številka 2, marec 2021 www.vodice.si 22. seja Občine Vodice 4 _______________ 22. čistilna akcija 9 _______________ Gibajmo se za kisik 10 _______________ Intervju: Jana Ozimek 14 _______________ Prebolel sem covid-19 22 _______________ Na kolo ... 28 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 2, marec 2021 Nazaj ali naprej? Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Medtem ko nam je pomlad že začela kazati prve cvetlice, ko so nas zimske počitnice razveselile s temperaturami, ki so segale čez 20 stopinj Celzija in nas je že skrbelo, da bo sadno drevje pohitelo in da bo treba pohiteti tudi z opravili na vrtu, smo dobili lekcijo narave, da nima smisla hiteti. Temperature, ki so vabile že h kratkim rokavom, so delovale kot privid, a dovolj sladek, da nam je pregnal mračno zagrenjenost, ki se nas je lotevala ob epidemiji, ki ji še kar ni bilo videti konca. Številke so še vedno neusmiljene v primerjavi z marsikatero evropsko državo, a vsaj bolnišnice niso toliko obremenjene in število smrtnih primerov na dan je precej manjše, kot je bilo novembra in decembra. So pa tudi tukaj možni prividi. Ker smo po eni strani priče postopnemu sproščanju ukrepov, lahko dobimo občutek, da smo na zeleni veji, a nas narava virusa znova lahko preseneti. Zlasti zato, ker se je vmes že toliko prilagodil, da mu tudi cepivo ne pride do živega, kar nam je lepo pokazalo počitnikovanje cepljenega mariborskega zdravnika na afriški celini. Epidemija nas je naučila, da lahko živimo brez številnih stvari, da se človek marsičesa navadi. In odvadi. Ta misel me je večkrat prešinila na cesti, saj imam občutek, da so številni na področju obvladovanja vozila in cestišča malce iz forme. Ali pa so postali bolj objestni. Žalostni podatki se tokrat nahajajo tudi v rubriki Črna kronika, kjer je zabeleženih kar nekaj prometnih nesreč. Če pa se še malo ustavim pri cestah, pa prihajajo spodbudne informacije o začetku gradnje vodiške obvoznice. Spodbudno je, da je umeščena v načrte ministrstva za infrastrukturo, manj spodbudno pa je, da bo projekt občino precej bolj finančno izčrpal, kot smo mislili doslej. Kljub temu so svetniki sofinanciranje iz občinskega proračuna podprli, zdaj pa je na strani pogajalcev, da z izvajalci del iztržijo bolj ugodno ponudbo, kot je bila začrtana v projektantski oceni. Podrobnosti preberite v članku o seji občinskega sveta in na spletni strani občine. V tokratni številki Kopitarjevega glasa boste videli pustno podobo naših šolarjev in vrtčevskih otrok, bogat intervju s profesorico slovenščine Jano Ozimek, ki je soustvarjala tudi zbornik Dediščina ljudi in krajev v občini Vodice, izbrali smo jo, da bi tudi na ta način obeležili slovenski kulturni praznik. Tudi v rubriki Kje pa vas jezik žuli boste lahko o slovenščini in vdoru tujih jezikov vanjo prebrali marsikaj zanimivega. V osrednjem članku se posvetimo gibanju, ki je v času epidemije žal v marsikateri družini obstalo na mrtvi točki. Nekaj spodbudnih besed nam bodo namenili tisti, ki se v občini aktivno ukvarjajo s športom ali pa ga spremljajo z novinarske plati. Veselo branje vam želim in prijeten skok v pomlad. Hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Občinska uprava sporoča . . . . . . . . . . . . . . 6 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: marec 2021 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Hišni imenik številka 2, marec 2021 Občina Vodice Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si Uradne ure vložišče: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Uradne ure občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.30 in enota Utik: 6.30–16.30. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si Poletni delovni čas: TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 PONEDELJEK, ČETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA: ZAPRTO Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00. Dimnikarska služba Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) določa izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/dimnikarska_dejavnost/ Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563 Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: sreda od 13. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure (ob praznikih oz. dela prostih dneh je zbirni center zaprt) ENSVET – brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Več informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si. Splošna ambulanta Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 9. do 12. in od 13. do 16. ure. Torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 01 834 51 70. Dr. Dragan Grujičić, T: 01 832 40 88 Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 Zemeljski plin - Petrol d. d. Zobozdravstvena ordinacija Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Pošta Vodice Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijske svetovalke za področje občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. Elektro Ljubljana, d. d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Pogrebnik Dvorje, d. o. o. Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna služba podjetja je dosegljiva 24h na dan na mobilni številki 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@t-2.si. Najdba poginule (domače ali divje) živali na / ob cesti Če na / ob cesti opazite povoženo (domačo ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaračunava.) 3 Občinski svet 4 številka 2, marec 2021 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice TANJA DOMINKO Občinski svetniki so se na svoji 22. redni seji zbrali 16. februarja, tokrat v kulturni dvorani, v kateri so lahko upoštevali vse ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dnevni red je bil razmeroma obsežen, a so nekatere točke, ki jih ni bilo nujno obravnavati, na pobudo nekaterih svetnikov umaknili. Kljub temu je seja trajala dobre štiri ure, najdlje so se zadržali pri razpravi o gradnji obvoznice. Uvodoma so svetniki potrdili ceno pomoči družini na domu, in sicer na predlog podjetja Comett oskrba d.o.o., ta storitev, ki jo v občini koristi približno deset ljudi, za zdaj ostaja nespremenjena. Tudi pri naslednji točki se niso dlje zadržali, tako so svetniki podali soglasje, da bo v Vrtcu Škratek Svit Vodice v prihodnjem šolskem letu delovalo 15 oddelkov. Naslednja točka je bila prav tako povezana z vrtcem, in sicer so svetniki brez razprave v Svet Vrtca imenovali tri predstavnike ustanovitelja, to so dr. Barbara Pipan, Rok Kompan in Andreja Čebulj. V nadaljevanju so svetniki potrdili Program izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju občine Vodice. Po pojasnilih župana Aca Franca Šuštarja ta ureja podroben način izvajanja odvajanja in čiščenja komunalne vode, od trenutno veljavnega programa pa se spreminja zlasti v navedbi aglomeracij, pa tudi pri osnovnih sredstvih in številu zaposlenih, s katerimi izvajalec javne službe izvaja dejavnost. Kot je opozoril svetnik Anton Kosec, bi morali ta program ministrstvu posredovati že pred letom dni, zato je smiselno, da se ga sprejme čim prej. Pristojno delovno telo nanj ni imelo pripomb in tudi svetniki so ga z desetimi glasovi podprli, štirje pa svojega glasu niso prispevali. Točka, pri kateri so se svetniki najbolj razvneli, je bila namenjena gradnji obvoznice Želodnik–Mengeš–Vodice. Župan Aco Franc Šuštar je pojasnil, da je Občina za projekt na odseku Žeje–Vodice prejela pet predlogov sporazuma o sofinanciranju. Delež Občine Vodice se je v postopku pogajanj gibal med 23,15 in 6,39 odstotka, tak je tudi končni predlog. Razlika pa je v tem, kako občina in kako ministrstvo razumeta zakonsko podlago za sofinanciranje. Občina Vodice izhaja iz tega, da je podlaga 47. člen Zakona o cestah, ki govori o gradnji glavne ceste. Tako bi na občinska ramena padlo zgolj financiranje izgradnje glavne ceste znotraj meja naselja, kar znaša dobrih 100 metrov in približno 90 tisoč evrov. Sredstva so bila že vključena v letošnji proračun in v proračun za prihodnje leto. Medtem pa je država izhajala iz 48. člena omenjenega zakona, kar pomeni, da občino čaka sofinanciranje v višini približno 808.069,46 evra. V tem primeru je treba sprejeti rebalans proračuna za leto 2021, spremembe in dopolnitve proračuna za leto 2022 ter s tem povezane spremembe v načrtu razvojnih programov. Poleg tega ni mogoče v celoti teh sredstev zagotoviti v tako kratkem času, pač pa bi glavnina plačil padla v leti 2023 in 2024. Na seji je spregovoril tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in pojasnil, da se na ministrstvu in Direkciji RS za infrastrukturo zavedajo prometne problematike v naselju Vodice in pomembnosti izgradnje obvozne ceste, ki bo prispevala k razbremenitvi zlasti tovornega prometa skozi naselje. Ob tem poudari, da se je država v največji možni meri približala interesom Občine Vodice, tako delež sofinanciranja znaša 6,39 odstotka vrednosti celotne investicije. Končni znesek naj bi bil nižji od zgoraj omenjenega, ki je nastal na podlagi projektantske ocene. Glede na že zagotovljena sredstva v državnem proračunu in pripravljenost države, da prioritetno pristopi k objavi razpisa in izgradnji obvoznice Vodice, je zato minister občinske svetnike pozval, da predlog podprejo, saj v nasprotnem primeru ni možno zagotoviti, kdaj bi do uresničitve obvoznice lahko prišlo. Poleg izgradnje obvoznice Vodice se sicer na širšem območju občine Vodice izvajajo tudi drugi pomembni infrastrukturni projekti v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov, med njimi je omenil krožišče v Vodicah, hodnik za pešce Zapoge–Vodice, cesto skozi Skaručno ter hodnik za pešce v Repnjah. Direktorica Direkcije za infrastrukturo Ljiljana Herga je nato poudarila, da načrtovanega posega ni mogoče obravnavati po 47. členu Zakona o cestah, saj se slednji uporablja v primeru rekonstrukcije obstoječe ceste, v tem primeru pa gre za no- Občinski svet številka 2, marec 2021 vogradnjo. Pravna podlaga je za vse obvozne ceste enaka, je dodala in tudi ona omenila, da bo po razpisu za izbor izvajalca dejanska vrednost investicije in tudi višina sofinanciranja Občine Vodice nižja. Anton Kokalj je orisal zgodovinska prizadevanja za gradnjo obvoznice, ki niso bila uspešna, nato pa poudaril, da predstavlja predlog glede na visoko zadolženost veliko breme za občinski proračun. Navzoče je pozval, da vzpostavijo mehanizme, s katerimi se bo občinam, ki so infrastrukturno in finančno podhranjene, pomagalo pri izvedbi takšnih projektov. Tilna Jeraja je zmotilo, da so gradivo svetniki dobili šele na dan seje, kar je onemogočilo temeljito razpravo. S sofinanciranjem se ni strinjal, prav tako je dejal, da bo načrtovana obvoznica povzročila onesnaženje zraka v bližini vrtca in šole. Anton Kosec je izrazil obžalovanje, da obvoznica Vodice ni obravnavana po enakih kriterijih kot obvoznica Mengeš. Čeprav je tudi on menil, da je breme visoko, pa je predlagal podporo sklepu. Milan Čebulj je prizadevanja župana in vseh drugih, ki so se dejavno vključili in prizadevali za čimprejšnjo izgradnjo obvoznice Vodice, podprl, hkrati pa je izrazil nestrinjanje s predlogom, da se bo za izvedbo projekta večinsko bremenilo občinske proračune prihodnjega mandata. Žiga Janežič je ocenil, da predlagani sporazum ni optimalen, a se je vseeno zavzel za čimprejšnji začetek gradnje. Tudi Luka Rozman je napovedal podporo, čeprav je poudaril, da mu tovrstni način pogojevanja ne ustreza. Brane Bogovič je dejal, da obvoznica Vodice občanom pripada, sklep bo podprl, čeprav se z njenim sofinanciranjem ne strinja. Odgovorne je pozval, naj najdejo boljšo rešitev. Jaka Šimnovec je prav tako izrazil pomisleke, a je napovedal podporo sklepu, enako je napovedal Janez Koritnik. Tomaž Willenpart z Direkcije za infrastrukturo je nato pojasnil, kakšni so načrti glede gradnje protihrupne ograje. Ta je predvidena v delih, kjer so bile izkazane potrebe v skladu z izvedeno študijo hrupa. V roku enega leta po izgradnji se bo izvedel monitoring, na podlagi katerega bodo take ograje nameščene tudi drugje, če bo to potrebno. Glede Brniške ceste je pojasnil, da so bili dokumenti identifikacije investicijskih projektov že potrjeni, kar je podlaga za umestitev projekta v državni proračun. Sklep o gradnji in sofinanciranju obvoznice Vodice–Mengeš–Želodnik so svetniki kljub prej izraženim pomislekom potrdili soglasno, brez glasu proti. V nadaljevanju so prešli na druge točke dnevnega reda, o čemer pa več v prihodnji številki Kopitarjevega glasa. Zapisnik s seje najdete na spletni strani občine. 5 Občinska uprava sporoča 6 številka 2, marec 2021 Nepovratne finančne spodbude Občine Vodice Za ukrepe učinkovite rabe energije in ustrezno odstranitev salonitne kritine MIRAN SIRC, OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE • Občina Vodice vseskozi sledi globalnim okoljskim izzivom in izvaja trajnostno razvojno naravnane • projekte, k čemur finančno spodbujamo tudi naše občane. • Tudi letos je občanom omogočena pridobitev enkratne denarne pomoči v primeru izvedenih ukrepov učinkovite rabe energije ter ustreznega ravnanja z azbestno-cementnimi odpadki. Ker projekta nista zasnovana po sistemu »razpis do porabe sredstev«, se vloge konstantno zbirajo, obravnavajo in odobrijo vsem, ki izpolnjujejo pogoje. Naši občani lahko pridobite do 360 evrov nepovratne finančne spodbude v posameznem koledarskem letu za izvedene okoljevarstvene ukrepe, za katere ne morete pridobiti drugih nepovratnih sredstev (npr. s strani Eko sklada), in sicer: • • • zamenjava zastarele »termopan« ali druge zastarele zasteklitve s sodobno energetsko učinkovito zasteklitvijo, izboljšanje tesnjenja starejših lesenih oken, vgradnja termostatskih ventilov na radiatorje, vgradnja oziroma zamenjava obstoječe obtočne črpalke centralnega ogrevanja s sodobno frekvenčno regulirano črpalko iz energijskega razreda A), izvedba aktivnega nizkoenergijskega prezračevanja objektov, zamenjava obstoječega kotla s plinskim kondenzacijskim kotlom. Podrobnejše informacije v zvezi z učinkovito rabo energije so vam brezplačno na voljo v lokalni izpostavi ENSVET v Vodicah. Za svetovanje se je treba prehodno naročiti na telefonski številki (01) 833 26 10. Epidemija ne sme biti izgovor za onesnaževanje okolja OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE OBČINA VODICE Ko se v zadnjih mesecih ozremo po onesnaženih sprehajalnih poteh, cestah, pločnikih in drugih javnih površinah v naši občini, na razmere nikakor ne moremo biti ponosni. Naj epidemija ne bo izgovor za nepremišljeno ravnanje z odpadki ter nespoštovanje našega okolja in sokraja- nov, ki podajajo čedalje več pritožb v zvezi z nesnago. Že od razglasitve epidemije opažamo porast nepravilnosti v zvezi z ravnanjem z odpadki. Poleg onesnaževanja okolja nas skrbi odlaganje kosovnih odpadkov, vreč mešanih odpadkov, odpadnega kartona in plastične embalaže zraven zabojnikov na eko otokih. Neodgovorno ravnanje posameznikov negativno V primeru ustreznega ravnanja in trajnega deponiranja odsluženih salonitnih plošč lahko Občina Vodice fizičnim osebam povrne do 440 evrov za posamezen objekt. V dobrih 13 letih smo skupaj ustrezno poskrbeli že za skoraj 75,5 tone oziroma skoraj 4.700 m2 salonitne kritine. Nedvomno gre za pomemben prispevek k zagotavljanju bolj zdravega življenjskega okolja, zato je namenska proračunska postavka ostala tudi v letošnjem občinskem proračunu. Pred deponiranjem teh nevarnih odpadkov se seznanite z navodili za ravnanje z njimi, ki so vam skupaj z vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči na voljo v sprejemni pisarni Občine Vodice ali na občinski spletni strani. Vabimo vas, da izkoristite ponujeno možnost in izvedete ukrepe, ki pozitivno vplivajo na naše okolje ter prinašajo srednje- in dolgoročne energetske in ekonomske prihranke. Občinska uprava sporoča številka 2, marec 2021 vpliva na kakovost življenja vseh nas, saj kazi podobo naše občine in dodatno obremenjuje komunalne delavce. Obveznost vseh občanov je, da svoje odpadke pravilno ločujete. Kadar ne veste, kam sodi vaš odpadek, si pomagajte z e-abecednikom odpadkov na spletni strani www.mojiodpadki.si. V primeru nepravilnega ravnanja z odpadki vas z obvestilom na zabojniku opozori Javno podjetje VOKA Snaga, d. o. o. V primeru ponavljajočih se nepravilnosti pa javno podjetje obvesti medobčinski inšpektorat, ki je pristojen za nadzor in lahko kršiteljem izda globo v višini 300 do 2.000 evrov. Če javne površine obiskujete s psom, je poleg osnovnega bontona treba spoštovati nekaj ključnih predpisov. Po Zakonu o zaščiti živali mora biti pes na javnem mestu na povodcu, v gozdu pa je treba upoštevati tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki prepoveduje spuščanje psov v naravo brez nadzora. Kršitev se kaznuje z denarno kaznijo 200 do 400 evrov, opustitev fizičnega varstva nevarnega psa pa se kaznuje z globo 800 do 1.200 evrov. Za svojim štirinožnim ljubljenčkom je treba na javnih površinah vselej pospraviti odpadke in pasje iztrebke, kar velja tako za pločnike, ceste, poti kot tudi za cvetlične gredice in zelenice. Iztrebki ne sodijo niti na pašnike in travnike, kjer kosijo krmo za živino, saj živina krme v najboljšem primeru ne bo želela zaužiti, v najslabšem pa se lahko celo zastrupi. Ob stiku s pasjimi iztrebki se lahko ljudje okužimo z različnimi nalezljivimi bolezni (tako imenovanimi zoonozami), ki se z živali prenašajo na človeka, zato otroška in športna igrišča niso primeren prostor za rekreacijo psov. Za konec vas opozarjamo, da pasji iztrebki ne sodijo med organske, temveč med mešane komunalne odpadke (črn zabojnik). Za ta namen Občina Vodice v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala Vodice, d. o. o., vsako leto namesti nekaj novih košev za pasje iztrebke. V zabojnike za mešane komunalne odpadke se odlagajo tudi zaščitne maske in rokavice za enkratno uporabo ter robčki za razkuževanje površin in rok. Zaščitne opreme in čistilnih robčkov nikakor ne smemo splakovati v straniščno školjko. Ker smo za odpadke odgovorni tisti, ki jih povzročamo, poskrbimo, da jih bomo pravilno ločevali in odlagali. Če opazite, da drugi ravnajo nepravilno, se lahko obrnete na Medobčinski inšpektorat in redarstvo preko elektronske pošte inspektorat@trzin.si. Včasih je dovolj že registrska številka voznika, ki odpadke odvrže v naravo ali z njimi na drugačen način ravna nepravilno. Skupaj moramo skrbeti za naše okolje. 7 Občinska uprava sporoča 8 številka 2, marec 2021 Na Začasnem zbirnem centru Vodice bo znova mogoče oddati odpadno kmetijsko folijo in odslužene pnevmatike JAVNO PODJETJE KOMUNALA VODICE D.O.O. IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Med 24. marcem 2021 in 3. aprilom 2021 bo na Začasnem zbirnem centru Vodice možno oddati izrabljene avtomobilske pnevmatike, kmetje pa boste odpadno silažno folijo lahko oddali 10. aprila 2021. Na podlagi pozitivnega odziva uporabnikov Začasnega zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v Vodicah bomo tudi letos med 24. marcem 2021 in 3. aprilom 2021 omogočili oddajo odsluženih pnevmatik. Oddaja je za občane Občine Vodice brezplačna in je mogoča v poslovnem času zbirnega centra v sredo, od 13. do 16. ure, ter v soboto, od 9. do 12. ure. Odpadna kmetijska folija, s katero kmetje pri siliranju ovijajo bale travne silaže, sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti, ki jih komunalna podjetja ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe. V želji, da našim občanom olajšamo pravilno deponiranje teh odpadkov ter preprečimo njihovo škodljivo sežiganje v naravi, smo v preteklem letu na našem začasnem zbirnem centru v Vodicah dvakrat letno proti plačilu pričeli zagotavljati prevzem odpadne kmetijske folije (spomladi in jeseni). Ponovno jo bo mogoče oddati v soboto, 10. aprila 2021, med 9. in 12. uro. Obe navedeni novi storitvi sta plod konstruktivnega sodelovanja med Občino Vodice, Javnim podjetjem Komunala Vodice, d.o.o. in Javnim podjetjem VOKA Snaga, d.o.o. Na Začasnem zbirnem centru Vodice lahko občani preko celega leta oddate tudi kosovne odpadke, pohištveni les, plastično embalažo, ravno okensko steklo, kovine in kovinsko embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, kartonsko embalažo in manjše količine nevarnih odpadkov. Celoobrazne maske 6800 M – nova pridobitev Ekipe prve pomoči Vodice (EPP) RADO ČUK V okviru Gasilske zveze Vodice deluje zavzeta 17-članska ekipa prve pomoči, ki se pod strokovnim mentorstvom NMP Ljubljana (nujna medicinska pomoč) usposablja in opremlja za čim hitrejše in čim boljše nudenje prve pomoči v občini Vodice. V času epidemije koronavirusa so posredovali že velikokrat. V letu 2020 19-krat in v 2021 že petkrat. V mesecu januarju so se na župana Občine Vodice obrnili s predlogom za nabavo celoobraznih mask, ki bi nadomestile maske FFP3, in vizirjev/ očal, kakor jih med drugim upora- bljajo na reševalni postaji v Ljubljani. Take maske namreč nudijo večjo varnost članom enote pred SARS-COV2, so za večkratno uporabo, prav tako filtri (100 ur uporabe) ter se ne rosijo, kar pomeni lažje delo pod ustrezno zaščito. Občina Vodice je s sredstvi, namenjenimi delovanju in nabavi opreme za civilno zaščito nabavila 17 takih 3M celoobraznih mask 6800. Za ta namen je bilo porabljenih 2.461,85 EUR. Maske so bile 12. februarja predane v uporabo EPP z željo, da bi bilo potrebnih čim manj intervencij, pri vseh tistih, ki bodo, pa naj tudi nova pridobitev čim bolj pripomore k re- ševanju življenj in, kar je najpomem­ bnejše, zaščiti naših prostovoljcev – članic in članov EPP (Enote prve pomoči). Občinska uprava sporoča številka 2, marec 2021 Vabilo na 22. čistilno akcijo v občini Vodice OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Čisto in zdravo naravno okolje je plod odgovornega odnosa vsakega posameznika in truda številnih prostovoljcev. Z začetkom pomladi so v številnih krajih po Sloveniji organizirane spomladanske čistilne akcije. V občini Vodice jih že vrsto let prirejamo v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Vabimo vas, da podprete naša skupna prizadevanja za ohranjanje prijetnega bivanjskega prostora in se skupaj z nami udeležite 22. čistilne akcije v občini Vodice. Pridružite se nam v soboto, 10. aprila 2021, ob 9. uri na enem od zbirnih mest (na parkirišču ob Kulturnem domu Vodice ali pred gasilskimi domovi v Zapogah, Repnjah, Polju, Bukovici in Kosezah), kjer bo vsak udeleženec prejel osnovna zaščitna sredstva (rokavice), vrečke za smeti ter simbolično darilo Občine Vodice. Koordinatorji posameznih zbirnih mest so območna prostovoljna gasilska društva. Zaradi epidemije COVID-19 druženja pred akcijo in po zaključku čistilne akcije letos, žal, še ne bo mogoče izvesti. Čistili bomo predvsem ceste, vodovarstvena območja in gozdne poti. Zbrani odpadki se bodo do 11.30 zbirali na naslednjih lokacijah: • Selo – nasproti avtobusne postaje, • Utik – med trgovino in igriščem (makadamska površina ob ograji), • Zapoge – pred gasilskim domom, • Repnje – pred gasilskim domom, • • • Polje – pri gasilskem domu, Vodice – pri eko otoku na parkirišču Kulturnega doma Vodice, Brniška cesta zunaj Vodic (na koncu gozda desno). Prosimo vas, da na dan akcije odpadke na zgoraj navedene lokacije odložite najkasneje do 11.30, ko bo Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o., opravilo zadnji prevoz odpadkov v začasni zbirni center. Namen čistilne akcije ni čiščenje individualnih objektov, zato vas prosimo, da kosovne, kovinske in biološke odpadke, pohištveni les, biološke odpadke, zeleni odrez, kartonsko embalažo in steklo brezplačno deponirate v Začasni zbirni center Vodice. Prosimo, da dosledno upoštevate navodila koordinatorjev in veljavne ukrepe za zajezitev širjenja okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19. Spremljajte tudi občinsko spletno stran, kjer bodo objavljene dodatne informacije in morebitni rezervni termin čistilne akcije v primeru, da bi se epidemiološke razmere poslabšale ali bi bilo napovedano slabo vreme. Vsem občanom, ki boste skupaj z nami zavihali rokave in pomagali očistiti našo občino, se vnaprej zahvaljujemo. Z vašim trudom bomo tudi letos ustvarili lepše in zdravju prijaznejše okolje. Vljudno vabljeni! 9 Osrednji članek 10 številka 2, marec 2021 Gibajmo se, dodajmo telesu kisika MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV V času širjenja koronavirusa smo tudi v občinskem glasilu opozarjali, kako je pomembno, da smo vsakodnevno telesno dejavni. Seveda smo morali pri tem upoštevati tudi priporočila za preprečevanje širjenja bolezni, zdaj pa se številni ukrepi sproščajo in čas je, da naša telesa spet spravimo v gibanje. Poiskali smo mnenja nekaj strokovnjakov, ki opozarjajo pred debelostjo, nesocialnostjo in zdravstvenimi težavami. Biti fit in ustrezno telesno dejaven pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo, zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči samoizolacija ali izolacija zaradi preprečitve širjenja virusa. Poleg tega telesna dejavnost zmanjšuje tudi vrsto drugih bolj dolgoročnih zdravstvenih tveganj, zato je za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ključno, da so tako otroci kot odrasli tudi v tem času telesno dejavni v skladu s splošnimi priporočili za telesno dejavnost. In kakšna so priporočila? Otroci naj bodo vsak dan najmanj 60 minut tako telesno dejavni, da se globoko zadihajo in spotijo, poleg tega pa morajo dvakrat tedensko izvajati vaje za razvoj moči. Odrasli naj bodo zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden, pravijo nekateri strokovnjaki, čeprav mislim, da je za delovno aktivno odraslo populacijo potrebno več gibanja na teden. Več in bolj intenzivna telesna dejavnost prinaša večje zdravstvene koristi. Danes je s pomočjo fitnes zapestnice, pametne ure in nekaterih aplikacij na telefonu mogoče preveriti količino in intenzivnost telesne dejavnosti. Z 10.000 koraki dnevno je posameznik na dobri poti, da doseže priporočila za zadostno telesno dejavnost. Vsekakor pa je glede na okoliščine kakršnakoli telesna dejavnost boljša od nedejavnosti. Vsak korak je boljši od minute sedenja ali ležanja, zato tudi doma naredimo toliko korakov v hiši ali stanovanju, kot trenutno zmoremo; če imamo v hiši stopnice, jih le uporabimo. V trenutnih razmerah se Trener Gašper Predanič motivira in trenira številne profesionalne športnike. je marsikdo znašel in iz najslabšega izvlekel najboljše, nekateri so dobili celo priložnost, da spremenijo stare vedenjske vzorce. Družine so se v teh mesecih veliko družile, kar je bil po eni strani plus. Nikar tega preveč ne prekinite. Starši tako lahko izvajate vadbo skupaj z otroki, pri dejavnostih v naravi pa lahko skupaj z njimi raziskujete bližnjo naravno okolico doma. Kaj gibanje in šport dajeta ljudem? Zdaj že vemo, da prekomerna telesna teža očitno povečuje tveganje za težji potek okužbe z novim koronavirusom, in to ne glede na spremljevalne dejavnike, kot sta visok krvni tlak ali diabetes, ugotavljajo znanstveniki. Druga plat teh koronskih mesecev pa je, da je marsikdo pridobili kakšno kilo ali vsaj izgubil mišično maso. Avtorji analize SLOfit-športno-vzgojni karton s Fakultete za šport, ki je pokazala zaskrbljujoče rezultate o upadu gibalne učinkovitosti in porastu debelosti pri otrocih, so danes predstavili podrobnejše rezultate. Meritve so na več kot sto osnovnih Osrednji članek številka 2, marec 2021 šolah izvedli po vrnitvi učencev v šolske klopi v maju in juniju, in sicer analiza vključuje podatke več kot 20 tisoč otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole. Avtorji pa menijo, da daje »dovolj zanesljivo sliko« o trendih sprememb, ki so se zgodile med zadnjimi meritvami aprila 2019 in meritvami, izvedenimi po epidemiji junija 2020. Kako se po korona počitku spraviti v zdravo gibanje? In zakaj je to pomembno? Odgovor smo poiskali pri zelo znanem športnem trenerju Gašperju Predaniču, ki svojo zasebnost prav tako uživa v naši občini. »Človeško telo je narejeno za gibanje. Ko se prenehamo gibati, začnemo umirati. Naj se slišijo besede še tako črnoglede, negativne, je potrebno zavedanje, da je gibanje edini način, ki nas ohranja žive, fizično in psihično zdrave, ter še posebej zadovoljne s samim seboj,« pravi sogovornik. Čemu bi se človek sploh gibal, če pa ima toliko drugih bolj pomembnih opravil? Njegov odgovor je preprost. »Vsi imamo na dan 24 ur časa. Odvisno je od nas samih, kako ga bomo porabili. Kakšna bo naša organizacija in kakšnim prioritetam bomo sledili. Obdobje t. i. »korone« je obdobje, iz katerega, hočeš, nočeš, moraš, se lahko naučimo veliko. V tem kontekstu se ne želim spuščati v vojno besed s pravili, ukrepi, ki so in še vedno trajajo. Nekateri so smiselni, spet drugi ne. Dejstvo je neizpodbitno – imeli smo več časa. Vsak pri sebi se je lahko vprašal, kako lahko samega sebe, če seveda želi, začne izboljševati. Ali bomo še vedno nenehno hiteli, noreli, kupovali številne nepotrebne materialne dobrine, ali pa se bomo zamislili, kaj resnično šteje? Šteje zdravje in ne tisto kupljeno. Tisto zdravje, ki si ga skozi leta dela na sebi prigaramo sami. Učna ura korona obdobja nam je ponudila idealno priložnost, da se povežemo s samim seboj, z naravo in da prenehamo stvari jemati kot samoumevne. Negativizem in negativne informacije krojijo svet lastnih odločitev. Lahko izberemo lažjo pot in se prepustimo dogajanju, postanemo žrtve in se smilimo samemu sebi, kako je vse težko in se nič ne da. Lahko pa zamenjamo ploščo in se odločimo sami poskrbeti in začeti izvajati aktivnosti, ki nas bodo vodile v boljši jutri.« In dodaja, da je že to, da gremo vsak dan na sprehod, veliko. Svetuje takole: Stopite bolj pogosto v naravo, v gozd, umirite dihanje, se povežite s samim seboj. To je začetek, ki nima konca. In takšna aktivnost nam začne odpirati nove poglede o tem, kaj resnično šteje. »Če bi vam ponudil edini nasvet, zakaj gibanje? Je odgovor preprost – zato, ker se z gibanjem razvijamo in ker tudi zaradi gibanja postajamo čedalje bolj imuni na nori svet pravil in ukrepov. Človek postane svoboden, ko si upa začeti razmišljati s svojo glavo. In gibanje nam takšno možnost ponuja vsak dan.« Skozi oči športnega novinarja Je pandemija covid-19 vplivala tudi na šport, tisti vrhunski? Športni novinar Miha Šimnovec, ki piše za Delo in živi na Selu pri Vodicah, pravi, da celo močno. »Najprej so prireditelji odpovedovali oziroma prelagali tekmovanja (med drugim tudi evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre v Tokiu), nato so jih začeli zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa prirejati brez gledalcev, kar je na žalost naša zdajšnja realnost. Vodiški osnovnošolci v gibanju pod mentorstvom Miha Kimovca. Čudno je spremljati tekme brez privržencev, ki so duša prireditev, toda opažam, da s(m)o se ljubitelji športa medtem že malo navadili na prazne tribune. Organizatorji poskušajo odsotnost navijaškega vzdušja nadomestiti z vizualnimi in zvočnimi efekti, kar jim na nekaterih prizoriščih, kot denimo na decembrskem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici, uspeva prav dobro, seveda pa ne morejo v celoti pokriti izpada denarnih sredstev, ki bi jih imeli od prodanih vstopnic. Ker je v teh časih toliko težje pridobiti pokrovitelje, bo šport zagotovo trpel, zlasti številni manjši klubi, ki so bili že doslej na robu preživetja, se bodo težko spet postavili na noge. Zagotovo bo vse to vplivalo tudi na slovensko prebivalstvo, v kolikšni meri in kakšne bodo posledice, pa bo pokazal šele čas. Ne strinjam pa se s tistimi, ki vso krivdo za večjo razširjenost debelosti pripisujejo pandemiji oziroma ukrepom proti njej. Razloge za manjšo aktivnost otrok v zadnjih letih gre po mojem prej iskati v zdajšnjem načinu življenja, ko številni starši nimajo 11 Osrednji članek 12 številka 2, marec 2021 časa ali volje, da bi se ukvarjali s svojimi otroki, zato niti ni čudno, da današnja mladina večinoma preživlja (prosti) čas na prenosnih telefonih, računalnikih, medmrežju, računalniških igricah …,« je oster Šimnovec in moram priznati, da se z njim kar strinjam. Roko na srce, očitno se je kar veliko staršev pred korono navadilo, da za vse, znanje in gibanje, poskrbijo v šolah. Oni za to nimajo časa. In zdaj, ko je bilo treba odsedeti z njimi za mizo kakšno uro ali dve ali jih motivirati, da se spravijo v gibanje, je bila huda ura. Saj veste, da zgledi vlečejo. Če mi ležimo na kavču in od otrok zahtevamo vse mogoče, bomo to težko dosegli. Da ne bo pomote – tisti, ki so delali od doma in imeli otroke v prvi triadi, so res doživljali težke čase. Pomembnost gibanja v času pouka na daljavo Športna vzgoja ni le posredovanje športnega znanja ter razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti, ampak je tudi proces motivacije za zdravo življenje in socializacije. Tako pravi Miha Kimovec, učitelj športne vzgoje na OŠ Vodice. »Učenci imajo v osnovni šoli najmanj dve uri športne vzgoje na teden, tisti, ki izberejo še izbirne vsebine s področja športa, pa še dodatno uro. Glede na način in tempo življenja je to bistveno premalo. V času pouka na daljavo je bilo gibanja še manj. Posledica tega so rezultati testiranj, ki jih je opravila Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Rezultati testiranj so pokazali, koliko sta se med zaprtjem šol in prekinitvijo športnih dejavnosti med prvim valom epidemije poslabšali aerobna moč in gibalna sposobnost slovenskih šolarjev. Splošna gibalna učin- Športni novinar Miha Šimnovec pove, da je profesionalni šport doživel veliko spremembo. kovitost se je spomladi zmanjšala za 13 odstotkov, še bolj zaskrbljujoče pa je, da se je delež otrok s prekomerno telesno težo povečal za 20 odstotkov,« je s številkami na težavo opozoril sogovornik. Zakaj? Otroci so od jutra do popoldneva sedeli pred računalniki in osvajali znanja različnih predmetov. Nekateri učenci so imeli z drugimi predmeti toliko dela, da šport enostavno ni prišel na vrsto ali pa so nanj kar pozabili. Miha pove, da Svetovna zdravstvena organizacija priporoča otrokom in mladostnikom vsaj eno uro gibalne aktivnosti na dan. Ta gibalna aktivnost mora biti intenzivna toliko, da se otroci zadihajo in preznojijo. Sprehod s starši ali hišnim ljubljenčkom je premalo intenzivno in preveč monotono gibanje. Kaj nas čaka v prihodnosti? »V prihodnosti se ne bomo mogli izogniti posledicam zaradi pomanjkanja aktivnosti. Te se bodo najprej kazale v porastu manj učinkovitega gibanja in debelosti, kasneje pa v povečanem tveganju za različne bolezni (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, bolečine v sklepih, depresija …). Otrokom telesna aktivnost omogoča bolj kakovostno življenje in boljše počutje. Ko se nadihajo svežega zraka, se lažje učijo in so bolj pozorni pri drugih šolskih predmetih, ki so po mnenju mnogih pomembnejši od športne vzgoje. Otroci bi morali vsak dan nameniti vsaj eno uro za telesno aktivnost. V času, ko so dobršen del dneva preživeli med štirimi stenami, je bilo pomembno, da so telovadili zunaj na svežem zraku. Narava je najboljša in najcenejša telovadnica, ki kar sama od sebe ponuja številne rekvizite, s pomočjo katerih si lahko popestrijo aktivnost (kamni, drevesa, potok …).« Ker se res veliko ukvarja z otroki, trdi, da mnogo otrok od aktivnosti v naravi odvrne vreme, ki je bilo v teh zimskih mesecih mrzlo in oblačno s padavinami. Vremena ne moremo spremeniti, ampak se mu moramo prilagoditi. Mraz in sivo nebo ne smeta biti razlog, da zunaj ne opravimo gibalne vadbe. Verjame, da marsikomu v času šolanja na daljavo ni bilo lahko. Pogrešali so medsebojne odnose, osebne stike s prijatelji in sošolci ter učitelji. Marsikdo je pogrešal jutranji sprehod z vrstniki v šolo, kar je bila odlična jutranja telovadba ter vračanje iz šole domov po najdaljši Osrednji članek številka 2, marec 2021 poti. Marsikdo na šolski poti nezavedno teče ali hitro hodi in preskakuje luže. Večina otrok je bila prikrajšana za tovrstno spontano telovadbo v času šolanja na daljavo. »Prav tako ni bilo živahnega vzdušja med odmori in poučnih ter aktivnih dni dejavnosti ter spontane razlage učne snovi. Žalosti pa dejstvo, da je bilo veliko mladostnikov zadovoljnih s tem, da so dnevi minevali monotono v sobah pred računalniki brez socialnih stikov z vrstniki. Odtujenost od fizične aktivnosti in socialnih stikov lahko na otrocih in odraslih pusti dolgotrajne posledice, zato naj omejitve gibanja ne pomenijo, da se manj ali premalo gibamo. Gibajmo se dovolj in razmeram primerno. V tem trenutku moramo sprejemati razmere, ki so nam življenje postavile na glavo. In upati na lepše, bolj prijazne čase,« je še dodal športni učitelj. Poiščite sebi primerno društvo Skupna izjava o učinkih covid-19 na šport, telesno aktivnost in dobro počutje, ki je bila pripravljena v okviru Skupine prijateljev športa v New Yorku, katere članica je tudi Slovenija, je med drugim poudarila, da je pandemija covid-19 povzročila spremembe na tako rekoč vseh področjih vsakdanjega življenja, vendar kljub temu ostaja pomembno, da za svoje zdravje poskrbimo tudi z vsakodnevno telesno dejavnostjo, čeprav se je morala slednja prilagoditi novim razmeram. Zdravje in splošno dobro počutje je treba obravnavati celostno, pri čemer se po­ udarja vloga športa in redne telesne dejavnosti pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga. Šport bo tudi po koroni potreboval veliko podpore. Dovolj je že, če se ozrete po občini, najdete sebi primerno društvo in se vključite. Jemljem si pravico, da vas povabim v njihove vrste. Ne ostanite lenobno skriti za štirimi stenami. Akcija! Letom in interesom primerno. Učitelj v OŠ Vodice Miha Kimovec pravi, da je covid poslabšal gibalno sposobnost slovenskih otrok. Kako ste vi kot trener spremljali težave vrhunskega športa v Sloveniji zaradi omejitev? Bo to vplivalo na športne dosežke in kaj v bistvu svetujete ljudem? Gašper Predanič: »Vsekakor ni bilo prijetno spoznanje za številne vrhunske športnike, da so morali prekiniti trenažni proces s pripravami na večja tekmovanja. Še posebej na poletne olimpijske igre, ki bi se morale odvijati v Tokiu in so bile zaradi razmer prestavljene v leto 2021. Vendar tu ne govorim zgolj in samo o športnikih, ki se pripravljajo na večja tekmovanja. V mislih imam domala vse športnike. Mlajše, starejše, bolj in manj izkušene. Cilj vseh je enak – biti odličen na tekmovanjih, se razvijati na treningih, iskati svoje prednosti in iskati svoje pomanjkljivosti. Ker je bilo v lanskem letu (2020) tekmovanj zelo malo oz. nič, so lahko športniki izkoristili tovrstni čas tudi za delo na sebi, morda v nekoliko drugačni obliki, kot so je vajeni. Sam trdno verjamem, da se kakovost športnika in njegov športni ‚performans‘ gradi na kakovosti dojemanja samega sebe v različnih okoljih. Vsak trening je tekma in vsaka tekma je trening. Športni dosežki ne bi smeli biti vedno okronani samo z medaljami, prvimi, drugimi ali tretjimi mesti. Športni dosežki bi morali biti okronani bolj pogosto tudi s tem, da v športnikih lahko vidimo njihov trud, odrekanje, disciplino, voljo in željo po izboljševanju. In če bodo znali ljudje to videti, potem lahko rečem, da so športniki tisti, ki so nam v teh težkih časih lahko postavili ogledalo, kako verjeti vase in biti pripravljen na nepredvidene dogodke in iz njih potegniti učne ure za boljšo prihodnost.« Predanič: »Narava vabi.« 13 Intervju 14 številka 2, marec 2021 JANA OZIMEK, profesorica slovenščine na Gimnaziji Vič, ki si želi, da bi Vodice dobile svojo kulturno pot AJDA BATISTIČ OSEBNI ARHIV, TINA KOSEC Gospa Jana Ozimek poučuje slovenščino na Gimnaziji Vič. Študij je zaključila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študirala na oddelku za slovenski jezik in književnost ter oddelku za primerjalno književnost. Svojo poklicno kariero je začela v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, a jo je pot vodila do Gimnazije Vič oziroma, kot ji pravi sama, do »moje šole«, saj jo je kot dijakinja obiskovala tudi sama. Prav zato ji je še toliko bolj predana. Tudi kulturno je zelo dejavna, saj je organizirala nemalo srečanj s pesniki, pisatelji, dramatiki, etnologi, literarnimi zgodovinarji in jezikoslovci, kulturne prireditve pa prireja tudi na domačem vrtu. Tako je njen vrt že postal galerija likovnim delom, oder gledališkim predstavam, dvorana za branje poezije in pogovore o knjigah. Je avtorica prispevkov v vodiškem zborniku Dediščina ljudi in krajev, sodelovala je pri nastajanju učbenikov in delovnih zvezkov, zbrala in uredila je pesniško zbirko itn. Čeprav se njena poklicna pot počasi zaključuje, ima še ogromno zamisli, za katere upamo, da bodo ugledale luč sveta. Življenje pa ji lepšajo tudi družina, prijatelji, vrtiček, raziskovanje novih krajev, narava, branje, umetnost in srečevanje z zanimivimi ljudmi. Ste profesorica slovenskega jezika in književnosti na Gimnaziji Vič. Kdaj ste začutili zanimanje za materinščino? Ko sem bila v srednji šoli, me je zanimalo marsikaj. In ko sem se šla vpisat na fakulteto, sem imela v rokah dve prošnji: ena je bila za slavistiko in primerjalno književnost, druga za psihologijo. Ker je bila vrsta na psihologiji dvakrat daljša kot na slavistiki, sem se odločila za slavistiko; tega mi ni bilo nikoli žal, čeprav sem včasih, po dolgih urah, ki se razvlečejo čez polnoč, zelo utrujena, vsakokrat, ko se nabere veliko esejev ali kontrolnih nalog, ki jih je treba natančno in pravično popraviti do naslednjega dne. Poleg tega je moj brat psiholog in bi bila morda dva psihologa v družini kar preveč. Zanimanje za psihologijo pa je ostalo in mi vedenje s tega po- dročja, ki ga redno spremljam, koristi pri razlaganju literature. Zanimajo pa me ob slavistiki in slovenistiki tudi umetnost, umetnostna zgodovina, zgodovina, geografija, biodinamično kmetijstvo, hortikultura itd. Obstaja mogoče tudi kakšen »krivec« pri sprejemanju vaše odločitve? Res je, da včasih vplivajo na naše odločitve tudi okoliščine. V srednji šoli je bil moj profesor filozofije dr. Janko Kos. Njegova predavanja so bila zelo zanimiva, zato lahko rečem, da je bil tudi on eden od »krivcev, da sem se vpisala na primerjalno književnost, kjer je poučeval. Drugi, morda odločilni »krivec pa je bila nagrada, ki sem jo v gimnaziji Vič dobila za svoj »esej« o romanu Toneta Svetine Ukana. Intervju številka 2, marec 2021 Ste bili že kot otrok knjižni molj? Kako se je razvijala vaša ljubezen do pisane besede? Knjige so me od nekdaj zelo zanimale. Če bi prišli v moj dom, bi videli veliko knjig. Ko smo živeli še v Ljubljani, na zelo majhnem prostoru, smo imeli toliko knjig, da sem se zaobljubila, da novega doma in njegovih sten ne bom zatrpala s knjigami, ker knjige lahko tudi utesnjujejo. Deloma mi je to uspelo, saj imamo v Vodicah, v našem domu veliko več prostora. Zbrali in uredili ste zbirko pesmi iz ljudskega slovstva, pesmi klasikov in sodobnih avtorjev z naslovom Mati je ena sama. Pesmi o materah je veliko. Na podlagi česa ste se odločili za posamezno pesem? Kaj vas je vodilo pri zbiranju? Za to pesniško zbirko me je vzpodbudil prof. France Pibernik, ki je bil sicer moj povabljeni gost na Gimnaziji Vič. Knjiga mi je zelo pri srcu; žal pa mi je, da ob njih nisem zbrala tudi otroških materinskih pesmi, ki so s tematiko matere neločljivo povezane: vsebino knjige bi dopolnile, knjiga pa bi požela večje zanimanje javnosti – mogoče bi se tudi bolje prodajala … Morda pa bi jih bilo celo preveč?! Istočasno sem začela zbirati tudi pripovedno gradivo na temo mater, tako da ta besedila še čakajo na objavo. Imam zbrane tudi pesmi na temo očetov. Mislim, da take knjige še ni v Sloveniji, in si zelo želim, da bi se našla oseba ali založba ali kdo drug, ki bi mi pomagal to gradivo natisniti. Tematika materinske ljubezni se je skozi čas spreminjala, tako kot se je življenje na splošno spreminjalo skozi čas. Ugotovila sem, da je veliko pesmi nastalo ob smrti ljubljene matere, da je bilo med pesniki veliko Jana Ozimek v pogovoru z dr. Vladimirjem Kosom duhovnikov, ki so še posebej navezani na mater. Danes pa je že več pesmi vezanih tudi na očete, saj so ti bolj vpeti v družinsko dogajanje. Se med njimi skriva tudi vaša najljubša slovenska pesem? Res je, da imam zelo rada poezijo, mogoče celo bolj kot prozo in dramatiko, saj je bolj metaforična. Rada imam Jožeta Udoviča: Ta jata ptic, Pavčka: Še enkrat glagoli, Strnišo: Vrba, všeč so mi tudi pesmi letošnjega Prešernovega nagrajenca Braneta Senegačnika. O najljubši pesmi pa težko govorim, ker mi jih je veliko všeč, je pa to vezano tudi na trenutni navdih in občutje. Kaj vam pravzaprav pomeni knjiga? Težko bi živela brez knjig. Branje mi pomeni duhovno doživetje, potovanje in pobeg v druge svetove, vsestransko razširjanje vedenja ter bogatenje lastne duše. Skozi leta so vas najbrž privlačili drugačni knjižni žanri. Kakšne knjige vas navdihujejo danes? Zakaj? Nisem človek, ki bi moral prebrati vse, kar izide. Sem kar zahtevna bralka. Zanimajo me tudi druga področja: od jezika in književnosti hitim na področja psihologije, zgodovine, umetnosti, geografije, arhitekture … Moja navada je, da si iz knjige izpisujem povedi ali verze, ki se me dotaknejo. Morda tudi vi počnete podobno? Kateri citat je tisti, ki vas je mogoče najbolj vznemiril? Ko se pripravljam za šolske ure, posebej poglobljeno za maturitetna besedila, si zelo natančno izpisujem zanimive citate. Vsakič znova me navdušujejo lepe misli in besede, in takrat, seveda, razmišljam samo o tem. Citatov se je tako nabralo ogromno, zato se bom danes osredotočila na letošnji maturitetni besedili, knjigi Pera Pettersona Konje krast ter Gorana Vojnovića Figa. Nekaj citatov iz romana Konje krast: »Sam odločaš, kdaj boli.«; »Sam s sabo držim ritem, tako rekoč. Ali mi je tisto, kar vidim, tudi všeč, je drugo vprašanje. Ampak to ni pomembno. Ni jih veliko, ki se jim bom kazal, pa tudi samo to ogledalo imam. Če sem pošten, nimam nič proti obrazu v ogledalu. Priznavam ga, prepoznam se. Več res ne morem zahtevati.« Ali iz Vojnovićeve Fige: »Ni ti treba biti sam, da si osamljen.«; »... o tem bi ji rad govoril, da potlačene identitete niso nikdar zares potlačene, da delujejo iz podtalja, neprestano, in 15 Intervju 16 številka 2, marec 2021 ko privrejo na plano, so lahko pogubnejše od vseh drugih identitet, saj ima vse, kar je zaničevano in odrinjeno, neko posebno moč, da lahko prevlada nad nami, prevlada nad vsem, kar mislimo, da smo.« Slovenci naj bi pregovorno veljali za narod, ki rad bere. Se vam zdi, da se je odnos do knjig, branja in jezika od začetka vašega poučevanja do danes skozi generacije spreminjal? Težko bi na kratko odgovorila na vaše vprašanje. Gotovo se bralne navade spreminjajo. Moj starejši sin bere knjige z digitalnega bralnika. V času covidne karantene, ko so bile knjižnice zaprte, je bila to vsekakor pot, ko si si vse­ eno lahko sposodil kakšno knjigo, si naložil njeno vsebino na bralnik in bral. Meni še vedno veliko pomeni dotik, videz, otip in vonj papirja, torej lepa, stara klasična knjiga. Morda se bom tudi sama kdaj navadila na nov način branja. Ne vem. Zelo sem hvaležna naši bogati gimnazijski šolski knjižnici, ki mi je omogočila tudi v času karantene, da sem v času poučevanja na daljavo, vseeno prišla do novitet, do katerih sicer ne bi. Seveda, bralne navade se spreminjajo tudi s časom. Branje zame ni vedno vezano samo na leposlovje. Rada berem tudi strokovno literaturo, revije, časopise. Zagotovo pa branje človeka bogati in spreminja. Morda dijaki danes več berejo angleške knjige, kot smo jih mi. Če primerjam bralne navade mojih treh sinov, lahko rečem, da so imeli kar različne okuse. Med prvim in tretjim sinom je sicer devet let razlike. Tako tretji sin ni več bral istih naslovov, čeprav smo imeli knjige doma na polici. Starejša sinova, ki sta sedaj stara čez trideset let, več bereta kot moj najmlajši sin. Morda pa se bo tudi to spremenilo? Kot profesorica imate vpogled v bralne navade srednješolcev. Kakšen je njihov odnos do knjig? Radi berejo in kaj? Vsak učitelj bi moral biti provokativen. Učitelj pravzaprav takoj ugotovi, ali so dijaki prebrali knjigo ali ne. Res pa je, da so določene knjige, ki so predpisane z učnim načrtom, kar težke oziroma težko razumljive mlademu človeku. Učitelju bi morali zaupati in mu dati več časa za obravnavo določenih knjig. Branje je sicer proces. Vsak, ki bere, lahko knjigo razume na svoj način. Gotovo jo razume nekdo, ki je star petnajst let, drugače od človeka, ki že ima veliko lastnih življenjskih izkušenj. Če berete isto knjigo večkrat v različnih časovnih obdobjih, jo boste brali vsakič drugače. Velikokrat dam dijakom citate iz knjig, ki jih morajo komentirati, ker me zanima, kako so jih razumeli. Ali so jih razumeli enako kot jaz ali ne? Zlasti če gre za sodobne, moderne tekste. Vedno se mi zdi pomemben filozofski, zgodovinski, duhovni kontekst dobe, v katerem je delo nastalo. Književnost je zakladnica najrazličnejših tem, ki jih med poukom lahko odpiramo in o njih razpravljamo. Katere teme so tiste, ki pritegnejo dijake? Katere pa tiste, ki tudi vam še danes predstavljajo pri pogovoru z njimi trd oreh? Čeprav se hudujemo nad različnimi elementi zahtevne slovenske mature, zlasti pri slovenščini, pa je vendar prinesla tudi marsikaj dobrega. Odpiramo namreč teme, ki jih sicer ne bi. Pouk slovenščine je najbolj kompleksen predmet v srednji šoli, saj lahko učitelj pri pouku pokaže vse, kar ve z najrazličnejših področij. Pri interpretaciji literarnega dela mu koristi tudi znanje psihologije, geografije, likovne umetnosti, glasbe, zgodovine itd. Letos je tema pouka odnos med očetom in sinom. Kako vpliva na mladostnika pri petnajstih letih ločitev oziroma odhod očeta iz družine? Kako vpliva na njegovo mater in kako njena zamrznjena čustva vplivajo na otroke? Kako se lahko družinski vzorci ponavljajo v družini, dokler jih nekdo ne prepozna in jih noče več ponavljati? Lansko leto smo obravnavali vprašanje moči, povzpetništva, kapitala, vojne itd. To so teme, ki se jih pri drugih predmetih ne dotikamo. Zanimive so tudi medpredme- Intervju številka 2, marec 2021 tne povezave. S psihologinjo sva pripravljali temo ‚Dogodek v mestu Gogi‘ in kako se na odraslih osebah kaže pomanjkanje ljubezni, v katere deviacije lahko človek zaradi tega zaide. Jaz sem obravnavala dramo literarno, ona je iskala potrditev v znanih psiholoških teorijah in študijah. Izvedli sva tudi anketo o predstavah dijakov o ljubezni. Izkazalo se je, da imajo zlasti dijakinje še vedno zelo romantično predstavo o ljubezni in da sanjarijo o princih na belem konju. O teh stvareh bi se morali veliko več pogovarjati. V šoli vse preveč učimo in se premalo pogovarjamo o življenjskih temah. Ena od teh tem bi morala biti medsebojni človeški odnosi, ljubezen in predstave fantov ter predstave deklet o tej temi, ki je pravzaprav najpomembnejša. Morali bi soočati različna stališča, poglabljati razumevanje in toleranco. Prav tako nam manjka strpnega dialoga o čemer koli, stika z današnjim realnim življenjem in občimi problemi, kar se kaže tudi v negotovosti v sodobni slovenski družbi, ki je preveč izključujoča in velikokrat krivična in nespoštljiva do drugačnih in drugače mislečih. Ste v času poučevanja naleteli na generacijo, ki nikakor ni želela poseči po knjigi? Kako ste jo oz. kako dijake še danes motivirate za branje? Tudi taki dijaki se najdejo. Taki, ki zelo ljubijo obnove na Dijaški.net. Sama sicer vedno rečem, da moramo za vse zamujeno enkrat plačati. Dijaki goljufajo sami sebe in ne mene. Nikoli si nisem mislila, da bom doživela trenutek, da dijaki pogrešajo učitelje, sošolce in pouk, da hočejo šolo. Lep občutek. Dne 8. februarja smo praznovali kulturni dan, ki letos ni bil tak kot običajno, saj so odpadle marsikatere javne prireditve. Pa vendar, imate kakšen poseben in ustaljen način obeleževanja Prešernovega dne? Vsako leto v vseh svojih razredih 3. decembra, ki je Prešernov rojstni dan, pripravim Dan poezije. V prvih letnikih dijaki recitirajo pesmi, ki jih izberejo sami. V drugem letniku so na sporedu Prešernove pesmi: vsak dijak si mora izbrati svojo Prešernovo pesem, ki se ne sme ponoviti pri drugem sošolcu. Na ta način dijaki spoznajo 32 različnih naslovov. V tretjem letniku je na vrsti svetovna poezija, v četrtem pa sodobna slovenska poezija. Dijaki, ki so glasbeniki, lahko na ta dan pojejo, igrajo na inštrumente, slikarji predstavijo svoje slike, plesalci plešejo. Zelo pomembno mi je, da nastopijo vsi dijaki iz razreda brez izjeme. Najboljši dobijo za svoj prispevek tudi oceno. Imela sem nadarjene dijake, skladatelje, ki so uglasbili kako pesem, npr. Prešernovo, Strniševo. Nastale so res čudovite izvirne stvaritve. Letos smo imeli kar dve taki prireditvi, ob Prešernovem 3. decembru in 8. februarju, in to po zoomu. Torej nam v tem letu zaradi znanih okoliščin ni nič odpadlo. Vsi četrti letniki pa so imeli izčrpen pogovor o arhitekturi. Katero kulturno področje vas navdihuje? Je to le besedna umetnost ali morebiti tudi gledališče, vizualna, glasbena umetnost? Vedno me je zanimala celovita umetnost (glasbena, besedna, likovna, gledališka, arhitektura …). Na šoli imam tudi zelo posebno učilnico. Vodim likovni krožek. Sodelovala sem s številnimi umetniki, slikarji, grafi- ki, npr. Joštom Snojem, Skenderjem Bajrovićem, Bojanom Benso, ki so bili povabljeni mentorji celoletnih krožkov naših dijakov. S svojimi dijaki sem imela delavnice na temo literarnih obdobij, Špela Kuhar, ki je mati mojega dijaka, pa je pripravila likovni del. Pri pouku slovenščine so dijaki slišali pesem iz obdobja impresionizma, spoznali slikarja impresionista in sami ustvarjali. Nastalo je tako 32 del, ki so določen čas visela v naši učilnici. Nato smo jemali nadrealizem in so dijaki poslušali pesem Udoviča: ‚Fantazija v mestu na vodi‘ in ob tem spoznali slikarja nadrealista Staneta Kregarja itd. Pri pouku se mi zdi zelo pomembno izkustvo, torej čutni vtis in lastno doživetje in ustvarjanje. Na ta način spoznam dijake z drugega vidika. V njih vidim ljudi/človeka, ki je nadarjen, ki je, npr. bolj spreten v likovni dejavnosti od mene. Vidim ga, kakšen je med ustvarjanjem, kako se loti nekega problema. Vsak ima možnost ustvariti nekaj posebnega, enkratnega. Za to ne potrebuje ocene, daje pa mu občutek, da je zmožen ustvariti nekaj novega. Pomembno je, da visi v razredu slika vsakega dijaka. Ko pride dijak v razred, vidi svoj izdelek med izdelki drugih sošolcev. Na ta način dijaki sami poustvarjajo in dajejo prostoru svojo energijo. Ustvarjali smo tudi z glino. Na temo Prešernovih Gazel smo s pomočjo mentorice Rosane Kleindinst ustvarjali v glini posode, saj je bil moto te ure verz: »Ti si posoda mojega imena« itd. Kako gledate na trenutno kulturno dogajanje? Mislim, da je trenutno kulturnikom zelo težko. Vsako leto smo pripeljali 17 Intervju 18 številka 2, marec 2021 v gledališča vsaj polovico naših dijakov. Prekinja se neka tradicija. Težko je spet vzpostaviti prejšnje zanimanje in stanje. Kulturniki, ki ne nastopajo, nimajo sredstev za življenje, odvzeto jim je tisto, s čimer se preživljajo, kar imajo radi. Zoom ni isto kot doživetje v gledališču, ko slišiš, čutiš, srečaš osebo, ki jo rad vidiš, se drugače oblečeš, je dogodek. Februarja smo praznovali tudi svetovni dan materinščine. Se vam zdi, da Slovenci dovolj cenijo, spoštujejo in ne nazadnje ljubijo svoj jezik? To je naš jezik. V njem čutimo, izpovedujemo svoja čustva, smo najbolj mi sami. Z izražanjem tudi kažemo svojo identiteto, kot izkaznico, kdo smo, kakšna je naša kultura, kakšno je naše poznavanje jezika. Vedno govorim svojim dijakom, da je jezik prva vstopnica na poti do delovnega mesta. Pomembno je, da se tega zavedamo. Jezik je vse, je tudi narečje, ki bogati paleto različnih oblik jezika, je pesem, je pogovor. Pomembno pa je, da se spozna in dvigne kultura našega izražanja. Pri tem imate zelo veliko vlogo mediji. Da se uporablja knjižni jezik samo na prvem programu radia ali na Arsu, je res slabo. Jezik ustvarjate tudi novinarji na televiziji, v časopisih. Jezik je naša identiteta, nanj bi morali biti ponosni, saj je malo jezikov, ki imajo tako bogastvo besedišča, oblik, kot ga ima slovenščina. Jezika, ki ga ni več, ne moremo več obuditi. Center za materni jezik je v drugi hemisferi kot center za tuje jezike, to pomeni, da ima v našem življenju posebno mesto. Je srce našega doživljanja, bistvo našega razmišljanja in stika z drugimi. Bodimo ponosni na svoj blagoglasni najgloblji materni jezik. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Upam, da mi bo usoda naklonila še nekaj življenjskih moči in da bom lahko pripravila še kaj zanimivega. Rada bi, da bi imela občina Vodice kulturno pot, saj je bilo v tej občini rojenih kar nekaj zanimivih ljudi in bi bilo vredno popularizirati njihovo delo. Zelo rada bi sestavila kulturnozgodovinski in literarni vodnik Dijaki Gimnazije Vič pri uri medpredmetne povezave. po krajih, kjer so se rodili Kopitar, Petre, Kranjc, pa tudi Alešovec, Hubadi in drugi. Če mi bo čas dopuščal, bom popisala še zanimiva srečanja, ki sem jih organizirala med poučevanjem, npr. s pesniki in pesnicami: Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Miroslavom Košuto, dr. Vladimirjem Kosom, Francetom Pibernikom, Milanom Deklevo, Tomažem Šalamunom, Alešem Debeljakom, Meto Kušar, Barbaro Korun, urednico Drago Tarmanovo, pisatelji Ferdom Godino, Goranom Vojnovićem, Janijem Virkom, Aksinjo Kermauner, Tarasom Kermaunerjem, Bogdanom Novakom, Ferijem Lainščkom, pa tudi etnologi Damjanom Ovscem, Janezom Bogatajem, Markom Terseglavom, dr. Marijo Stanonik ter literarnimi zgodovinarji in jezikoslovci dr. Vladimirjem Osolnikom, dr. Alenko Šivic Dular, dr. Janezom Dularjem, dr. Špelo Šramel, Matejem Venierom, Vasjo Predanom ter dramatiki Vinkom Möderndorferjem, Matjažem Zupančičem itd. Društveni utrip številka 2, marec 2021 POHODI DU VODICE: Gora nad Studenim (Sv. Lovrenc, 1019 m) JOŽE ROŽMANEC Prijetno in toplo vreme, že kar pozno spomladansko, in omilitev protikoronskih ukrepov sta nas spet zvabila na plano. Dogovorili smo se, da končno začnemo letošnjo pohodniško sezono. Zaradi ukrepov, ki so prepovedovali gibanje zunaj domače občine, smo nekaj mesecev mirovali, zato smo sklenili, da naj bo prvi pohod primeren za oživitev že nekoliko zaspanega mišičevja. Izbrali smo zanimiv, a ne preveč zahteven vrh v bližini. Odločili smo se povzpeti na Goro nad Studenim (Sv. Lovrenc) v bližini Postojne. Dostop do izhodišča je dokaj enostaven, saj se po izvozu z avtoceste zapeljemo skozi Postojno mimo Postojnske jame v smeri Predjamskega gradu. Sledimo znakom za vas Studeno, kjer nas skoraj na koncu vasi usmeri kažipot na pot do parkirišča ob začetku pešpoti na Lovrenca. Že takoj ob parkirišču nas pozdravijo informativne table, ki nas seznanijo s podatki o kraju, zgodovini in značilnostmi bližnje okolice. Na bližnjem drevesu nas kažipot usmeri čez travnik na pot proti vrhu. Že s parkirišča vidimo tik pod vrhom cerkvico sv. Lovrenca, tako da o smeri pohoda ni nobenega dvoma. Pot kmalu postane vedno bolj strma in je speljana naravnost navzgor. Pelje nas čez travnike s posejanimi brinovimi grmi in skozi redke borove gozdiče, v katerih veselo poganjajo zgodnji zvončki. Z orientacijo ni težav. Višje ko se vzpenjamo, bolj se nam odpi- Pohodniki na vrhu Gore nad Studenim (Lovrenc, 1019 m) rajo lepi razgledi na postojnsko kotlino, Snežnik, Javornike in pobočje Nanosa. Lepa razgledna pot nas po kakšni uri hoje pripelje do cerkve svetega Lovrenca, ki je zgrajena v značilnem primorskem stilu z zvonikom v steni nad vhodom v hram. Okoli cerkvice se teren poravna in na travniku je postavljeno nekaj lesenih klopi in miz za počitek. Do samega vrha je še nekaj minut hoje, ki pa je poplačana s čudovito panoramo. Na vrhu je kamnit podstavek, v katerega je vzidan žig in na njem postavljena informacijska kamnita plošča z vrisanimi smermi bližnjih in daljnih vrhov in krajev. Na južni strani vrha sta v zavetrju postavljeni dve leseni klopi, na katerih sedeč lahko mirno opazuješ kraje pod seboj in vrhove na jugu Sv. Lovrenca. Lepo so se videli Slivnica in Javorniki nad Cerknico in za njimi še zasnežen Snežnik, v daljavi hribi ob hrvaški meji, pa Slavnik in Vremščica ter desno od njiju planota Nanosa s Plešo in Črnim vrhom. Severna stran vrha je obrasla z bukovim gozdom, ki se mu še vedno poznajo posledice žleda izpred nekaj let. Na našo srečo gozd še ni ozelenel in je omogočal pogled na severno stran s celotno panoramo Julijcev s Triglavom, del Karavank do Kamniško-Savinjskih planin s Kočno, Grintovcem, Planjavo in Ojstrico, ki so žareli v snežni belini. Ko smo se naužili prelepih razgledov, smo se spustili do cerkvice, kjer smo si ob eni od postavljenih miz privoščili zasluženo malico, ki smo jo prinesli s seboj, saj so lokali v dolini še vedno zaprti. Po vrnitvi v dolino smo bili presenečeni, kaj vse smo doživeli, seveda ob lepem vremenu, na tem ne preveč visokem in nezahtevnem vrhu. V tem zgodnjepomladanskem času je Lovrenc lepa izbira tudi za krajši družinski izlet. Ko spet obiščemo katerega od slovenskih vrhov, se vam znova oglasim. Zadovoljna družba pred cerkvico sv. Lovrenca 19 Društveni utrip 20 številka 2, marec 2021 MUZEJ. 1925 MARIJA KUNSTELJ Preteklo leto smo delali, živeli, športali, dopustovali ... na prilagojen način. Tudi na delo v muzeju so vplivale in še vplivajo razmere s korono, slike pa le pokažejo napredek pri delu. Jesenski in zimski čas smo vozili slalom med dovoljenji in prepovedmi. To je pomenilo, da smo poskušali opraviti čim več dela brez povzročanja dodatnih zdravstvenih tveganj. Brez tovrstnih ovir pa pišemo zgodbe o prostovoljstvu. To smo člani, krajani, ali zunanji sodelavci društva. Tudi tebe vabimo k zapisu, dragi bralec, bralka. Res je, da to zahteva nekaj truda, toda zapis, objava ali promocijsko gradivo bo nagrada za tvojo anekdoto ali prigodo iz prostovoljstva ali dobrega dela. Pošlji na e-naslov: muzej.1925@ gmail.com ali na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. Tokratna zgodba je zelo odkritosrčna, pisec se je pošalil na svoj račun. Prispeval jo je mlad kolega, predsednik PGD Notranje Gorice – Plešivica. Pozivnik Zgodba sega dobrih dvajset let nazaj. Kot operativni gasilec novinec sem imel željo, da bi imel svoj pozivnik. Tako bi bil obveščen o intervencijah, kajti v tistih časih ni bilo nobenega drugačnega sistema. In ob morebitnem pozivu bi se hitro odzval, saj sem bil doma zelo blizu gasilskega doma. Od nekdaj me je zvok vklopljene sirene ob intervenciji kar zmrazil. Želel sem pomagati, a vedel sem, da moram prej narediti tečaj za operativnega gasilca. Sem pa z veseljem skoraj vedno prišel v gasilski dom in zaprl garažna vrata, ko so se starejši odpeljali na intervencijo. Ko sem končno opravil tečaj in pridobil čin gasilca, sem poveljnika takoj pocukal za rokav in mu izrazil še eno veliko željo, željo po nošenju pozivnika. Takrat so bili pozivniki redkost, imeli so jih le najbolj zagnani. Poveljnika sem zaman prepričeval, a ob zvoku sirene sem že hodil na intervencije. Minilo je kar nekaj časa, ko je poveljnik znova delil pozivnike, in takrat je stopil predme in me vprašal, ali si ga še vedno želim. Z veselim glasom sem potrdil njegovo vprašanje. Pozivnik sem zataknil za pas in ga vedno nosil z seboj. Nekega dne, ko sem prišel iz nočne službe, sem zjutraj spal in preslišal pozivnik za intervencijo, pa tudi sireno. Ko sem se prebudil, mi je pozivnik ponovno zazvonil. Hitro sem se oblekel, odhitel do gasilskega doma in bil zelo vesel, da sem prišel prvi. Takoj sem razbil steklo na sireni in jo prižgal. Po nekaj sekundah je prišlo še nekaj gasilcev in vsi so me spraševali, kje gori, saj se njihov pozivnik ni oglasil. »Kako da ne?« je bilo moje vprašanje. Ker se jim je zdelo vse skupaj čudno, so preverili moj pozivnik in ugotovili, da je bila intervencija že zjutraj, ko sem spal. Moj pozivnik je bil namreč nastavljen na 15-minutni opomnik. Zaradi moje velike želje po intervenciji in nepreverjene informacije sem se zelo osmešil. Poveljnik in člani so me gledali kar malo postrani in vsakič, ko smo se srečali, kaj hudomušnega pripomnili. Simon Selan, PGD Notranje Gorice – Plešivica Društveni utrip številka 2, marec 2021 Spet zbrani! SIMONA ŽEBOVEC Kako pa bo letos z občnim zborom? Ali se bomo sploh kaj videli!? Hm ... Kaj pa prek aplikacije ZOOM? No, pa poskusimo. Nekako takole je potekalo letošnje dogovarjanje glede občnega zbora. Ne glede na razmere pa smo se odločili, da ga izvedemo in to kar prek kamere. Lahko rečem, kar v imenu vseh, da smo zelo uživali ter kljub komunikaciji na daljavo in sedenju na domačih naslanjačih namesto na godbenih stolih, uspešno opravili dogovarjanje glede planov, ki jih imamo za leto, ki je pred nami. V letošnjem letu bi izpostavili samostojni koncert Godbe Vodice in Slovenskih muzikantov ob dnevu državnosti in novoletni koncert, ki naj bi izzvenel kot generalka za našo 100. obletnico v Cankarjevem domu, ki bo 17. decembra 2022. A vendar, naše slovo je temeljilo na upanju, da se kmalu spet vidimo. DU Vodice v letu 2020 MAJDA ŠAVLI Leto 2020 je za nami. Bilo je nenavadno, naporno, drugačno kot vsa leta doslej. S pričakovanjem boljšega, bolj predvidljivega, bolj varnega in bolj običajnega smo vstopili v letošnje. V mesecu marcu leta 2020 je bil že sklican občni zbor društva, ko je našo deželo, pravzaprav cel svet nepričakovano zaobjel novi koronavirus covid-19. Nismo ga poznali, nič nismo vedeli o njem. Če smo do sredine marca lahko izvajali naše dejavnosti; pohodniki in kolesarji, balinarji, pevska skupina, ustvarjalne delavnice, aerobna skupina, telovadna skupina, se je ko- nec meseca delo društva popolnoma ustavilo. S spoštovanjem vseh občinskih navodil in navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil preklican sklic občnega zbora in odpovedane vse druge dejavnosti, tudi praznovanje 50-letnice delovanja našega društva. Življenje je teklo dalje pod posebnimi pogoji. Člani odborov društva in poverjenice smo spremljali naše člane in pomagali, če je bilo potrebno, pomagali smo tudi pri razdelitvi zaščitnih mask. Delna sprostitev ukrepov v mesecu juliju in avgustu pa je dovoljevala samo druženje manjših skupin, tako da občnega zbora ali izletov nikakor nismo mogli izpeljati. Prijetno pa nas je razveselil klic di- rektorice Vrtca Škratek Svit, ki je s svojimi sodelavci pripravila razkužilo za vse člane našega društva. Uporabno in koristno novoletno darilo so razdelile naše poverjenice. Hvala jim v imenu vseh upokojencev DU Vodice. Tudi letošnje leto 2021 je še polno neznank. Večina neugodnih okoliščin, ki nam je spremenila način življenja, vzdrževanje stikov in delovanje, ostaja dalje, brez možnih napovedi, do kdaj in kako dalje. Delovanje v normalnih okoliščinah se odmika v prihodnje mesece. Do kdaj? Bomo videli, doživeli. Dragi upokojenci, ostanite zdravi. Upamo, da se kmalu srečamo. 21 Dogodki 22 številka 2, marec 2021 Prebolel sem covid-19, kaj pa zdaj? MONIKA KUBELJ Okužbo z virusom, ki že leto dni živi med nami in nam kroji življenje, je vsakdo prebolel po svoje. Tisti, ki so se okužili, seveda. Najprej smo se ubadali s tem, kako okužbo sploh preprečiti, zdaj se ubadamo z vprašanjem, ali se cepiti, kdaj se cepiti in kakšni so lahko zapleti na dolgi rok pri tistih, ki so korono preboleli. Roko na srce, čeprav vemo že marsikaj, bo na morebitne posledice prebolelih še treba počakati. Priznani strokovnjak na področju farmacije, prof. dr. Borut Štrukelj, svetuje, kako okrepiti imunski sistem za večjo odpornost proti različnim sezonskim okužbam, ne le koronavirusu, ki je povzročil pandemijo. Za obrambo telesa pred patogenimi mikroorganizmi, ki nas lahko okužijo, je zadolžen imunski sistem. Če je ta zdrav, lahko to nalogo opravlja zelo učinkovito, saj na različne načine preprečuje vdor patogenih mikroorganizmov v telo ali poskrbi za njihovo odstranitev, če pride do okužbe. Sami si lahko pomagamo tako, da primerno skrbimo za kondicijo, obvladujemo stres ter se kakovostno prehranjujemo. Znaki oslabljenega imunskega sistema Telesno odpornost oslabijo vsakdanji stres, pomanjkanje telesne aktivnosti, neuravnotežena prehrana, utrujenost in pomanjkanje spanja, naporen delovnik, uživanje večjih količin alkohola, kronične bolezni in zdravila, ki delujejo na imunski sitem oz. motijo njegovo delovanje. Znaki slabšega delovanja imunskega sistema pa se kažejo kot kronična utrujenost, saj ljudem primanjkuje energije. Nahod in kašelj kar ne izgineta, saj ponavljajočim se okužbam ni videti konca. Pogoste so tudi druge virusne okužbe, predvsem glivične, okužbe prebavil in vnetje sinusov. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom prav tako počasi okrevajo pri okužbi z nenevarnimi mikrobi, padec odpornosti pa se pokaže tudi na koži in v ustih, saj se lahko pojavijo herpesi in afte. 1. Kaj storiti za boljšo odpornost? Z zdravim načinom življenja poskrbimo za dobro delovanje imunskega sistema in krepitev odpornosti. Priporočljiva je redna telesna dejavnost, vsaj 30 minut hoje na dan, 5 do 7 dni na teden. Za normalno delovanje potrebuje imunski sistem dovolj spanja. Kajenje, alkohol in kronični stres zmanjšajo učinkovitost imunskega sistema. 2. Pomembna je tudi zdrava prehrana Zdrava prehrana, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave, prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. V zimskem času, ko je na voljo manj svežega sadja in zelenjave, si lahko pomagamo z vitaminsko-mineralnimi pripravki. Med vitamini imajo pomembno vlogo za imunski sistem vitamini A, B6, B12, C, D in folna kislina, med minerali pa cink, selen, železo in baker. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je vsem naštetim podelila zdravstveno trditev, da imajo vlogo oz. da prispevajo k delovanju imunskega sistema. 3. Prof. dr. Borut Štrukelj ob tem našteva nekatere vitamine, ki imajo pri krepitvi imunskega sistema posebej pomembno vlogo: vitamin C, vitamin D, vitamin E. Poleg naštetih vitaminov je za telo zelo pomemben tudi že omenjeni cink kot eden od nujnih mineralov. »Znanstveno je dokazano, da pripomore k zmanjšanemu razmnoževanju novega koronavirusa. To resda velja ob dodatku zdravila, ki ga bo po presoji predpisal zdravnik, prisotnost cinka in vitaminov v telesu pa daje primerno osnovo za boljše spopadanje s trenutno virusno boleznijo,« izpostavlja dr. Štrukelj. Med posledicami tudi utrujenost »Najbolj izrazita ostaja utrujenost, slabša fizična zmogljivost,« je opisala Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana posledice novega koronavirusa pri tistih, ki niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja. »Sicer imajo zdravi, tudi športniki, potem še kar kakšen mesec ali dva, ko so se preostali simptomi že umirili, še kar velike težave s splošno kondicijo. Hitreje se zadihajo, lahko se pojavlja nespečnost.« Pri tistih, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje in so starejši, pa so težave še večje. »Ta čas do popolnega okrevanja je pri bolnikih s covidom bistveno daljši kot pri preostalih okužbah dihal, pri večini izzveni po približno treh mesecih,« opisuje izkušnje slovenskih zdravnikov Logarjeva. Nekateri bolniki imajo, potem ko so bolezen preboleli, motnje kratkoročnega spomina. »Se pravi, težave s priklicem kakšnih besed, ki jih ne uporabljajo vsakodnevno, ali pa zamenjajo te besede. Kar pogosti so glavoboli. Denimo, ljudje, ki prej niso imeli glavobolov, so imeli v prvih treh mesecih pogosto še vedno glavobole,« pojasni Logarjeva in dodaja, da obstajajo tudi hujše nevrološke težave. Opisujejo nastanek tako imenovanega Guillain-Barréjevega sindroma, pri katerem gre za mišično ohromitev, ki je dokazano povezana s številnimi infekcijskimi boleznimi. Tudi pri bolnikih s covidom so opisani posamezni primeri teh mišičnih ohromitev. Predvsem pri bolnikih s težjo obliko bolezni, ki so imeli pljučnico covid-19, zdravniki ugotavljajo, da nastajajo vezivne spremembe v pljučih, kar vpliva na pljučno funkcijo. Ker Dogodki številka 2, marec 2021 težke pljučnice zelo rade puščajo posledice v obliki kakšne zatrditve pljučnega tkiva. Ali bodo te posledice trajne ali bodo po določenem času izginile, bo pokazal čas. Vendar bodo pri hudih fibroznih spremembah, pri katerih nastane veliko vezivnega tkiva, zagotovo posledice ostale. Raziskava, v kateri je bilo lani udeleženih 128 bolnikov in zdravstvenega osebja dublinske bolnišnice St James‘s, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala, da je 52 odstotkov udeležencev poročalo o vztrajnem pojavu utrujenosti. Oceno so podali v povprečju deset tednov po kliničnem okrevanju po okužbi, ne glede na to, kako resna je bila začetna okužba, povprečna starost udeležencev pa je znašala 50 let. Vsi so bili pozitivni na novi koronavirus. »Vse pogosteje opažamo dokaze o »dolgotrajnem covid-19«, utrujenost pa je le eden izmed najpogostejših stranskih učinkov,« je o irski raziskavi povedal Michael Head z Univerze v Southamptonu. In še bolj so k temu nagnjeni tisti z depresijo in anksioznimi stanji. Cepljenje, kdaj in ali? Tisti, ki so okužbo preboleli, sploh ne razmišljajo, ali bi se cepili, saj so na svoji koži občutili resnost bolezni. Slovenija je naročila prva cepiva različnih ponudnikov in prve skupine najbolj ogroženih so že začeli cepiti. Kdaj bomo na vrsti vsi, kako dolgo bomo morali cepljenja ponavljati ali se bo za bolj svobodno gibanje res treba obvezno cepiti, bomo še videli. Za zdaj pogovori tečejo v to smer, da bi cepljeni imeli takoimenovana zelena potrdila za lažje potovanje. Tako bi spet lahko zagnali turizem. Vprašanja in odgovori NIJZ ALI JE OSEBA PO PREBOLELI BOLEZNI ZAŠČITENA PRED VNOVIČNO OKUŽBO? Rezultati študij kažejo na prisotnost protiteles proti novemu koronaviru- su pri posameznikih, ki so preboleli bolezen. Stopnja in trajanje zaščite po preboleli bolezni za zdaj še nista znani. Poročali so tudi o ponovnih okužbah pri ljudeh, ki so že preboleli covid-19. KJE SO NA VOLJO KLJUČNE INFORMACIJE O NOVEM KORONAVIRUSU SARS-COV-2? Ključne informacije so na voljo: - na spletni strani NIJZ: https:// www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, - na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI: https://www. gov. si /teme / koron av i r u s - s a rs -cov-2/, - v klicnem centru Vlade RS za informacije o koronavirusu: 080 14 04 (od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro). Klicni center je iz tujine dosegljiv na telefonski številki 00 386 1 478 7550. ALI JE PO ZAKLJUČKU KARANTENE POTREBNO TESTIRANJE? Ne, testiranje po zaključku karantene ni potrebno, če se pri osebi ne razvijejo znaki oziroma simptomi okužbe z novim koronavirusom. V takem primeru o smiselnosti testiranja in zdravstveni obravnavi presoja izbrani osebni zdravnik. KAKO SE OKUŽBE Z NOVIM KORONAVIRUSOM ZDRAVIJO? V Sloveniji imamo nacionalne smernice klinične obravnave bolnikov s covid-19, ki narekujejo, da je zdravljenje simptomatsko. To pomeni, da blažimo prisotne simptome in znake bolezni. V primeru najtežjih in življenje ogrožajočih stanj pa imamo v Sloveniji na voljo vse ukrepe, ki so trenutno priporočeni v svetu. ALI ŽE OBSTAJA ZDRAVILO PROTI NOVEMU KORONAVIRUSU? Za zdaj učinkovitega zdravila za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom ni. V primeru okužbe se zdravijo oziroma blažijo simptomi in nudi podpora obolelim organskim sistemom. KAKŠEN JE VPLIV OKUŽBE NA NOSEČNICE IN RAZVOJ PLODA? Nosečnice, ki so starejše od 35 let, s prekomerno telesno težo ali s kroničnimi boleznimi, kot so visok tlak ali sladkorna bolezen, imajo večje tveganje za težji potek covid-19. Nosečnice s težjo obliko covid-19 pogosteje potrebujejo sprejem na enoto za intenzivno zdravljenje, kot ženske iz iste starostne skupine, ki niso noseče. Nosečnice imajo lahko tudi povečano tveganje za neugoden izid nosečnosti, kot je prezgodnji porod. Pomembno je, da nosečnice upoštevajo priporočila za preprečevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 in skrbno spremljajo svoje zdravstveno stanje ter v primeru okužbe dihal pokličejo svojega izbranega ali dežurnega zdravnika. ALI SO OSEBE Z ALERGIJO BOLJ DOVZETNE ZA OKUŽBO Z NOVIM KORONAVIRUSOM ALI TEŽJI POTEK BOLEZNI? Dosedanje raziskave kažejo, da alergije, vključno z blago alergijsko astmo, ne predstavljajo pomembnega dejavnika tveganja za okužbo ali za težji potek okužbe z novim koronavirusom. Posamezniki s kroničnimi boleznimi pljuč, vključno z osebami z zmerno do hudo alergijsko astmo, pa imajo lahko ob okužbi z novim koronavirusom povečano tveganje za poslabšanje astme ali težji potek bolezni covid-19. Tveganje za poslabšanje je večje predvsem pri osebah, ki imajo že sicer težjo obliko astme, pri tistih, ki ne jemljejo redno predpisane osnovne terapije za astmo ali pogosto potrebujejo zdravila za lajšanje simptomov (Ventolin, Berodual). Predlagamo, da bolniki z astmo v tem času redno in pravilno jemljejo zdravila, ki jim jih je predpisal lečeči zdravnik. 23 Dogodki 24 številka 2, marec 2021 Ko šola spet oživi AJDA BATISTIČ 15. februar 2021 – dan D, dan, ko so se vsi učenci osnovnih šol po skoraj štirih mesecih spet vrnili tja, kamor sodijo – v učilnice. Potem ko je šola 19. oktobra 2020 zaprla svoja vrata zaradi poslabšane epidemiološke slike, se je šolanje preselilo na računalnike. Šolanje na daljavo je bilo učencem znano že iz preteklega šolskega leta, zato je bilo vsaj logističnih težav nekoliko manj. Čeprav so bili nekateri učenci sprva veseli, da si bodo šolsko delo kreirali po svoje, glede na »svoj urnik«, se je kmalu izkazalo, da bodo morali k delu pristopati še odgovorneje in bolj zavzeto. Postati so morali pravi mali odrasli. Iskati so morali tudi motivacijo, ki jo je bilo pri nekaterih iz dneva v dan manj. Štirje meseci so tako ne le v znanju, pač pa tudi v odnosu do dela, v odgovornosti, socializaciji pri določenih učencih … pustili ne malo vrzeli. Vrnitev v šolske klopi je v otrocih torej vzbudila mešane občutke. Po eni strani so bili veseli, da se bodo srečali s sošolci in prijatelji, zadovoljni so bili, saj bodo lahko spet normalno sledili učiteljevi razlagi, jih je pa zaskrbelo ob preverjanjih in ocenjevanjih znanja. V njih se mešata skrb in veselje, vendar pri večini otrok vseeno prevlada zadovoljstvo. Želim si, da bi tako tudi ostalo. Naj ob tej priložnosti večini učencev tudi čestitam, saj so se skupaj z učitelji učili novih strategij, se prilagajali delu, vestno skrbeli, da je bilo šolsko delo opravljeno, razmišljali so o novi stvarnosti, poustvarjali, skrbeli za svoje zdravje in se neugodnemu položaju navkljub razvijali. »Že od začetka šolanja na daljavo, sem se veselila vrnitve v šolo. Čeprav sem se bala spraševanja in testov, sem res vesela, da smo se vrnili, da sem s prijatelji in da pouk poteka v živo. Malo pa pogrešam več prostega časa in kasnejšega vstajanja. Vseeno sem vesela, da smo se vrnili!« (Lili Perko) »Mislim, da je to, da smo se vrnili v šolo, SUPER! Najprej sem mislila, da bo delo od doma zabavno, ampak sem ugotovila, da preživeti toliko časa na računalniku sploh ni zdravo. Vsak dan sem bolj pogrešala šolo, učilnico in sošolce.« (Sania Balas) »Vrnitev v šolo se mi zdi bedna ideja, ker je dolgčas, veliko je testov in spraševanj, kar je zelo zelo zelo zanič. Je pa v redu, da se vidim s prijatelji, saj se zabavamo med odmori in se pogovarjamo. Je bilo pa doma bolj udobno in tiho.« (Luka Jeraj) »Zelo dobro je, da smo se vrnili v šole. Ko sem se doma učil, je bilo tiho, zdaj pa je vse drugače. Tukaj je občutiti otroški raj in povezanost razreda. Veliko bolj je veselo, zato je bila vrnitev zelo dobra!« (Ožbej Stanonik) »Zelo sem bila vesela, ko sem se vrnila v šolo, saj sem imela doma malo motivacije. Poleg tega sem spet videla svoje prijatelje, spet se skupaj smejemo in zganjamo lumparije. Moj vid se je po štririh mesecih dela za računalnikom zelo poslabšal, zaradi česar sem zelo žalostna.« (Mia Kranjec) »Meni je vrnitev v šolo zelo všeč, saj se več dogaja in si snov lažje zapomnim. Bolj sem zbrana, zato mi grejo naloge bolje. Všeč mi je, ker lahko med razlago vidim in opazujem učitelja. Med odmori pa mi je všeč, ker je vedno živahno (fantovske traparije).« (Maruša Pezdirc) »Ko je bila šola na daljavo, je bil čisti dolgčas. Zelo sem vesela, da smo se vrnili v šolo, čeprav moramo na hodnikih nositi maske. V šoli mi je bolje, ker si ob prijateljih in tudi učitelji ti lahko pomagajo, če česa ne razumeš. Snov ti tudi bolj natančno obrazložijo.« (Sara Kastelic) Pesem Anje Jenko, ki je nastala ob poustvarjanju Vodnikove pesmi Moj spomenik MOJ SPOMENIK Kaj si želim, da ostane za mano, kaj šlo bo v pozabo, kaj večno bo znano? Bodo to le lepi spomini, ki ostali bodo moji družini? Me bodo poznali po Nobelovi nagradi, izumu, knjigi, mogoče razstavi? Ljudeh, ki življenje sem jim spremenila, ko naprej sem ves svet premaknila? Se bodo otroci v šolah učili, 21. stoletje pri zgodovini? Zapomnili bodo si vsak obraz in mednje spadala bom tudi jaz. Res je, želim spremeniti si svet, da boljše bilo bi v njem za živet. Mogoče uspe mi ali pa ne, prosim pa vas, ne pozabite me. Anja Jenko Dogodki številka 2, marec 2021 Prešerno o Prešernu MIRJAM OSOLNIK IN ŠPELA MALUS JERAJ ŠPELA MALUS JERAJ V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom smo tudi v prvem razredu posvetili nekaj pozornosti našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. O Prešernu in njegovem življenju vemo ogromno; pa vendar nihče ne ve točno, kakšen je bil na pogled. Njegov portret se skozi zgodovino pojavi večkrat, a niti eden ni nastal v času pesnikovega življenja. Prešeren namreč ni hotel pozirati umetnikom v tistem času. Portreti Prešerna so tako skozi čas nastajali po spominih umetnikov, ki so ga poznali, po opisih njegovih sorodnikov in znancev ter po dejstvih, ki jih poznamo iz njegovega življenja. V vlogo slikarja so se postavili tudi prvošolci, ki so pesnikov portret na list ujeli s tehniko oglja. Otroci so bili pri svojem delu zelo uspešni in nastalo je nekaj zelo zanimivih in posrečenih portretov. 25 Dogodki 26 številka 2, marec 2021 Domoznanstvo v Knjižnici Vodice KARMEN JANČAR Med pomembnimi nalogami vsake knjižnice je oblikovanje zbirke domoznanskega gradiva. V Knjižnici Vodice že leta s posebno skrbjo zbiramo gradivo, ki se po vsebini nanaša ali je nastalo na območju Vodic ali so ga ustvarili avtorji s tega območja. Tako uporabnikom knjižnice nudimo informacije o aktualnem dogajanju na njihovem območju in jih seznanjamo s podobo ter zgodovino kraja. S tem poskrbimo, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod ter da je gradivo dostopno najširši javnosti. Danes lahko do gradiva dostopamo fizično, z digitalizacijo gradiva pa tudi virtualno: s spletne strani knjižnice, portala Kamra ali dLib-a. Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice. Zato vas, dragi bralci, prosim, če imate doma kakšne brošure, knjige, slike, razglednice povezane z območjem občine Vodice, prinesite jih v Knjižnico Vodice, kjer bomo poskrbeli, da bodo ostale dostopne za prihodnje rodove. Prav tako pozivam vse avtorje, javite se! Z veseljem se dogovorimo za predstavitve vaših del in uvrstitve del v našo zbirko! V zadnjem letu smo v naši knjižnici pridobili kar nekaj novosti, ki smo jih uvrstili v našo domoznansko zbirko. Najpomembnejši je seveda zbornik Občine Vodice Dediščina ljudi in krajev. Pomembno delo o zgodovini, kulturni dediščini in znamenitih osebnostih kraja! Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU je izdal knjigo z naslovom Jaz sem pa tako slišal: folklorne in druge pripovedi od Spodnjih Pirnič prek Vodic, Mengša, Domžal, Lukovice, Blagovice, Moravč in Vač do Podgorice. Prinaša 160 pripovedi zapisanih v gorenjskem narečju. Pripovedovalci so za knjigo prispevali duhovno izročilo iz svojega spomina in spomina svojih prednikov. Prikupne poučne pesmice za prepevanje z vključenim notnim zapisom je napisala Katja Šuštar in jih izdala v knjigi z naslovom Živali, ki so ostale brez pesmic. Če je vaš telefon opremljen z bralnikom QR kod, pa lahko pesmicam tudi prisluhnete. Če hočete izvedeti več o svojem kraju ter domačih avtorjih, je knjižnica pravi naslov! Se vidimo v knjižnici! Dogodki številka 2, marec 2021 Vpis v vrtec HEDVIKA ROSULNIK Vlogo za vpis je treba oddati do 31. marca, kljub temu da javni vrtci vpisujejo in sprejemajo otroke na podlagi prijave in prostih mest vse leto. Ko se mesta po zaključenem postopku vpisa zapolnijo, je v večini javnih vrtcev težko dobiti prosto mesto, posebej za najmlajše otroke. Tudi v našem vrtcu bi lahko v spomladanskem času odprli dodatni oddelek za otroke rojene v prvi polovici leta 2020, če bi imeli prostorske možnosti. V vrtec lahko vstopajo otroci, ko dopolnijo najmanj 11 mesecev. Prednost pri sprejemu imajo otroci s posebnimi potrebami in otroci, za katere starši predložijo mnenje centra za socialno delo. Če je vpisanih več otrok, kot je prostih mest, vloge obravnava komisija, ki določi prednostni vrstni red na podlagi kriterijev občinskega pravilnika o sprejemu. V Sloveniji je v vrtce vključenih 82,7 odstotka otrok, od tega jih je 94,3 odstotka vključenih v javne vrtce. Delež najmlajših, eno- in dveletnikov je 67,2-odstoten. Evropski strateški cilj na področju izobraževanja predvideva 95-odstotno vključenost za štiri- in petletne otroke. V Slove- niji je ta cilj skoraj dosežen, saj je v vrtce v tem šolskem letu vključenih 94,1 odstotka štiri- in petletnikov. Vključevanje v sistem predšolske vzgoje je pomembno, saj je zgodnje učenje ključno za nadaljnji socialni, osebnostni, miselni in govorni razvoj. Vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu je specifično, saj temelji na različnih didaktičnih pristopih in oblikah. Pri delu v majhnih skupinah in individualnem delu upoštevamo razvojno stopnjo, značilnosti, zanimanja, močna in šibka področja posameznega otroka. V vrtcu za otroke, ki imajo določene razvojne težave, primanjkljaje, ovire ali so dolgotrajno bolni, izvajamo dodatno strokovno pomoč, ki jo izvaja vzgojiteljica za izvajanje DSP. Prav otroci z dodatno strokovno pomočjo in otroci rojeni proti koncu leta pogosto ostajajo v vrtcu še eno leto. Delež otrok z odloženim šolanjem je v Sloveniji že presegel 12 odstotkov. Vrtec nudi otroku ustrezno, varno in spodbudno okolje, kjer se lahko v družbi vrstnikov brezskrbno igra, uči. Vrtec je pomembna podpora staršem pri vzgoji, varstvu, učenju. Kako zelo pomemben je vrtec, se je pokazalo tudi v času epidemije. Delež otrok vključenih v nujno varstvo je v našem vrtcu zelo visok. V januarju smo začeli z več kot 30-odstotno prisotnostjo, v tretjem tednu je bilo prisotnih že več kot 40 odstotkov vpisanih otrok. Vsi čakamo na postopno sproščanje ukrepov, vendar bo treba še nekaj časa upoštevati varnostna priporočila. Zato bo tudi vpis v vrtec potekal drugače, brez dneva odprtih vrat. Za vse informacije o vrtcu, programu, vpisu, nas pokličite ali pa nam pišite. Vlogo za vpis v Vrtec Škratek Svit Vodice, enoto Skaručna in enoto Utik dobite na spletni stani vrtca: www.vrtec-vodice.si ali v vrtcih. Vlogo za vpis, za šol. l. 2021/2022 oddajte, pošljite na naslov: VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE, FRANCA SEŠKA C. 15, 1217 VODICE ali vodice@vrtec-vodice.si VPIS DO 31. MARCA 2021 Za več informacij nas pokličite: 01 83 24 992 Vljudno vabljeni! 27 Dogodki 28 številka 2, marec 2021 Na kolo za sprostitev in telo BARBARA BOH Že dolgo, v letošnjem letu pa sploh, Slovenci radi sedemo na kolo. Gotovo bi bili zanimivi rezultati raziskav o tem, koliko koles ima vsako slovensko gospodinjstvo, koliko zemljevidov kolesarskih poti ima Slovenija in koliko kilometrov kolesarskih poti smo v Sloveniji zarisali na naše ceste. Slednje je zaradi projekta Mreža poti LAS, ki se razvija na območju občine Vodice ter sosednjih občin na območju LAS Za mesto in vas (Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš in Vodice), vrisalo novih 64.372 »kolesarskih metrov«. Občine so s pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja označile kolesarske poti in jih povezale v mrežo poti na območju LAS. Kolesarske poti potekajo po obstoječih prometnih površinah in povezujejo posamezna občinska središča ter nudijo možnost izbire rekreativnih poti do kulturnih in naravnih zanimivosti v okolici. S tem se spodbuja tako turistični razvoj kot vsakodnevno trajnostno mobilnost, ki je prijaznejša okolju in posamezniku, saj spodbuja zdrav in aktiven življenjski slog. Vemo, da je prav kolesarska infrastruktura najpomembnejši dejavnik spodbujanja kolesarstva, ki bo tako bolj prijetno in varno, saj bo potekalo po ustrezno označenih poteh s talnimi oznakami ter informacijskimi tablami. Električna kolesa postajajo vse bolj zanimiva in uporabna, ne le za kolesarske navdušence in starejše, ki jim pomoč električnega motorja pomaga pri premagovanju različnih terenov in razdalj, temveč postajajo v Evropi vse pogosteje alternativa avtomobilom in motorjem. S primerno kolesarsko infrastrukturo, kot so varne kolesarske poti in dostopne električne polnilnice, lahko s kolesom nadomestimo avtomobil za vse poti do 20 km. Kot je pokazala raziskava Zvezne nemške agencije za okolje, je že navadno kolo v mestih hitrejše prevozno sredstvo pri razdaljah do 5 km. Z električnim kolesom pa lahko avtomobil prehitimo na razdalji do 10 km, prav tako pa ne prihaja do velikih časovnih razlik med uporabo električnega kolesa in avtomobila tudi pri razdaljah do 20 km1. Projekt E-nostavno na kolo je nastal v povezavi s petimi lokalnimi akcijskimi skupinami v Sloveniji ter lokalnimi partnerji: Občino Vodice, Občino Medvode, JZ Sotočje Medvode ter Društvom Barka iz Medvod. Namenjen je vzpostavitvi kolesarju prijaznih postajališč, ki omogočajo dobro kolesarsko izkušnjo na Gorenjskem. V Vodicah in Medvodah so se postavila kolesarska postajališča z mizo, klopmi in košem za smeti; kolesarska stojala; stebrički z orodjem za kolesa ter solarne in električne polnilnice koles. Prav tako sta partnerja projekta Občina Vodice in Občina Medvode pridobili po šest novih električnih koles, ki jih uporabljata Dogodki številka 2, marec 2021 za vsakodnevno mobilnost in spodbujanje turizma. Za kakovostnejšo uporabniško izkušnjo vsem kolesarjem na območju LAS se je izvedlo usposabljanje turističnih ponudnikov s povabilom k vključitvi v mrežo Kolesarjem prijaznih ponudnikov. Vanjo se lahko vključujejo gostišča, ponudniki nastanitev in kampingov, kolesarski servisi, turistične agencije, vodniki in drugi turistični predstavniki, ki imajo vsaj polovico svoje ponudbe namenjene kolesarjem. Kriteriji, kdo lahko prejme oznako »Kolesarju prijazen ponudnik«, so se oblikovali na podlagi raziskave dobrih praks iz Slovenije in tujine. V ta namen se je izvedel pregled dobrih praks med sodelujočimi LAS-i in ocena prenosa dobrih praks ter uresničevanje poslovnih priložnosti med LAS-i. Poleg omenjenih projektov LAS se v Sloveniji izvajajo še številni drugi evropski in nacionalni projekti spodbujanja kolesarstva z namenom izboljšanja statistike, ki pravi, da v Sloveniji le 8 odstotkov prebivalstva vsakodnevno uporablja kolo kot osnovno prevozno sredstvo, medtem ko ta delež na Nizozemskem znaša 35 odstotkov prebivalstva. Želimo si, da bi bilo v prihodnje na cestah manj avtov in bistveno več kolesarjev, saj bo to pozitivno vplivalo tako na ljudi kot na okolje. Skozi postni čas do velike noči DRAGICA ČUK Na pepelnično sredo smo vstopili v postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Sklenili ga bomo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Je čas, ki predstavlja še posebno priložnost, da poglobimo naš odnos z Jezusom. Naj si bo s postom, dobrimi deli ali z izkazovanjem ljubezni do ljudi v stiski. Še posebej pa z molitvijo. Oživimo jo! Smo v času, ko je nujno, da se vzpostavi in obudi občestvo ob domači mizi. Naj nas tako poleg hrane združuje tudi molitev in pogovor o Božji besedi ter skrb za drugega. Letos je papež Frančišek razglasil Leto svetega Jožefa, ki se je začelo 8. decembra 2020. Vsi lahko najdemo v njem človeka, ki je neopažen. Človeka, ki živi z nami vsak dan s svojo obzirno dobroto, priprošnjika in vodnika v težavah. Zaupano mu je bilo veliko poslanstvo v načrtu odrešenja, zaupajmo mu tudi mi in se mu priporočajmo. »Zgodi se, da gremo skozi temino v življenju in se bojimo, da ne bo izhoda. Prestrašeni smo pred skrivnostjo trpljenja in smrti, zlasti nedolžnih in bolnih,« je pri opoldanski molitvi na drugo postno nedeljo dejal papež Frančišek. »Takrat potrebujemo luč, da se povzpnemo na goro in zremo lepoto Vstalega, kakor so apostoli spremenjenega Jezusa. Paziti pa se moramo duhovne lenobe: dobro nam je pri molitvi in bogoslužju in to nam zadošča. Ne! Nikoli ne bežimo pred napori življenja,« je še dodal. Čeprav je danes v svetu veliko trpljenja, pa sodobni človek izgublja stik s trpečim Jezusom. Vedno bi namreč radi izbrali samo Jezusa Odrešenika – zmagovalca, pa vendar je treba premišljevati tudi njegovo trpljenje, njegov križev pot; ni velike noči brez velikega petka. Toda grob nima zadnje besede. Jezusova smrt na križu je izničila Adamov greh. Bog je poslal svojega Sina, da se je učlovečil in iz ljubezni za nas daroval njega samega. Ko bo letos znova zasijala luč, molimo, da bo vstali Kristus v našem srcu zasijal svetleje kot kdaj prej. Naj se vesela Aleluja razlega povsod, kamor nas vodi pot. 29 Dogodki 30 številka 2, marec 2021 Pust, nasmejanih ust AJDA BATISTIČ CILKA MARENČE Domišljija je tudi tokrat otrokom dala krila, da so se lahko prelevili v kogarkoli in karkoli. V torek, 16. februarja, so učenci prve triade svoja vsakdanja oblačila in »primerno« vedenje pustili doma in se prepustili pustni norčavosti. Čeprav ni bilo sprevoda in pogostitve pri županu kot pretekla leta, je bilo za pustne maske poskrbljeno. Da je bil pust res široko nasmejanih ust, je poskrbel klovn, ki je otrokom prinesel sladke dobrote. VABILO ZA ANIMATORJE POČITNIŠKIH KRATKOČASNIC Občina Vodice bo v mesecu juliju in avgustu organizirala počitniške kratkočasnice za otroke. Vabimo vse, ki ste pripravljeni pri tem sodelovati in voditi katero izmed kratkočasnic (vodje kratkočasnic – starost najmanj 18 let, pomočniki vodij – starost najmanj 16 let), da nam to sporočite do 30. 4. 2021 na elektronski naslov obcina@vodice.si ali po telefonu na 01/833 26 10. Prijavi priložite kratko predstavitev svoje usposobljenosti za vodenje in predlog programa. Kratkočasnice se bodo izvajale, če bodo zaradi epidemije za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Koristno 31 številka 2, marec 2021 Kje pa vas jezik žuli? ? Ste jezikovni purist? AJDA BATISTIČ Jezikovni purizem je odnos do jezika, ki na osnovi izvora jezikovnih elementov nekatere označuje kot zaželene in druge kot nezaželene. Za slednje puristi menijo, da se jih lahko nadomesti z ustreznejšimi elementi ali pa se jih iz jezika kar odstrani. Slovenski jezik ima v svojem besedišču veliko izrazov, ki bi jih puristi izločili oz. za katere se prizadevajo, da se jih nadomesti s slovensko ustreznico. Taki izrazi so vzeti predvsem iz hrvaščine in jih imenujemo hrvatizmi, iz nemščine in jih imenujemo germanizmi, angleščine in jih imenujemo anglizmi. Dotaknimo se naprej hrvatizmov, ki so v slovenščino prišli zaradi jezikovnega sorodstva. Tako hrvaščina kot slovenščina spadata med slovanske jezike, zato pogosto ne zaznamo, da beseda v resnici sploh ni slovenska. Oglejmo si nekaj primerov: HRVATIZEM SLOVENSKA BESEDA izven zunaj smatrati meniti otvoritev odprtje bivši nekdanji ponovno Zanimivost: Naj na tem mestu navedem še fenomen, do katerega je prišlo v slovenščini ravno zaradi hrvatizmov. Besedi zabavati in zabavljač sta vsem dobro poznani, vendar se njun prvotni pomen bistveno razlikuje od današnjega. Prvotno je beseda zabavati v stari slovenščini pomenila nadlegovati, prepirati, ovirati. Tudi beseda zabavljač je prvotno pomenila nekoga, ki je prepirljiv, težaven, opravljiv. Vendar pa je zaradi vdora jezikovnih značilnosti drugih slovanskih narodov tudi slovenščina pozabila na prvotni pomen teh dveh besed in raje prevzela tujega. Naštejmo še nekaj germanizmov in slovenskih ustreznic. Germanizmi se sicer pojavljajo predvsem v govorjenih besedilih in v neknjižnem jeziku, ko naj bi govorili »po domače«. Takrat v resnici ne govorimo »po slovensko«, ampak uporabljamo nemške besede, ki so posledica jezikovnega vpliva nemščine na slovenščino zaradi zgodovinskih razlogov, saj smo bili Slovenci več stoletij pod nemško oblastjo. Nekatere nemške besede so se že tako usidrale v slovenščino, da sploh ne vemo, da v resnici niso slovenske (npr. krompir, škarje). GERMANIZEM SLOVENSKA USTREZNICA znova fuzbal nogomet situacija položaj župa juha izgledati videti zic sedež in tako dalje in tako naprej šalca skodelica oklevati omahovati kasneje pozneje štumfi nogavice matrati se truditi se debatirati razpravljati Primeri: Otvoritev razstave bo v soboto.  Odprtje razstave bo v soboto. Jutri te ponovno pokličem.  Jutri te znova pokličem. Znašel sem se v čudni situaciji.  Znašel sem se v čudnem položaju. Vse izgleda v redu.  Vse je videti v redu. Primer: O tem bomo še debatirali.  O tem bomo še razprav­ ljali. Moraš se pomatrati, da ti bo uspelo.  Moraš se potruditi, da ti bo uspelo. Koristno 32 številka 2, marec 2021 Oglejmo si še nekaj besed, ki vse bolj vdirajo v slovenski jezik zaradi globalizacije. Te besede so vzete iz angleškega jezika in jih imenujemo anglizmi. Anglizme se v strokovnih besedih večinoma sploh ne prevaja več, torej slovenskih ustreznic nismo ustvarili, kar je po eni strani škoda, saj bi s prevajanjem širili in bogatili slovenski terminološki jezik. Prav tako so se nekatere angleške besede že tako močno zakoreninile v govoru vseh ljudi, da so jih jezikoslovci normirali v knjižnjem jeziku in so zapisane tudi v slovarjih (npr. ful, kul, okej), čeprav bi namesto njih lahko uporabljali lepe slovenske ustreznice. Poleg tega je v slovenščini tudi nekaj anglizmov, ki se jih sploh nismo trudili prevajati, kot so sendvič, biftek, bife. ANGLIZMI SLOVENSKA USTREZNICA runda krog ofsajd nedovoljeni položaj tekst besedilo kul dober, privlačen lajkati všečkati polje področje Primeri: Nogometaš je bil v ofsajdu.  Nogometaš je bil v nedovoljenem položaju. Napisan je bil dober dramski tekst.  Napisano je bilo dobro dramsko besedilo. Književnost je polje, ki odpira mnogo zanimivih tem.  Književnost je področje, ki odpira mnogo zanimivih tem. 21. februarja smo praznovali svetovni dan materinščine, ki je namenjen zavedanju pomembnosti jezikovne (pa tudi kulturne) raznolikosti in spodbujanju večjezičnosti. Mogoče bi bilo prav, da bi bili vsi kdaj jezikovni puristi in bi zavestno skrbeli za razvijanje maternega jezika na način, da bi namesto tujke raje izbrali slovensko besedo. Obvestila številka 2, marec 2021 ZAHVALA ZAHVALA V 72. letu je umrl Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Ob boleči izgubi ljubljene sestre Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 84. letu starosti se je za vedno poslovil od nas ANDREJ ČERNIVEC iz Kosez. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, izrečena in zapisana sožalja, darovane sveče, cvetje, darove za svete maše in dober namen. Iskrena hvala dr. Draganu Grujičiću in njegovi ženi Angelci, patronažni sestri Majdi Podgoršek in vsem zaposlenim v UKC Ljubljana za vso skrb in pomoč. Hvala tudi pogrebni službi Pogrebnik, PGD Šinkov Turn in cvetličarstvu Brank. Iskrena hvala župniku g. Francu Mervarju za lep pogrebni obred in župniku g. Franciju Petriču za darovano sveto mašo. SONJE KRUMPAČNIK, rojene Klinc, iz Senuš se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in vaščanom za izrečeno ustno in pisno sožalje, ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoča: sestra Ana Draga silva, življenje ugasne, spomin nate ne bo nikoli Vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu starosti je nenadno in za vedno nehalo biti srce naše drage ALOJZIJ ČERNIVEC iz Šinkovega Turna 33. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, darovane maše, hvala gospodu župniku Francu Mervarju za lep obred, hvala pogrebni službi Pogrebnik. Hvala tudi pevcem Kvarteta Grm za lepo zapete pesmi in zaigrano Tišino. Hvala vsem za darovane sveče. Ali čakate me, polja preljuba, kako rad bi prišel, ah rad. Ne čakajte me, nič me ne bo, še pomnite, kdaj sem prišel po slovo. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, praznina ostala je pri nas. IZID GLASILA ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča SILVE ZVER Naslednji Kopitarjev glas izide 21. 4. 2021. Prispevke pošljite najpozneje do 10. 4. 2021. s Skaručne Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, sodelavcem Vzajemne in ELES-a, znancem in vsem ostalim, ki ste nam ob teh težkih trenutkih izrekli iskrene besede sožalja, darovali cvetje, sveče, maše ter nam v vseh pogledih nesebično pomagali prestajati to kruto bolečino. Hvala pogrebni službi Pogrebnik, d. o. o., za lepo opravljen pogrebni obred, hvala kitaristu Žigu za glasbeni aranžma, zahvala g. Podgoršku za cerkvena zvonjenja in posebna hvala g. župniku Igorju Dolinšku za čustven pogrebni govor in slovo. V SRCIH BOŠ VEDNO Z NAMI, ZATO ZA TEBOJ NI OSTALA PIKA, AMPAK SAMO VEJICA ... Vsi njeni domači FRANCKA KIMOVEC iz Bukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče in darove za sv. maše. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in patronažni sestri Majdi. Vsi njeni 33 Obvestila 34 številka 2, marec 2021 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle Grošelj, Viki: Krona Slovenije: vodnik po krožni poti Ljubljana-Triglav-Stol-Grintovec-Ljubljana (planinski vodniki) Foss, Kristian Bang: Smrt se vozi v audiju (družbeni roman) Bogataj, Janez: Franc Saleški Finžgar: vera v resnico, lepoto in pravico: življenje in delo Franca Saleškega Finžgarja : 1871–1962 (biografije) Murakami, Haruki: Uboj komturja (družbeni roman) Leposlovje za otroke in mladino Grunberg, Arnon Yasha Yves: Dobri možje (družbeni roman) Fraser, Lu: Drobcena Gerta (slikanica) Virk, Jani: Jaka in Vane, zgodba iz osemdesetih (družbeni roman) Štefan, Anja: Zajčkova hišica (slikanica) Afshar, Tessa: Hči Rima (zgodovinski roman) Makarovič, Svetlana: Polh si sposodi hruško (slikanica) Edvardsson, Mattias: Dobri sosedi (kriminalni roman) Rozman, Andrej: Dvanajst mescev (slikanice -poezija) Dean, Abigail: Dekle A (kriminalni roman) Strokovno gradivo za otroke in mladino Šuštar, Katja: Živali, ki so ostale brez pesmic [Glasbeni tisk] (glasba) Strokovno gradivo za odrasle Ogorevc, Marjan: Magija: most med znanostjo in religijo (okultizem) Trobec, Jože: Strip o Prešernu (življenjepisi) Cortese, Dario: Novice iz divjine (kuharske knjige) Strlič, Nataša: Osamosvojitev (zgodovina Slovenije) Na avtocesti prometna nesreča I. kategorije. Poškodovanje osebnega avtomobila. Podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca. Vlom v stanovanjsko hišo. Podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Poškodovanje dveh osebnih vozil. Podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. črna kronika Poročilo za obdobje 21. 1. 2021 – 11. 03. 2021 Prometna nesreča I. kategorije s pobegom povzročitelja, policija ga je izsledila, čaka ga plačilo globe. KRIMINALITETA Prometna nesreča II. kategorije. Povzročitelja čaka plačilo globe. Prometna nesreča I. kategorije. Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu. Preiskava še poteka. PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI Povožena divjad. Vlom v stanovanjsko hišo. Policisti informacije še zbirajo, sledi ovadba na državno tožilstvo. Obvestila številka 2, marec 2021 Brezplačni telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji Covid-19 Druge vire pomoči in gradiva najdete na spletni strani www.nijz.si ZADRUGA V VODICAH UGODNA PONUDBA GNOJILO ZA JAGODE 1 kg 6,79€ GNOJILO ZA TRAVO 5 kg 14,95€ HEART MADE marmelada, džem, mezga, sladka paprika, čili omaka NOVO PRODAJALNA VODICE Kamniška cesta 8 TEL: 01/8324-011 GSM: 031/810-385 trg-vodice@kzmedvode.si Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00 ure ob sobotah od 7:30 do 13:00 ure UGODEN NAKUP Ponudba velja od 24. marca do 15. aprila (oz. do razprodaje zalog). 35 UTRINKI MESECA