Poitarina plačana. Posamezna Stav. K 1*20 =» 30 par Štev. 39. V Ljubljani, v petek dne 30. septembra 1921. Leto IV. Ogl&sl: Sa 1 mm x 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, aradsl 1'20 K, poslano, posmrtsioe in reklame 2 S. Večkratne objave popust. Izhaja vsak petek. TJpravniitvo „DomovIne" v Ljubljani. SOdna olioa 6. Uredništvo „Domovine", Mlkloiifieva o. 16, T«L 72. Harofolaai Mase&no S K, četrtletno 9 K, polletno 1« K, celoletno 36 K. Obrtniki in politika (Dopis.) Naša država je demokratična, to je ljudstvo vlada v njej preko poslancev. Velike politične stranke odločujejo. Stanovi, ki imajo močno za-slombo v parlamentu, ti proderejo, drugi ostajajo nekoliko v ozadju. Zato so obrtniki, ki tvorijo preva-žen stan v naši državi in ki kakor mravlje vsak nekaj, vsi skupaj pa milijarde nosijo skupaj za državo, prišli že lani na misel, da postavijo za ustavotvorno skupščino svoje kandidate. Stvar pa ni uspela, ker se je kmalu videlo, da bi bili poslanci obrtnikov čisto osamljeni tako kakor sta n. pr. danes posl. Deržič in Brand-ner od NSS, ki vse pokvarita, kar primeta v roke, in ne dosežeta nič. En del obrtnikov je šel z JDS, večji del s SKS, nekaj pa z SLS. To je bila napaka. Tako niso obrtniški glasovi nikjer prišli do veljave. Druge stranke so postavile obrtniške kandidate na brezupna mesta, JDS pa takoj za nosilci list. Na Kranjskem je za dr. Žerjavom takoj prišel obrtnik Franketi, na Štajerskem za dr. Kukovcem obrtnik Rebek. Obrtniški glasovi pa so se cepili, kakor rečeno: večina je šla s SKS, en del s SLS, nekaj celo s socialisti, le stara napredna garda, Tri je boj zoper politično duhovščino vodila že desetletja, je volila dr. Žerjava in dr. Ku-kovca. In ni ji žal. Ni pa v redu, da sta brez potrebe padla obrtniška kandidata. Kako lah- ko bi imeli zraven politikov dr. Žerjava in dr. Kukovca v parlamentu dva obrtniška voditelja: našega Franketija in Rebeka. To bi bilo gotovo, če bi obrtniki šli v boj z JDS! Kaj sedaj? Pri prihodnji volitvi ne sme biti več tako. Obrtniki se ne smejo več cepiti. Iti morajo, če hočejo imeti vpliv v parlamentu, z eno veliko stranko. S katero? S klerikalci? Ne gre, ker so obrtniki po ogromni večini napredni. To je čudna stvar, da vsi, ki so nekaj sveta videli in imajo življenskih skušen, obračajo hrbet klerikalizmu. Z NSS? Smešno, kaj ne, sploh misliti na to, da bi kdo vzel za resno to Peskovo propadajočo strančico. Z SKS? Nemogoče, kajti dogodki so pokazali, da SKS zastopa takega kmeta, ki ima drugi interes kot obrtnik. Obrtnik ni agra-rec, on ni za drago žito. Preostaja edino JDS, kjer je že od nekdaj moč v obrtnikih. A stranka se mora preurediti v tem zmislu, da da prvo besedo obrtniku in njihovim interesom. Obrtni stan lahko potom JDS postane močan faktor v državi, preko katerega ni noben korak mogoč, to pa je tudi v interesu JDS. Zato pa naj bi se predvsem obrtniki vpisali v kraj. organizacijo JDS, da dobe pretežno moč v stranki, ki bo zastopala njih interese toliko lažje, če se bo mogla sklicevati na zaupanje tisočev obrtnikov iz Slovenije. Na delo! Ostudnost ogabna Preteklo soboto in nedeljo se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ptuju zelo važna obravnava, ki je končala s tem, da je bil Anton Pesek vodja takozvanih narodnih socialcev ter lastnik in izdajatelj «Jugoslavije» žigosan za ajlenburgovca. Anton Pesek je zato že odložil mandat občinskega svetovalca in še je tudi v NSS umaknil nekoliko v zatišje. Nad tri mesece se je ta ostudna stvar pletla. Takoj v začetku se je Pesku reklo, naj ne hodi na solnce, ker ima maslo na glavi, svetovalo se mu je, naj zboli in se tako na lep način umakne. Vse zastonj! Pesek je kar naprej rinil z glavo v zid in to tako dolgo, da si jo je razbil. Skoraj nihče ni mogel verjeti, da je Pesek hudodelec, ker se je znal tako pretkano braniti in otepati. Njegov list «Jugoslavija» je dan za dnevom pisal, da je Pesek nedolžen kot belo jagnje, istočasno je Pesek vse, ki bi mu ne verjeli, razglasil za lum-pe, korumpirance in razbojnike. Zdravniki in sodniki pravijo, da imajo pri sodniji vsak dan priliko gledati enako obnašanje zločincev, ki navadno taje nepostavna dejanja, dokler jim sploh jezik miga. Cigan Hudorovič, ki je ukradel kravo, trdovratno ugovarja vsakemu dokazu in predrzno zanika zločin. Anton Pesek pa ni navaden zločinec, on je lastnik dnevnika. Ako bi cigan Hudorovič imel svoj dnevnik, bi on ž njim ravnotako nepošteno farbal javnost kakor je to delal in še danes dela gospod Anton Pesek. Napadal bi dostojne ljudi, grdil vlado, sodni-jo, zlasti pa priče, ki bi se upale njemu kaj neprijetne resnice izpovedati. Sicer je za vsakega dostojnega človeka razumljivo, da ne more biti za župana človek, kateremu vsakdo in vsak čas lahko brez kazni reče, da je ajlenburgovec. Tak človek ne more nastopiti v javnosti, zlasti ker ima tudi drugače mnogo masla na glavi. To je posebno jasno dokazal Anton Pesek sam. Prvo veliko lumparijo je Anton Pesek v javnosti napravil med vojno, ko je iz lakomnosti po denarju prodal svojo tiskarno dr. šusteršiču ter mu tako omogočil tiskati izdajalski list «Novice». Po preobratu je začel izdajati dnevnik « Jugoslavijo*, ki je začetkoma neprestano povdarjal, da. je neodvisen in nadstrankarski list.' Pesek je pa že takrat mislil na to, da napravi v naprednih vrstah zdraž-bo in osnuje novo stranko, ki naj bi služila njegovemu žepu in njegovi častihlepnosti. Tako je nastala NSS. (narodno socijalna stranka). Okoli Peska se je zbralo ono, kar je hrepenelo po koritu in kar radi nesposobnosti in lenobe ni moglo pri- ti dugod do veljave. Tako so postali najožji prijatelji Peska, ki so se odlikovali le s svojim nasilstvom, brez-vestnostjo, pa z dolgim jezikom. Ta klika se je najrajše shajala s Peskom v njegovem stanovanju, tamkaj se zabavala in popivala cele noči, nato pa nastopala po shodih in v «Jugosla-viji», kakor da bi bilo od nje odvisna odrešitev Slovencev. Kakor držijo radovedni ljudje skupaj, kadar se pojavi komedija, tako je tudi vse lahkoverno in neizkušeno šlo za narodno socialnimi kričači, ki so obetali vsem nezadovoljnežem deveta nebesa. Po slabi tovarišiji rada glava boli. Kako resničen je ta izrek, lahko danes skusijo na svoji koži vsi oni, ki so bili zapeljani od Peskove klike. Po dveletnem psovanju in zdražbar-stvu gre sedaj Peskova stranka narazen, kakor se razlije blato na cesti. Oni, ki so verjeli, so osleparjeni in ogoljufani. Vodstvo'Peskove stranke jih je zapeljalo; glasilo, last ajlenburgovca «Jugoslavija» jim je lagala dan za dnem. Povrh vsega so še osramočeni, da so se družili z nečednim ajlenburgovcem. In kaj sedaj? V prvi vrsti so poklicani oni pošteni ljudje, ki so do-sedaj iz kateregakoli vzroka kupovali in naročali «Jugoslavijo» da to grdo cunjo vržejo iz hiše. V pošteni slovenski rodbini ne sme več biti prostora za list, ki ga izdaja in vanj piše sodnijsko žigosani ajlenburgovec Anton Pesek. Dopisi. Radovljica. V nedeljo, dne 2. oktobra 1.1. bo velik praznik za naše narodno in napredno občinstvo. Naš marljivi Sokol obhaja proslavo dograditve svojega doma. Člani, članice in naraščaj, vse je posvetilo letošnje leto gradbenemu delu. Bilo' je ogromno truda, ki bo sedaj v obilici poplačan s tem, da bo imel Sokol svojo streho in mu ne bo treba biti odvisnemu od ljudi, ki so ga preganjali. Klerikalni mogotci, ki so v vojni obogateli in zaradi »tega mislijo, da jim mora biti vse pokorno, so se vrezali, ko so začeli gonjo proti Sokolu, ker ravno ta gonja je neposredni vzrok, da se je začel graditi in se je dogradil Sokolski dom. Okoliško kmetsko ljudstvo, ki ve, kako so prišli radovljiški «gospodje» na konja, je spoznalo sokolsko delo in rado posečalo vse prireditve. To ljudstvo bo pokazalo tudi pri dograditveni slavnosti, da je zavedno narodno. Gospodom pa, ki tako radi s prižnice rohne proti Sokolu, se pa tem potom prav lepo zahvaljujemo, ker lepše in boljše reklame za Sokola sploh nihče ne dela, kot oni sami. . Bled. Naš občinski odbor je v seji dne 20. septembra izvolil namestnika ministra Ivana Hribarja in g. profesorja vseučilišča v Novem Yorku Mi-hajla Pupina, ki si je.pridobil za Bled veliko zaslug za častna člana. Istočasno s temi imenovanji je bil pre- klican dr. Ivan šusteršič kot častni občan Blejske občine. Dobropolje. Kaj se vse godi V Do-bropoljah, nam ni bilo mogoče prej poročati, ker smo imeli preveč dela na polju. (Prosto po «Domoljubu»). Dopisnik bi moral še dostaviti, da misli «politično polje», ker dobro vemo, da motike še nikdar ni imel v rokah. Da si je na tem «polju» že mnogo podplatov zbrusil, posebno, odkar se je ustanovil Sokol, mu pa zelo radi verjamemo. Zaradi Sokola naj si ne dela skrbi! Sokol v Dobre-poljah je in ostane tu tudi potem, če bodo še bolj preganjali člane tega društva. Zelo grdo in prav po klerikalno je, da vsako figo pišejo .takoj v svoje liste! Ako je uboga reva kaj govorila čez svojega bližnjega in to iz nevednosti, takoj v list s polnim imenom! Zato pa je klerikalen list na svetu, da «podučuje» narod. Zakaj niso še dostavili, da tista ženska ne naroča več «Domoljuba»? Kaj, ali smrdi vse to po maščevalnosti? Lepa načela imate! Le tako naprej, pa ne bo treba nam nobene propagande! Poudarjati seveda je potrebno, da je ženska teta tajnika Sokola, ne povejo pa, da jih jezi, ker so izgubili zopet eno verno ovčico, katera se ne da več striči. — Gospod R. izgleda kot kak koroški nemški «ferbolter». V Dobrepoljah imamo pa tudi več pravih nemških «ferbolterjev», ne koroških, temveč avstrijskih, in to celo takih, ki uživajo razne državne dobrote, kakor licence za trafike itd. Dočim se ti revčki javno izpostavljajo, se jim hujskači za hrbtom smejejo in nebesa obljubljajo. — Zakaj pa sedaj gotovi patrioti ne agitirajo za naše jugoslovansko posojilo? V vojnem času so noč in dan bezljali okrog, čeprav so vedli, da je denar za avstrijsko posojilo izgubljen. Ti gospodje so ljudjem še kljuke za avstrijske kanone pobirali, sedaj se pa pre-drznejo zabavljati na našo državo in ljudi psovati, ki so jugoslovenskega mišljenja. Le naprej tako! Pa se boste kmalu bridko zjokali! Mnogo se govori v Dobrepoljah o Jurčku in Vodiški Francki. Prvi, menijo, da postane general švicarske garde za posebne zasluge kot agitator SLS, druga pa kak «feldmaršal» dobre-poljskih amaconk bodoče Koroščeve republike, ker se je pri orlovski prireditvi izkazalo, da razume zelo stra-tegično dekleta — po koruzi preganjati ! Nji se moramo posebno zahvaliti, da ni tistih deset obiskovalcev (sem se zmotil, bilo jih je samo sedem) zaspalo, saj je ona nehote skrbela za smeh in kratek čas! — Javnosti dajemo na znanje, da prodajajo v Dobrepoljah patent-štrange! Vprašajte udeležence ribniškega katoliškega shoda! Le tem štrangam se je zahvaliti, da ni nobeden padel iz posebnega» vlaka, katerega so naročili voditelji tega shoda v Dobrepoljah celo za polovično vožnjo! Čudno pa, da so ljudje zvečer pri povratku godrnjali, da so morali plačati celo vožnjo in se peljati celo v živinskih vagonih! Zdi se, da gosp kaplan niso preveč zaupali štran-gam in bi se bili rajše peljali v navadnem vlaku. Žalibog. je bil ta samo za navadne osebe rezerviran! So bile pa verne ovce tem bolj vesele, ko so imele pastirja med seboj! — Napadajo tudi gasilno društvo in godbo iz Št. Jurja! Ne razumemo, zakaj se je potem vpisalo trideset orlov v to društvo. Da ni mogoče kak drug namen skrit za to strategijo? Najbrž bi radi dobili klerikalci to društvo, ali pravzaprav blagajno, v svoje kremplje, da bi potem lažje kupovali kroje malim orlom in z njim reklamo delali. — Mislimo, da imate sedaj dovolj! Za vnaprej morate gospod dopisnik napisati zopet deset psovk v «SlQvencu» in < pač vedo, da listi «Obzorove» sorte razvijajo naravnost bujno fantazijo pri takih dogodkih in da je največkrat kvečjemu desetina vsega napisanega res. Pa kaj gospode to briga! Glavno je, da se kje ujame kakšna taka okrogla, da se lahko razbobna in da se lahko udari po Balkancih. Če bi dejali, da hudobno «Stražino> prinašanje in zavijanje «balkanskih» dogodkov, ni delo za državo, nam bi zopet rekli, da smo policajdemokrati in nasilniki. Hovosfi. Današnji številki prilagamo položnice. Opominjamo naše cenjene naročnike, da plačajo zaostalo naročnino, ako hočejo, da prejemajo list še v nadalje. Z izdajanjem časopisa so v zvezi ogromni stroški, list sam se potrudi, da kar mogoče zadovolji svoje čita-telje, zato prosimo, da imajo tudi oni obzir do njega in poplačajo zamujene zneske. Uprava «Domovine». * Kraljevo zdravje. Iz Pariza je do-šlo poročilo, da se je zdravstveno stanje kralja Aleksandra znatno zbolj-šalo. * Obletnica koroškega plebiscita. Društvo «Gosposvetski Zvon» poživlja vsa narodna, izobraževalna in druga društva, da na dan 10. oktobra, obletnice nesrečnega koroškega plebiscita, s primernimi prireditvami vzbude spomin na našo izgubljeno Koroško. — Upamo, da se ta poziv ne bo prezrl. Prireditve po vseh večjih in manjših krajih naj pokažejo, da še nismo pozabili na Koroško. Zgu-ba naše Koroške naj ne bo pozabljena, dokler ne osvobodimo naših trpečih rojakov. * Deputacija hišnih posestnikov pri ministru za socialno politiko. Dne 27. t. m. je bila deputacija hišnih posestnikov pri ministru za socialno politiko dr. Kukovcu, kjer je dve uri razpravljala o pritožbah svojega stanu. Minister je poudarjal, da je pokazala vlada veliko razumevanje za to vprašanje. Obljubil je, da bo vlada še zanaprej storila vse, kar se da storiti, da se da hišnim posestnikom svoboda; vendar za enkrat, dokler stoji država pod izrednim pritiskom razmer, ne more ukiniti vseh omejitev te svobode. * O sijajnih klerikalnih, katoliških itd. shodih poroča vedno «Domo-ljub». «Domoljubu» je namreč shod že sijajen, če par zaslepljenih Marijinih devic kokodaka na shodu in pritrjuje govornikom. Tudi sijaj z Marijinimi devicami bo minul. * Prenos kosti narodnega mučeni-ka. Dne 24. avgusta 1915. je bil od avstrijskega vojaškega naglega soda obsojen na smrt Ivan Brence, gostil- ničar in posestnik iz Dovjega, ter še istega dne ustreljen v «Suhem bajarju» v Ljubljani. Zatrjeval je svojo nedolžnost ter je konečno spo-znavši, da mora umreti, izrazil željo, da naj se njegovih zemljskih ostankov ne pusti ležati v «Suhem bajar-ju». Leta 1920. so njegove hčerke zaprosile za obnovo kazenskega postopanja, ki se je dovolilo, in je bil pokojni Brence obtožbe oproščen. Bil je torej po nedolžnem usmrčen. Njegovi zadnji želji so sedaj ustregli sorodniki. V ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 5. uri popoldne se bodo vzdignili njegovi zemeljski ostanki in slovesno prenesli ob spremlje-vanju vojaške godbe v njegov rojstni kraj Dovje, kjer že počiva njegova žena, ki smrti svojega moža ni mogla prenesti. * Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Pred mariborsko poroto se je pretečeno soboto končala obrav-va proti Karlu Živku, obtoženemu hudodelstva umora svoje žene. Porotniki so z osmimi glasovi potrdili, da je Živko kriv umora svoje žene, na kar je bil obsojen na smrt na ve-šalih. * Boj s tihotapci. Finančna straža v Žireh je naletela na večjo družbo tihotapcev, ki se na poziv niso hoteli ustaviti, ampak so se postavili v bran. Straža je bila zaradi tega prisiljena rabiti orožje. Oddala je par strelov. Eden tihotapcev je bil pri tem smrtnonevarno zadet in se je na mestu zgrudil mrtev na tla. Pri njem so našli tobak, kavo in več srebrnega in drugega denarja. Dva tihotapca sta bila nato aretirana, ostalim pa se je posrečilo zbežati. * Nasilje italijanskih «kulturonos-cev» v neodrešenem ozemlju. Dne 14. t. m. je prišla v restavracijo g. Slapšaka v Prestraneku večja družba italijanskih mladeničev iz Postojne. Ko so se dobro najedli in napili, so navalili na gospodarja, njegovega brata in hlapca ter razbili vse, kar so dobili pod roke. Nekdo izmed «gospode» je skočil z nožem nad gospodarja ter zamahnil proti njemu, le slučaju je pripisati, da je imel gospodarjev brat toliko prisotnosti duha, da je v tem kritičnem trenutku udaril napadalca s kozarcem po glavi ter na ta način obvaroval brata gotove smrtonosne rane. Ko je gospoda vse porazbila, kar je dobila pod roke, je nemoteno odšla. Kmalu potem so prišli orožniki ter aretirali g. Slapšaka, njegovega brata ter hlapca. Bil je aretiran sicer tudi napadalec, a so ga takoj drugi dan izpustili, češ da je bil pijan. Istodobno sta bila izpuščena tudi g. Slapšak in hlapec, medtem, ko je bil brat pridržan v zaporu. G. Slapšak se je takoj podal v Postojno zahtevat varstva, toda dobil je odgovor, da orož-niška postaja ne more nič ukreniti, ker ima samo 4 može. Italijanske oblasti niso hoteli izpustiti Slapšakove-ga brata, ki se je branil v silobranu, a zločinskega italijanskega napadalca so izpustili brez nadaljnjega na svobodo. Ni čuda, da pri takih cu-lukafrskih razmerah naš tamošnji narod obupuje. Zato si v neodrešenem ozemlju vse želi, da pride čimprej izpod italijanskega jarma. * Roparski napadi v zasedenem ozemlju. Te dni sta napadla pri belem dnevu v Trstu dva neznana roparja g. Emila Tomšiča, blagajnika kovinarske zadruge. Eden ropar ga je prijel za roko, a drugi mu je iztrgal iz rok torbico, v kateri je imel denar, ki ga je dvignil v banki. Vsa stvar je bila naglo izvršena. Še pred-no se je blagajnik zavedel, kaj se je z njim zgodilo, že ni bilo več sledu od predrznih roparjev. — Drugi rop se je izvršil na proseški cesti. Kmet Franc Budin se je vračal zvečer iz Trsta proti domu v Salež pri Prose- ku. Ko je dospel na proseško cesto, so ga obkolili trije neznanci s samokresi v rokah, mu zamašili usta z umazano cunjo, ga pošteno premla-tili in mu vzeli listnico z 250 lirami, zlato verižico v vrednosti 500 lir ter mu sezuli nove čevlje, ki jih je bil kupil v mestu za 90 lir. Ko so izvršili tolovaji napad, so zagrozili žrtvi, naj se ne zgane z mesta, in pobegnili v goščavo. Budin je ležal dalj časa na samotni cesti brez pomoči. Končno se je dvignil s trdega ležišča in šel bos do prve orož-niške postaje, kjer je povedal, kaj se mu je na cesti pripetilo. — Roparski napadi v Trstu, kakor sploh v zasedenem ozemlju so vedno pogostejši. Tudi to je «blagoslov», katerega je prinesla «kulturna» Italija zasedenemu ozemlju. * Požar na Glincah pri Ljubljani. V pondeljek dopoldne je v kemični tvornici Golob & Komp. na Ghncah nenadoma buknil mogočen plamen, ki je mahoma objel ves prostor. Delovodja, g. Avgust Debevec, je ravno kuhal čistilo za kovine. Najbrže je bil lonec prepolen in ga je odmaknil, pri čemer se je čistilo razlilo in vnelo. Ogenj je nato takoj objel lonec in švignil po prostoru. Delovodji Debevcu se je pri tem vnela obleka. Pridrvel je iz delavnice in klical na pomoč. Z največjo naglico so pogasili na njem gorečo obleko, njega pa težko ranjenega odpeljali takoj z av-mobilom v deželno bolnico. Imel je močne opekline na nogah in rokah in nahrbtu. Med tem se je ogenj v kuhalnici razširil z bliskovito naglico. Ker je imel polno hrane, obstoječe iz raznih barv, je kmalu udaril iz strehe. Nevarnost je bila velika, da poseže tudi po sosednjih poslopjih, kjer so spravljene velike zaloge že izdelanega blaga in več vagonov olja. Prva je bila na kraju nesreče požarna bramba iz Ljubljane z več brizgalnicami, njej so se pridružili gasilci iz Viča in tobačne tovarne. Po vstrajnem delu se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti in preprečiti še večjo nesrečo. Škoda se ceni na 400 do 500.000 K. Ponesrečeni delovodja je drugega dne vsled opeklin umrl. * Požar. V nedeljo popoldne se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Viktorja Glaserja v Hlebičevem na Smolniku pri Rušah. Ruška požarna bramba se je takrat ravno vež-bala in se je takoj odpeljala na kraj nesreče, kjer je ogenj kmalu omejila. Velikanski požar na Koroškem. V slovenski vasi Blato pri Pliberku na Koroškem je izbruhnil te dni grozen požar, ki je uničil celo vas. V ognju je poginilo tudi mnogo živine. Pri reševalnem in gaslinem delu je bilo sedem oseb težko ranjenih. Nesrečni prebivalci obupavajo, ker so ob vse. * Jablane cvetijo. Z večih. krajev poročajo, da so sedaj v septembru vzcvetele jablane, pa tudi posamezne hruške. Kmetje pravijo, da to ni dobro za prihodno sadno letino. Po svetu. s. t dr. Alfred Jensen. Na Dunaju je umrl vsled kapi velik prijatelj Slovanov profesor slavistike na vseučilišču v Stockholmu (Švedska) dr. Alfred Jensen. Prišel je na Dunaj za nekaj dni, a tam ga je prehitela smrt. Pokojnik se je zelo veliko pečal s pro-učava-njem slovanske zgodovine in književnosti. Razumel je tudi srbohr-vatsko in slovensko. V švedski jezik je prevedel vse pesmi Prešernove, nekaj del Jurčiča, Tavčarja in Kersnika. Nadalje je prevedel v švedščino več pesmi Aškerca, s katerim je živel v velikem prijateljstvu in ga tudi večkrat obiskal v Ljubljani. Tudi iz hrvatske in srbske književnosti je prevedel celo vrsto književnih del. Velikemu našemu prijatelju bodi ohranjen trajen Spomin! s Velika eksplozija na Nemškem. V Oppau v Nemčiji je nastala v neki kemični tvornici velika eksplozija. Posledica je bila strašna. Poslopje je bilo hipoma v plamenu in je zletelo v zrak. Vsled zračnega pritiska so razpokale šipe na oknih poslopij daleč na okoli. Pod razvalinami je našlo strašno smrt več sto delavcev. s. Strahoviti viharji na Španskem. Viharji, ki so divjali zadnje dni po nekaterih provincah v Španiji, so napravili velikansko škodo. Letošnja žetev je v nekaterih provincah popolnoma uničena, mnogo mostov je podrtih, sesedlo se je tudi veliko hiš. Veliko živine je potonilo in nad tisoč oseb je brez strehe. Razno. X Okamenelo človeško telo. V mestecu Helgund v državi Tennesse v Zedinjenih državah so našli pred kratkim okamenelo telo nekega Indijanca. Tehta približno 400 funtov. Glava je primeroma precej velika, roke in noge dolge. Na rokah je tetoviran. To redko okamenino so prepeljali v narodni muzej za naravoslovje v Washington. X Na potu okoli sveta. V javno bolnico v Ankoni dovedli so te dni 95 let starega moža, nekega Antoni- ja Cavutelli, ki se je vkljub svoji visoki starosti podal na pot okolo sveta. Onemoglega starca so našli na cesti s 1093 hrami v žepu, katere je v zadnjih letih prištedil za pot okolo sveta. X Zlate ure za pse. Gizdavost hčerk bogatih Amerikancev presega vse naše pojme. Bogatinkam ni dovolj, da se lišpajo z dragulji in biseri, one hočejo, da tudi njihovi psi nosijo zlato. Te dni se je nastanila v elegantnem hotelu Atlantik Cittya washingtonska milijonarka Berta Stone. S seboj je imela svojega psička «Mika». Psiček je vzbujal pozornost vseh prisotnih, ker je imel pod vratom zlato uro z briljanti. Na vprašanje «Koliko je ura?», je dvignil «Mika» noge in jih toliko časa držal kvišku, da je mogel vsakdo pogledati na uro. X Koliko žrtev zahteva strela v Nemčiji. Po uradni nemški statistiki vidimo, da je bilo v enem tednu preteklega . meseca ubitih v Šleziji od strele 14 oseb. Od začetka leta pa do 31. avgusta je bilo v celi Nemčiji 65 žrtev strele. X «Jaz sem sv. Peter»...» V cerkvi sv. Petra v Rimu se je dogodil pred nekaj dnevi sledeči dogodek: Ravno je neka večja družba ogledovala zanimivosti cerkve, kar je začel neki moški kričati: «Jaz sem sv. Pe- ter. Pokažite mi najkrajšo pot do Vatikana, kjer me pričakuje papež na velikem slavnostnem obedu. Poznam izvrstno Benediktovo kuhinjo!» Eden švicarskih gardistov je bil taliko prisotnega duha, da je verskega blaz-nika dobil iz cerkve z besedami: «Jaz sem privatni tajnik Benediktov. Pojdite z menoj, slavnostni obed je že pripravljen!« Norec je na besede ubogal in šel mirno z gardistom v — norišnico. Ženski kotiček. Cigansko meso. Deni v kozo na mast dve veliki, na debelo zrezani čebuli; prideni še na rezance zrezano rumeno kolerabo in peteršilja ter položi na to 2 do 3 potolčene, nasoljene zrezke iz govejega mesa, deni vrhu nekoliko paprike, par zrn celega popra, paradižnik in svežo zeleno papriko. To naj se duši počasi, da bo mehko. Nekoliko prej, preden neseš meso na mizo, raz-motaj v omaki 3 do 4 decilitre kisle smetane in pusti to vreti še nekaj časa. Pristno platno se spozna, ako se opere z vodo in milom ter posuši na zraku. Ako je v tkanini pavola, ostane blago nabrano in nagubano, če je pa samo pristno platno, ostane gladko. Da črnilo (tinta) ne splesni, vrzi vanjo nageljev žebljiček. Zgoščeni tinti prilij nekoliko kisa, pa bo zopet dobra. Zakaj venejo cvetice po zimi. Če-stokrat opazujemo, da cvetke, katere gojimo v sobi, mahoma uvenejo. To prihaja od tod, ker je dotični lonec preblizu okna. Mrzli zrak, ki prihaja skozi okno od spodaj — in nekaj ga prihaja, naj bo še tako zaprto — ohlaja cvetlični lonec tako, da kore-nike ne morejo več sprejemati vode. Cvetice same so pa na takem zraku, čigar temperatura dopušča, da se razširja, one uporabljajo vso vodo, a korenike jim ne morejo pošiljati druge, ker je ne sprejemajo. Postavite torej cvetke kolikor mogoče daleč od okna, ali pa denite manjše lonce v večje, med oba pa nekaj mahu. V kratkem začnemo zopet prenašati »Svetovno vojno". Varčna gospodinja rabi edinole GAZELA MILO ki je najboljše in najeesejše! I I R I 1 I e I 1 I B I ■ I m i i s i i ■ l i S I _Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev. _ 7 % državno investicijsko posojilo i. 19Z1. v iznosu Din. 500,000.000. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis 7% državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500,1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosa. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo iombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih pr opisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Ypis se bo vršil od 1. dlo 30. septembra 1921. pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, meseca julija 1921. Minister financ:. Dp. Kosta Kumanudl s. r. 1 I a 1 ■ 1 1 B I I ■ I ■ i ■ I ■ I 1 ■ I B I 1 B 1 1 Delnlika glavnica i K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Recervei K 10,000.000 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenfk, Zadar, Zagreb, Tr»t, Wten. Sprejema: Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči i« žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanjn. — Rentai davek plača banka iz trojega Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice io akreditiva na rsa ta- im inozemska mesta. Daje predujme i na vrednostne papirje in »a blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemal Borma naročila la tavrlaje aaf- kolantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon *t. 2S7.