
1.	Ročaj za aktiviranje
2.	Cev
3.	Ročnik
4.	Jeklenka
Pri gašenju notranjih prostorov (z manjšo prostornino), moramo po gašenju prostorov prezračiti, ker večja koncentracija ogljikovega dioksida je nevarna za dihalne organe ,n. pr., če je v prostoru več kot 8—10 % ogljikovega dioksida ,zato moramo v takih prostorih uporabiti sredstva za zaščito dihal.
Kadar gasimo v notranjem prostoru, moramo gasilni aparat prinesti ali pripeljati v neposredno bližino ognja, na tisto stran, ki je najbolj vidna, ki ne zakriva pogleda zaradi dima in kjer bo lažji dostop zaradi vročine.
Kako aktiviramo aparat, je pa odvisno od same tehnične izvedbe sprožilnega mehanizma — ventila. Na aparatih pri katerih je varnostna sponka na sprožilnem mehanizmu, moramo sponko odstraniti, oziroma dvigniti, prej predno začnemo gasiti,
Tehnični podatki aparatov
oziroma hočemo aparat aktivirati.
Predmete ali tekočino gasimo iz neposredne bližine in od začetka roba proti sredini v cik-cak obliki in od spodaj navzgor — izmenično.
Delovanje aparata med gašenjem lahko vsak čas zaustavimo — prekinemo. Gašenje trdnih snovi, samo z ogljikovim dioksidom ne bo uspešno, če je že prišlo do žarenja ali žerjavice, pri tem moramo pogasiti še z vodo.
Gasilni aparat je zelo občutljiv na sončne ali druge izvore toplote. Toplota vpliva na povečan pritisk ogljikovega dioksida v jeklenki, kar lahko povzroči, da varnostni ventil v jeklenki popusti in aparat se aktivira kar sam.
Pri začetnih večjih požarih pa moramo gasiti z več aparati istočasno, da se nam ne bi požar razširil nazaj na tisto površino, katero smo že pogasili. Najprvo pa preprečimo širjenje požara.
H. Zavašnik
Aparat	Čas delovanja	Domet curka	Teža aparata
C02 — 3	15 sekund	1—3 m	13 kg
C05 — 5	30 sekund	1—3 m	20 kg
C02 — 10	40 sekund	1—3 m	45 kg
° 1 <5 o	105 sekund	1—3 m	140 kg
Temperatura delovanja pri vseh aparatih je od — 20° C do + 43° C.
Tudi gasilci se izobražujejo
Občinska gasilska zveza je nedavno organizirala 3-me-sečni izobraževalni tečaj za pridobitev čina »gasilski častnik«. Tečaj je trajal 181 ur in je imel naslednje predmete: taktika, tehnika, preventiva, praktične vaje, teo-
rija o gašenju in gorenju, stavbarstvo in preskrba z vodo, elektrika ter zakonodaja (z gasilskega področja).
Iz našega podjetja sta se na tečaj prijavila naš poklicni gasilec Hubert Zavašnik in Janez Pičman iz tkalnice I.
Stroške tečaja jima je povrnilo podjetje. Oba sta tečaj uspešno končala: Hubert Zavašnik z odličnim uspehom, Janez Pičman pa s prav dobrim in si tako pridobila čin »gasilski častnik«. Obema iskrene čestitke k uspehu.
R. S.
SEDMO SREČANJE SAMOUPRAVLJAVCEV »RDEČI PRAPOR«
Načrtovanje v razmerah samoupravljanja s stališča ustavnih sprememb v Jugoslaviji
V dneh 15., 16. in 17. februarja 1975 je bilo v Kragujevcu sedmo srečanje samoupravljavcev »Rdeči pripor«. Srečanja samoupravljavcev se je udeležilo 1200 delegatov iz republik in pokrajin vse države, med njimi tudi članica našega kolektiva ing. Olga Abramič, ki je o tem pomembnem dogodku pripravila naslednji zapis.
Začetek srečanja je potekal na Trgu AVNOJ v znamenju tradicionalne svečanosti v počastitev prvih delavskih manifestacij v Srbiji dne 15. februarja 1876. leta, poznanih pod imenom »Rdeči prapor«. Najboljši delavec zavodov »Crvena zastava« v letu 1974 orodjar Dragoslav
Živkovič je dvignil na drog rdeč prapor z napisom »Samouprava«. Nato je izrekel pozdravno besedo delegatom in gostom srečanja sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov in član centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije Đorđe Kostič.
Po zaključnem svečanem delu se je v dvorani »Šuma-
diji« začel delovni program srečanja. Sedmo srečanje samoupravi) alcev »Rdeči prapor« je otvoril France Popit, predsednik odbora sedmega srečanja »Rdeči prapor« in predsednik CK Zveze komunistov Slovenije.
V začetnem delu je predsednik skupščine občine Kragujevac in medobčinske skupščine Šumadije Borivoje Petrovič podelil plaketo razvoju samoupravnega sistema. Zaradi obolelosti dr. Bakarič ni mogel osebno prevzeti plakete.
Glavni referat »Načrtovanje v razmerah samoupravljanja s stališča ustavnih sprememb v Jugoslaviji« je prebral predsednik odbora sedmega srečanja samoupravljalcev France Popit.
Tovariš Popit je naglasil, da mora biti ocena sedanje politične situacije izhodiščna točka za razpravo o načrtovanju. Poudaril je, da je načrtovanje družbenega razvoja organizacij združenega dela, krajevnih, interesnih in druž-beno-političnih skupnosti na samoupravnih temeljih zelo učinkovito sredstvo za dosego enotnih koristi, za večanje vpliva in krepitev družbene moči delavskega razreda in delovnih ljudi. Moramo se boriti proti pritiskom, da bi se povrnili na preživeli centralistični sistem načrtovanja, v katerem bi država odtujevala dohodek delavskemu razredu in posameznim delom združenega dela in ga vračala po administrativnih kriterijih. Boriti se moramo tudi proti pritiskom stihijskega delovanja zakonitosti trga ter ekonomskega liberalizma, ki so zadnja leta napravili veliko gospodarsko in politično škodo.
Izhajajoč iz stališč Zveze komunistov Jugoslavije in ustave so osnovni subjekti načrtovanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Zaradi tega je potrebno, je poudaril predsednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit, že s samim sistemom načrtovanja zagotoviti delavcem popoln vpogled v kroženje družbenih sredstev na vseh ravneh in področjih družbene reprodukcije.
V nadaljevanju podajam glavne točke o načrtovanju, veliki in prioritetni nalogi, pred katero se nahaja naša družba v tem trenutku in o kateri je v svojem referatu govoril predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit:
Samoupravno načrtovanje je mogoče uresničiti samo s sporazumevanjem in dogovarjanjem samoupravnih subjektov.
živo in minulo delo skupaj tvorita novo razmerje, v katerem delavec išče in najde družbeno-ekonomsko stimulacijo za povezovanje v temeljni organizaciji in širših delovnih skupnostih. Minulo delo ni samo kategorija za delitev, ampak splet obveznosti in dolžnosti, ki nastajajo v proizvodnem procesu.
Bistvena pri tem postajajo vprašanja kot so:	kakšen
odnos ima delavec v združenem delu napram uresničevanju načrtovanih nalog, kaj lahko načrtuje na nivoju temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, sestavljene organizacije, kaj v krajevni skupnosti, interesni skupnosti, občini, republiki itd.
Načrtovanje na samoupravnih temeljih v smislu nove ustave pomeni, da mora načrtovanje v bistvu temeljiti na družbeno-ekonomskem položaju delavcev v združenem delu, na njegovem delu z družbenimi sredstvi. Pri tem moramo upoštevati, da je dohodek delavca v združenem delu, ki se javlja kot dohodek temeljnih organizacij združenega dela, družbeni dohodek, oziroma, da je dohodek vsega združenega dela; vendar pa jc ta vseeno neodtujljiv od delavcev, ki so ga ustvarili. Takšen družbeno-ekonomski položaj delavca predstavlja osnovo celotnega sistema socialističnih samoupravnih odnosov in istočasno izhodiščno osnovo načrtovanja.
Pri tem ni dovolj, da se samo zavzemamo za samostojno odločanje delavcev o dohodku v temeljni organizaciji združenega dela, ampak moramo istočasno graditi take odnose pri upravljanju z dohodkom združenega
(Nadaljevanje na 6. strani)
Kragujevac - spomenik ustreljenim dijakom 1941. leta
V revolucionarni zgodovini Kragujevca je bil najbolj tragičen dan 21. oktober 1941. leta. Na ta dan so nemški fašisti ustrelili nad sedem tisoč Kragujevčanov, med katerimi je bilo tristo učencev in njihovih profesorjev. Za vsakega ubitega nemškega vojaka v tednu pred navedenim datumom, so ustrelili sto, za vsakega ranjenega petdeset domačinov. Fašisti so hoteli, da bi Kragujevac postal osvobojen. Na prostoru, kjer je bil izvršen zločin, je danes urejen Park spomina, ki obsega površino 325 ha in na katerem se nahaja trideset spomenikov ustreljenim kragujevškim rodoljubom.
O. Abramič
Načrtovanje v rannerali samoupravljanja s stališča ustavnih sprememb v jugoslaviji
(Nadaljevanje s 5. strani)
dela, ki vzpodbujajo delavce k takemu združevanju dohodka temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela v splošnem da bodo med seboj v delovni in ekonomski odvisnosti in da se bo zavestno usmerjala skupna družbena reprodukcija.
Dohodek zavisi od produktivnosti dela delavcev, njihovega minulega dela in vlaganj, organizacije in racionalizacije dela, poslovnih odločitev, proizvodnega in poslovnega povezovanja z drugimi organizacijami združenega dela. Razvoj socializma se mora izražati v tem, da bo delavec odvisen od svojega tekočega dela, pa tudi vse bolj od porasta produktivnosti skupnega družbenega dela. To je pomembna predpostavka za uspešno načrtovanje.
Boriti se moramo proti uravnilovki, ki podkopava produktivnost dela, kakor tudi proti stališčem, ki razlike v dohodku pripisujejo izključno rezultatom dela delavcev v posameznih organizacijah združenega dela.
Premostiti družbeno-eko-nomsko odtujenost delavcev od pogojev in rezultatov njihovega dela je naša osnovna naloga v nadaljnjem revolucionarnem spreminjanju druž-beno-ekonomskih odnosov.
Načrtovanje v naši samoupravni družbi mora povezati in medsebojno vskladiti delovanje in razvoj gospodarskih dejavnosti in dejavnosti, ki pospešujejo vsestranski razvoj človekovih sposobnosti in urejevanje človekovega okolja.
Osnovne komponente procesa družbenega načrtovanja in planov temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih in družbenih skupnosti, so tako gospodarski, kot tudi socialni in prostorski aspekti načrtovanja.
Gospodarski aspekt načrtovanja vključuje razvoj materialne baze družbe, osebno in družbeno produktivnost dela ter racionalno koriščenje družbenega bogastva, obvladovanje tokov blaga in denarja, da bi se zagotovil razvoj celotnega procesa družbene reprodukcije. Socialna komponenta načrtovanja vključuje razvoj okoliščin za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in njihovih delovnih sposobnosti, šolanje in izobraževanje, znanost, kulturo, telesno kultufo kot tvorce produktivnosti dela delovnih ljudi ni občanov in za uresničevanje njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti v sistemu samoupravne socialistične demokracije. — Prostorska komponenta načrtovanja zahteva racionalno koriščenje prostora, ureditev in izboljšanje človekovega okolja ter načrtovani razvoj mest in naselij.
Ce družbenega načrtovanja ne začenjamo v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih celicah naše družbe, naše načrtovanje ne more stati na trdnih oporah.
Ne postavlja se več vprašanje ali trg ali plan. Naša naloga je jasno opredeljena — zgraditi moramo tak sistem načrtovanja, ki bo ustrezal posebnostim našega družbenega razvoja in s katerim bomo zavestno obvladovali zakonitosti trga. Nosilci družbenega načrtovanja morajo v toku izvrševanja plana stalno analizirati razvojne možnosti ter časovno in vsebinsko dopolnjevati razvojne poti.
Družbeno načrtovanje v temeljnih organizacijah združenega dela se mora odvijati povezano z drugimi temeljnimi organizacijami, samo-upravnii interesnimi in krajevnimi skupnostmi in z občinami, s katerimi temeljna organizacija združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma in v okviru delegatskih odnosov vsklajuje svoje razvojne poti in naloge.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in njihova poslovna združenja, morajo na osnovi koristi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela stalno vsklajevati tudi tiste elemente svoje razvojne politike, ki so pomembni za zagotovitev vskla-jenega družbenega in ekonomskega razvoja. Najbolj primerno mesto za vsklaje-vanje in utrjevanje osnovne in skupne razvojne politike so gospodarske zbornice, ki
Dopisuite v naše glasilo
postajajo splošne asociacije delovnih organizacij. Vendar dogovori v okviru gospodarske zbornice postanejo osnova za plan ali medsebojni sporazum šele, ko ga verificirajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v različnih oblikah integracij.
Pomembno je tudi, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela preko svojih delegatov odločajo o planih bank, v katerih na temelju ustvarjanja dohodka združujejo sredstva za dosego skupnih interesov pri razširjanju in pospeševanju dejavnosti organizacij združenega dela.
Istočasno in vsklajeno z načrtovanjem razširjene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela in
drugih organizacijah združenega dela se mora odvijati tudi načrtovanje družbene reprodukcije v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. To načrtovanje morajo potrditi zbori delovnih ljudi in temeljne organizacije združenega dela ob aktivnem sodelovanju vseh delavcev, ki v posamezni skupnosti usmerjajo skupne življenjske interese. S tako vsklajenim načrtovanjem prehajamo tudi preko občinskih in republiških meja.
V načrtovani družbeno-po-litični skupnosti morajo delovni ljudje in občani opredeliti ključne cilje in osnovne proporce z družbe-no-ekonomskega razvoja, med katerimi so najvažnejši n. pr.: socialna varnost delovnih ljudi in občanov, ki je osnovana na principu solidarnosti, izenačevanje materialnih razmer za družbeno življenje in delo delovnih ljudi, zagotovitev materialne baze za enakomeren in čim bolj skladen razvoj gospodarstva kot celote, nadalje zdravstveno varstvo, izgradnja in druge skupne potrebe.
Načrtovanje v družbenopolitičnih skupnostih je dogovor delovnih ljudi o usklajevanju in zadovoljevanju skupnih interesov in izvrševanju skupnih nalog.
Istočasno morajo načrtovalci upoštevati tudi dogovorjeno politiko in družbeni načrt republike in politiko razvoja drugih družbeno političnih skupnosti, s katerimi je povezan razvoj občine in v katerih delovni ljudje in občani ustvarjajo dohodek.
Podobna načela morajo veljati tudi za načrtovanje družbenega razvoja v pokrajini, republiki, federaciji.
Na temelju dogovorov se vsi plani pokrajin in republik združujejo v zvezni plan, ki ne more biti skupek pokrajinskih in republiških planov, ampak spet družbeni dogovor delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih skupnosti, občin in drugih samoupravnih skupnosti, republik in pokrajin v skupni razvojni politiki, ki ga je potrebno vskladiti z materialnimi možnostmi in potenciali družbe. Bistveni pogoj za uspešno načrtovanje je analiza predvsem tistih konkretnih realnih odnosov, v katerih se odvija razširjena in družbena reprodukcija.
Načrtovanje v temeljnih organizacijah združenega dela in na vseh drugih ravneh mora biti kontinuirano in se mora prilagoditi spremembam, s katerimi se srečujemo na trgu: v temeljnih organizacijah združenega dela n. pr. pri nabavi repromateriala, ki je na razpolago itd. S konti-nuirnim načrtovanjem delavec stalno vsklajuje svoje interese z interesi drugih delavcev in z interesi družbe kot celote ter za tem z interesi samoupravne interesne in krajevne skupnosti, kjer _
živi in to na ta način, ko se v temeljni organizaciji združenega dela pojavi z zahtevo, da potrebuje sredstva za šole, bolnice, otroške vrtce.
Za načrtovanje je potrebna metodologija, ki jo morajo nosilci družbenega načrtovanja samostojno določiti po medsebojnem obveščanju o minimumu indikatorjev razvoja na vseh ravneh družbenega načrtovanja.
Ob zaključku svojega govora je predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit dejal, da postavlja izvrševanje nalog iz področja družbenega načrtovanja pred vse družbeno-politične faktorje, posebno še pred sindikat in socialistično zvezo delovnih ljudi niz obveznosti. Komunisti in organizacije ZK so se dolžni zavzemati, da v okviru sindikata in socialistične zveze skupaj z delavci v združenem delu obvladujejo skupni proces družbene reprodukcije in da s tem ciljem razvijemo družbeno načrtovanje. Samo s tako zasnovanim načrtovanjem družbenega razvoja, je navedel tovariš Popit, je mogoče uresničiti neposredne in trajne koristi delavskega razreda. Naša najvažnejša naloga je, da s svojo politično in samoupravno aktivnostjo damo odločilen doprinos k uresničevanju procesa družbenega načrtovanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja.
O načrtovanju pri uresničevanju ustave so nato govorili še predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič, član centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije Žarko Papič, Živa Mile-novič iz Stalne konference mest Jugoslavije, direktor Zveznega zavoda za družbe-
no načrtovanje Jože Novinček, podpredsednik Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Duro Vekič in drugi.
Organizatorji srečanja so zvečer pripravili delegatom in gostom srečanja samo-upravljalcev v dvorani »Šu-madiji« svečano prireditev. Nastopali so KUD »Lola Ribar« iz Beograda, recitatorji in prvaki narodnih gledališč republik in pokrajin, med njimi tudi Franček Drofenik, ter KUD »Abraševič« iz Kragujevca.
Srečanje samoupravljalcev »Rdeči prapor« se je drugi dan nadaljevalo v dveh komisijah in za tremi »okroglimi mizami«. Komisiji sta obravnavali načrtovanje v temeljnih organizacijah združenega dela ter regionalno načrtovanje. Teme za »okroglimi mizami« so bile« teoretični aspekti načrtovanja v razmerah samoupravljanja, metode načrtovanja v organizacijah združenega dela in regionalno načrtovanje.
Po zaključenih razpravah v komisijah in za »okroglimi mizami« smo delegati sedmega srečanja samoupravljalcev »Rdeči prapor« kolektivno obiskali Park spomina v Šumaricah. To je prostor, kjer so bili leta 1941 ustreljeni in kjer so tudi pokopani kragujevški rodoljubi.
Isti dan je celotno slovensko delegacijo, ki se je udeleževala sedmega srečanja samoupravljalcev »Rdeči prapor«, sprejel predsednik Izvršnega sveta občine Kragujevac Jovan Neškovič.
Tretji, zadnji dan srečanja samoupravljalcev smo na plenarni seji sprejeli poročila komisij in »okroglih miz« o razpravi o naših nalogah pri uresničevanju ustavnih spre-(Nadaljevanje na 8. strani)
Učenci!
Ste pripravljeni na samostojno pot
v prometni vrvež?
So vas poučili
kako
hoditi po pločniku
kje
po cesti
kdaj
čez cesto?
So vam pokazali starši in učitelji najbolj varno pot od doma do šole in od šole do doma?
Voznik! motornih vozit, ne dopustite, da bi ugasnilo komaj začeto življenje pod vašim vozilom!
Novo na sejmu tekstila za o
V določenih časovnih razdobjih se v Frankfurtu predstavijo proizvajalci iz evropskih držav, Amerike in Kanade, da pokažejo novitete v materialih, desenih in barvah. To so specializirane manifestacije, ki se delijo na sezonska obdobja n. pr. tekstilni vzorčni sejem za pomlad in poletje in jesen — zima. Sejem, ki pa nima sezonskega značaja, je vzorčni sejem za dekorativne tkanine, posteljnino, stenske in talne obloge, tapiserija, gobelini, pa je enkrat na leto in sicer januarja v Frankfurtu. Torej kaj so pokazali proizvajalci na omenjenem sejmu:
Že takoimenovani klasični desenski žanr v tiskani posteljnini, ki je bil nekako
dajo tudi drobni desenčki, ki so tiskani v jedkem tisku na barvane fonde zamolklih barv. Desenski žanr pa nam je poznan — drobna piko-taža ali vzorčki, sestavljeni iz drobnih pikic. Prav tako so še zastopani romantični in baročni deseni poleg novih žanrov, ki se pojavljajo na oblačilih; čipke v progah ali oblikovane v pravokotnike in kombinirane z drobnimi rožicami. Morda za nas nenavadno, pa je bila posteljnina za mlade potiskana v Jeans stilu z rastrom na redko razmetanimi raznimi motivi na figurativo, stilizirano floro, šopki, večbarvni kareji, pike, čipka, patsch work, srčki itd. — vse to potiskano v živahnih barvah za mlade, le rastri
ne samo za obleke, tudi na posteljnini. Potiskan je v starem stilu in starih barvah ali moderna motivika v močnih barvah.
Izbira je bila tako velika, da vsakdo lahko najde kaj zase, prav tako ni problem kombinacij k raznim stilom pohištva.
Tudi okrasne blazine so v motivih stilizirane in barvno zelo efektne. Cim enostavnejši je motiv, tem bolj je učinkovit. Zanimive so bile tudi asimetrične kombinacije z enobarvnim blagom. Kot posebnost pa so bili vsekakor paviljoni s tapiserijo v izredno lepo oblikovanih aranžmajih. Pravi mojstri na tem področju so Angleži, Francozi in Švedi. Čudovito lepi descni
Posebnost sejma: tapiserija
Improvizirana obleka moderne figurative in črt
določeno namenjen le za posteljnino in morda še za zavese, dobiva nove razsežnosti. Deseni postajajo bolj uporabni, saj koketirajo z oblačilnimi. Oblikujejo se tako imenovane »set kolekcije«, ki so zelo obširne in sicer:	posteljnina, namizni
prti, servieti, zavese, in celo predpasniki. Deseni so z nadihom izpred 30 let; drobni šopki, tudi v eni sami barvi, so razmetani ali strnjeno sestavljeni, ali pa deseni oblikovani v pozitiv ali negativ, blazina pa je zaključeno oblikovana. V to smer spa-
niso tiskani v oblačilnih barvah, temveč so nekoliko svetlejših in bolj čistih.
Otroška posteljnina pa je potiskana z živahno figurativo in cvetličnimi motivi. V geometriji so še sorazmerno veliki motivi enostavno oblikovani od širokih vijug diagonalnih črt, do tridimenzionalnih likov. Barvna paleta je široka, od rumene do črne. Za nas je nenavadna kombinacija v posteljnini prevleka s črnim zračnim tiskom in živobarvno rjuho, vendar učinkuje privlačno. Patsch-work je še vedno moderen,
vseh stilov v izredno rafinirani barvni sestavi privabljajo kupce vseh kontinentov.
Kot posebnost pa je bil vsekakor švedski atelje z moderno oblikovano tapiserijo za različne namene n. pr. viseča tapiserija, gobelini, dekorativne lampe, tapiserija z vkomponirano figurativo velikih dimenzij ter modernih barv.
Na splošno je bil sejem na visokem nivoju v vsakem pogledu. Videli smo veliko lepega ter novega, kar nam bo koristilo pri nadaljnjem delu.	MaK
Nagradno križanka
Načrtovanje v razmerah...
(Nadaljevanje s 6. strani)
memb in stališč X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v novem sistemu družbenega načrtovanja. Sprejeli smo tradicionalno poslanico samoupravljavcev Jugoslavije. Poslanica v svoji vsebini obsega glavne točke, na katerih mora temeljiti načrtovanje in katere sem že navedla ob osrednjem referatu predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franceta Popita.
Sledila je izvolitev odbora osmega srečanja samouprav-ljalcev, ki mu bo predsedoval predsednik CK ZK Makedonije Angel Čemerski. Osmo srečanje, leta 1976, bo potekalo v znamenju jubileja — stoletnice prvih delavskih manifestacij v Srbiji, znanih pod imenom »Rdeči prapor«.
Nato so bila podeljena priznanja »Rdeči prapor« novinarjem, informacijskim institucijam, družbeno-političnim organizacijam in posameznikom za njihov prispevek k afirmaciji srečanja samo-upravljalcev. Pred zaključ-
kom sklepne plenarne seje smo udeleženci srečanja sa-moupravljalcev »Rdeči prapor« poslali pozdravno pismo predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu.
Tradicionalno sedmo srečanje samoupravi j alcev »Rdeči prapor«, ki je bilo posebej pomembno, ker se je odvijalo v času izdelave dolgoroč-
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
FRANČIŠKE FLORJAN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovega blaga za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Marija Semen
nega in srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije, je sklenjeno. Pred vsemi nami, samoupravljalci, pa stoji naloga iz poslanice, da se borimo za samoupravno načrtovanje družbenega in ekonomskega razvoja in da damo s tem svoj prispevek k skupnim naporom delavskega razreda in zveze komunistov pri uresničevanju ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
O. Abramič
Ob prerani smrti mojega dragega moža
FRANCIJA FENDETA
se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem v ekspeditu in tkalnici I za denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi SO tkalnice I za denarno pomoč.
Ana Fende
Nagrade:
1.	40,00 din
2.	30,00 din
3.	20,00 din
Vsem sodelavcem iz predilnice se najlepše zahvaljujem za zbrano denarno pomoč in za izrečeno sožalje ob izgubi moje mame. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Kristina Pogačnik
Sodelavkam in sodelavcem iz ekspedita se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj.
Vsem skupaj želim veliko uspehov pri delu.
Ana Bagatelj
Ob smrti očeta se zahvaljujem sodelavcem, mojstrom in podmoj ström I. izmene tkalnica I. za izraženo sožalje in podarjen denar namenjen za venec.
Žalujoči sin: Vojičič Ratko z družino
Rešitve oddajte najkasneje do 20. 3. 1975 v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa jih pošljite po pošti na uredništvo Tekstilca.
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljuem vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice, ter sindikatu predilnice za prelepa darila, ki me bodo spominjala na podjetje.
Želim vam še veliko zdravja in uspehov v bodoče.
Erzar Milka
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.:	421-1/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZAHVALE