LETO VILI.
3. JANUAR J A 1955.	1
ŠTEV.156.
INDIJA KOROMANDIJA
Vsaka stezica popelje te v Rim, naj Lo še tako zapuščena.
A v Indijo Koromandijo, tja roka ne kaže nobena.
V tem narobe svetu titovci izjavljajo, da ne bodo obnovili div= plomatskih odnosov z. Vatikanom, a Tito že strelja tigre po Indiji.Žu= pančič je postavljen na laž.
Preko Sredozemskega morja, skozi Sueški prekop, Rdeče'morje in preko Indijskega oceana je plul "Galeb" s Titom v spremstvu dveh ru = Šilcev. Z dimom,ki se je izgubljal nad vzhodnimi morji, so se kadili v zrak z žulji prisluženi dinarji jugoslovanskih državljanov. Obisk se je po programu pričel teden dni pred Božičem in se bo zavlekel' tja preko Novega leta. Öe si je Pepček Broz kot dečko kdaj za božič želel, da bi šel v Indijo Koromandijo, se mu je želja izpolnila. Vsaj zanj se cedita med in mleko - a kaj je z ljudmi, je drugo vprašanje.
Jugoslovanska propaganda se že od prvih dni decembra napihuje na vse kriplje, da bi odvrnila misli od enostavnih vprašanj, od kruha in davkov. S ciničnim prezirom za stvarnost utegne slednjič maharadževsko zapravljanje za zimsko križarjenje spremeniti v notranji uspeh.Tito sam se je bistro odrezal, ko je v Trebinju razlagal, zakaj bo šel vlndijo in Burmo. "Tovariši, država potrebuje," je dejal in tovariši so rjoveli in vzklikali od vzhičenja. "Država potrebuje," je nadalje--val in tovariši so še bolj rjoveli. "Država potrebuje,'f je zaključil in tovariši so izbruhnili v skandiranje, ne da bi do tega dne izvede^ li, kaj je potrebovala država in zakaj.
Titovci pravijo, da bo obisk zbližal Jugoslavijo z daljnjimi a = zijskimi deželami, da bo prispeval k utrditvi miru in sožitja na sve= tu in da so neposredni razgovori koristni za obe strani. Delavec in kmet doma upravičeno lahko dvomita, če se bo svet Titu na ljubo skreni kot, žoga, ki pušča, zato da bi bila Indija bliž je Jugoslaviji. Indij^ ci so'prav lahko sijajni ljudje, a na mir v Evropi imajo malo vplivaj zaradi razdalj je sožitje z njimi enostavno; kar se pa koristi tiče bi jih bilo dobro otipati.
Zato igrajo Titovci v glavnem na najvišjo karto; pravijo, da o = bisk afirmira Jugoslavijo, da ji dviga ugled v svetu in da postaja ma la država kažipot neodvisnim silam v svetu. Tako pozivanje na narod= ni ponos je spretna poteza, ki jo titovci niso le enkrat v preteklo = sti sijajno izkoristili. Ljudje doma gledajo v svet skozi očala ti = tovskega^tiska in radia ter nimajo pojma, kaj svet v resnici misli o Jugoslaviji. Kaj lahko jih je zanoriti, da v Titovem ekstravagantnem potovanju vidijo državniško potezo.
Kar se "afirmacije" tiče, bi cesar Haile Selasie daleč posekal Tita, saj je obiskal Združene države Amerike in celo vrsto evropskih držav, pa vendar Abesiniji nihče ne pripisuje svetovnega pomena. J0šl da je potoval okrog sveta, ko pa se je vrnil na Japonsko, je odletel z vlade. In Bao Dai se zabava na francoski Rivieri, doma se mu pa kr= ha Vietnam. Svetovna potovanja sama po sebi so le draga zabava. Tra= gedija je v tem, kadar jih morr drugim plačevati državljan, ki jo san lačen in.strgan.
OB TEJ PRILIKI
Walter Lippman, znani ameriški komentator, se je zamislil ob pro= slavi Churchillove osemdesetletnice v Westminster Hallu,kjer so poli = tiSni prijatelji in nasprotniki, z Attleejem in Bevanom, skupno vošoi= li staremu državniku vse najboljše. Kot je Sir Winston sam dejal,so po novno izpriSali staro načelo, naj politična nasprotja ne sežejo v oseb ne odnose. G.Lippman pravi, da strankarska nasprotstva še posebej ne smejo kaliti tistih osnovnih skupnih misli, ki delajo narod. Vsak na = rod izraža to edinost in zvestobo na svoj način in napačno bi bilo po=: snemati tuje oblike.
Naj nam ti zapadni primeri služijo le zaradi pestrosti. Slovenci smo udarjeni s komunizmom, ki mu je partija prva in nad vse, narod pa le uboga gmajna, ki ji vladajo. Zato moramo baš Slovenci na tujem do = bro poznati tisto osnovno narodno zavest in visoko držati nje baklo.Ne katerim še smešno hodi na misel, da se po desetih ali petnajstih letih emigracije smatrajo za edine predstavnike naroda. Zdaj ob novem letu , ko so dobri sklepi na dnevnem redu, je primerna prilika, da se zavemo tiste narodne edinosti, ki je nad strankarsko politiko in se iznebimo ozkih pogledov.	■______________________________
KLIC TRIGLAVA
53>Buoks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3»ponedeljek v mesecu.
Pomoč Jugoslaviji: Öeprctv je v ju= niju odrekla nadaljnjo pomočJ bo An= glija vendar spet'darovala Jugosla= viji 2 milijona ftmtov.USA bodo da= le 40 mili j .dolar j ev in vsaj 850.000 ton žita.	:
■ • .	i'
"PREMALO SVOBODE" ZA DEDIJERJA
Na beograjskem političnem odru se je pričelo drugo dejanje Djilaso= ve'drame.Glavno vlogo igra zdaj Vladimir:Dedijer,ki je lani januarja pred Centralnim komitejem edini branil Milovana Djilasa zaradi njego = vih kritičnih člankov v BORBI. To pot je zastor dvignila Kontrolna ko= misija,ki je pozvala pred se nekaj Djilasovih simpatizerjev in jih pov prašala po njihovem mnenju o stvari.Ko je odskakljala z odra Mitra Mi= trovič,se je tam pojavil štiridesetletni Dedijer,avtor Titovega živi je njepisa.Namesto da bi odigral od partije odrejeno vlogo,je izjavil, da nima kot član Centralnega komiteja kaj igrati pred občinstvom;:K0ntrol= ne komisije; le Če ga pozove na oder celokupni centralni komite,bo vlo go igral. Kljub temu,da ga pred tedni taisti komite ni povabil na svo= jo sejo, niti mu ni blagovolil dati pojasnila za to opustitev»:
Zelo verjetno je,da sta zaradi tega in podobnega Djilas in Dedijer slutila bližajoči1vihar,ki ju - v Titovi odsotnosti - utegne podreti. Odločila, sta se za krivoverski ’..:orak,da bi javnost seznanila e eVojim stališčem,ko pa jima'rdeči tisk ne da besede: Djilasa je intervjuval dopisnik NEW YORK TIMESA,Dedijer pa se je razgövarjal z dopisnikom Ion donskega TIMESA. Temu je obrazložil,kako so vladajoči zahtevali od nje ga,naj bojkotira Djilasa,česar pa da on ni mogel,ker spoštuje in osta= ja zvest dvajsetletnemu prijatelju,čeprav se z njim v gotovih idejah ne strinja in sledi politični resoluciji komunističnega Plenuma CK.Po njegovem mnenju, bi moralo biti v Jugoslaviji več svobode. Djilas pa je zagovarjal nujnost druge - socialno demokratske - stranke, ki naj bi bila v lojalni opoziciji do vladajoče komunistične partije.Samo tako bo mogoče rešiti gospodarsko krizo,kajti to deloma povzroča prav odsotmst politične demokracije in svobodne razprave.
0 obeh razgovorih je seveda svetovni tisk vestno poročal.Zato'ju je napadel Titov namestnik Edvard Kardelj in označil kot nekakšna tuja a= genta.. Posledica je- bila,da so se univerzitetnemu profesorju Dedijerju "študentje spuntali" in"niso hoteli" poslušati predavanj, javni toži= lec pa je zahteval od parlamenta,da odvzame Dedijerju imunifceto,da bi tako mogel biti postavljen pred sodišče,ker da je vodil sovražno propa gando proti državi. Odstavili, sov ga tudi 6d vseh položajev. Ostro ga ' je napadel prijatelj Peko Dapčević,s katerim tudi nekaj ni bilo v redu; morda si je tako rešil položaj načelnika generalštaba.	(ds)
PROPADANJE IZSELJENIŠKEGA ČASOPISJA ~ (Dopis iz Sev. Amerike)
Ko je pred nedavnim prenehal izhajati v Clevelandu nemški dnevnik VOELKISCHER ANZEIGER, se tega niso zavedli z bridkostjo samo Nemc.ijkise ta list šitali, ampak zlasti številni uredniki in lastniki drugih tuje= jezišnih listov v tem mestu in drugod po Ameriki,kaj ti propad enega vo dilnih tujejezičnih dnevnikov na ameriškem srednjem zapadu je vrgel na daljnjo senco na še obstoječe časopise ki v tujih jezikih izhajajo v Združenih državah.
Slovencem je moralo priti ob tem na misel,kaj bonprinesla bodočnost slovenskemu dnevnemu časopisju v Združenih državah.Vtis je,da to časo= pisje prav tako na pragu zatona.Nedavna akcija,ki je imela namen zdru= žiti takoimenovane napredne slovenske dnevnike, je propadla.Zaradi na= raščujočega upadanja naročnikov in nezanimanja slovenske javnosti sta začelahirati predvsem dva slovenska časopisa, ENAKOPRAVNOST v Cleve = landu in GLAS NARODA v New Yorku. Ta poslednji, najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki,je že pred leti tako oslabel,da izhaja samo trikrat na teden na štirih straneh. Zamisel je bila v tem,da bi se ta dva čašo piša združila z rdečim dnevnikom PROSVETO v Chicaga,ki bi ji že zdavno odbila plat zvona,če bi ne izkoriščala zajetne blagajne "Slovenske na= rodne podporne jednote". Pogajanja,ki so se vršila deloma v obliki o = sebnih stikov raznih naprednih mož, deloma v obliki nekakšne ankete,so propadla. ENAKOPRAVNOST in njeni možje (Vatro Grili,dr.Lojze Öämpa in drugi) bi na to pristali,če bi se oba ostalglista . tj.PROSVETA in GLAS NARODA zlila v ENAKOPRAVNOST; podobno občutje,da bi se ENAKOPRAVNOST im. GLAS NARODA preselila in združila s■PROSVETO,j e vladalo v Chicagu. Ker nobeden teh naprednih časopisov ni bil voljan žrtvovati svoje samobitno sti v korist napredne skupnosti,je ostalo pri starem in Združene drža= ve imajo danes še vedno štiri (Če vključimo GLAS NARODA) slovenske dnev nike,tj.tri spredaj imenovane in pa AMERIŠKO DOMOVINO,ki je edini slov. protikomunistični dnevnik na svetu. To pomeni,da je slovensko dnevno časopisje v Ameriki doživelo zavidanja vredno starost.Öe primerjamo to stanje s seznamom slov.dnevnega časopisja iz 1.1927,lahko'ugotovimo,da so imeli Slovenci tedaj samo en dnevnik več.To je bil AMERIKANSKI SLO= VENEC,ki je zdaj tednik in "uradno glasilo Kranjsko-slovenske katoliške jednote".
Poleg gospodarskega poloma,ki ferozi naprednim listom,tare vse■tri -okostenelost: PROSVETA se ukvarja,kakor zmerom, z udarniškimi "socia3i stičnimi članki",prepisujoč razno progresivno berivo iz ameriških levi carskih listov; ENAKOPRAVNOST,ki je s pridobitvijo svoječasnega kleri= kalnega madebudnika dr.Campe zadnja leta nekoliko umirila svoj napred= ni slog, prinaša poleg veliko ponatisov iz slovenskih časopisov'doma mnogo splošnih, manj zanimivih stvari; GLAS NARODA pa ima zdai ured'nj = ka,ki mu zlasti pri AMERIŠKI DOMOVINI očitajo,da je imel in ima tesne zvezevs komunisti.Ta časopis prinaša veliko beriva, ki ga pobero'iz rde=
•S"1‘oveni^ Vsi tri3e listi trpe na pomanjkanju svežii moči.PROoVETA je^ pred časom oglašala potrebo za pomožnim urednikom in neki napredni možje v Clevelandu so se pozanimali9 5e l)i se za io mesto zanimal gotovi begunec. Ponujali so mu 70 dolarjev tedenske plače in ;svobodne roke". Kaj je ta zadnja fraza pomenila,nobeden ne ve. Kolikor 3r znano,pri PROSVETI doslej ni še nobenega begunca.Star krmarijo stari
H1?! "P1'er?me55,i'1 Prpk:orm?nisti» med katerimi je najpogostejše slisati ime Milana Medveščka.Kakor je znano,so zmerno socialističnega urednika PROSVETE Ivana Molka ze dlje časa tega odžagali in nima pri časopisu nikake besede. Iz več ali manj zanesljivih virov je prišlo na uho,vda se tudi ENAKOPRAVNOST zanima, da bi dobila med begunci če že ne naročnikov pa vsaj koga,ki bi jim pisal članke. Doslej imajo tam samo še dr.Lojzeta Čampo. - GLAS NARODA prinese včasih kak dopis izpod pere= sa kakega begunca, kar potem obesi urednik Ivan Boštjančič navadno na veliki zvon.
ah,	časopis, ki se je tako gmotno kot drugače opomogel z begunci ie
AMERIŠKA DOMOVINA; ta je še pred prihodom zadnje skupine Slovencev v A= ^®riko podpirala begunce v Avstriji in Italiji v tisku in gmotno. D0M0= \INA je v zadnjih letih kljub nagli umrljivosti prvega slovenskega iz= seljenskega pokolenja zvišala število svojih naročnikov,Ž© od leta 195o.
pa ima ta časopis v svojem uredniškem štabu tudi vsaj enega begunca.
Ko je kmalu nato umrl Jaka Debevec, solastnik in urednik lista,je bilo nekaj časa videti, da se ga bodo begunci popolnoma polastili.To pa so preprečile razne stvari, med drugim dejstvo, da se veliko število sta= rib naročnikov, ki list dejansko drže pokoncu, ni strinjalo z "novim, nerazumljivim načinom pisanja", kakor so ga hoteli uvajati begunci.Ureä ništvo je zabeležilo več takih neskladnosti med starimiin novimi naroč niki. Kljub temu pa si je utrlo v časopis pot več novih naseljencev. Vinko Lipovec,ki se je sprva podpisoval kot "pomožni urednik", vodi se daj posle nominalne urednice Mary Debevec. Med drugimi sodelavci tega lista moremo zabeležiti Ivana Jonteza,ki se je pred časom izživljal v svojih člankih proti-PROSVETNE vsebine.Zanimivo pa je, da se nahajata pri Časopisu tudi vsaj dva druga vidna sodelavca,Anton Šabec in Matija Škrbec. Sabec,ki je bil urednik ževpri GLASU NARODA in ENAKOPRAVNOSTI, urejuje prvo stran DOMOVINE, msgr.Škrbec pa oskrbuje časopis z "katoli ško-načelnimi" uvodniki in podobnim? če se zavedamo dejstva,da je Šabec poleg svoje nemirne progresivnosti tudi prevajalec protikatoliške knji ge "Zgodovina papežev" (Založba "Glasa Svobode",Chicago,1917),Matija Škrbec pa tako kričečih propagandnih brošur kakor je "Rdeča zver pija= na krvi" ( "Amer.Domovina",Cleveland,1951), potem lahko uganemo,da je ta časopis zbirka nasprotujočih si člankov in ni čudno, da je DOMOVINA n. pr. danes za McCarthyja,jutri pa tolče po njem. Časopis je zaradi teh in drugih neskladnosti,zaradi neskladnosti med starimi in'novimi pa pa zaradi nesoglasij med begunci samimi začel izgubljati na ugledu in na= ročnikih;-
Kljub temu,da si je AMERIŠKA DOMOVINA z begunci do neke mere opomog la,se drugače ni izboljšala in predstavlja primer slabše urejevanega časopisa.Pristnih,priginalnih uvodniških člankov je malo? večinoma so prepisani iz drugih časopisov.Politični pregledi so včasih dobesedno po sneti po kolonah tedenske revije NEWSWEEK, prva stran lista pa je nespirc ten resume člankov iz clevelandskega dnevnika THE PLAIN DEALER in iz časopisa THE NEW YORK TIMES. V DOMOVINI mrgoli člankov,ki so dobesedno posneti iz drugih slovenskih časopisov.Mnogokrat časopis vira ne nava ja in jih prinaša kot svoje. Primer s KLICEM TRIGLAVA je bil značilen.
Poleg tega izhaja pri DOMOVINI kot mesečna priloga SLOVENIJA,ki je zdaj "glasilo Slovenske katoliške skupnosti", zdaj "glasilo Slovenske krščanske demokracije", v resnici pa le glasilo nekaj ljudi iz bivše SLS. Če naj verjamem namigom iz običajno zanesljivih virov, se bo ured niški štab pri DOMOVINI kmalu spremenil.Kako,še ni znano.Naj pa se spre meni tako ali tako, še vedno bo ostalo dejstvo, da je žal tudi AMERIŠKA DOMOVINA, ki kljub svoji pristanosti le pomeni edino tuk.nekomunistično glasilo Slovencev, na spisku bodoče pogrebščine slovenskega časopisja v Ameriki; to je nad pol stoletja pomagalo vzdrževati v tem delu sveta slovensko besedo, slovensko misel in pa - slovensko zagrizenost.
Poleg'že omenjenega AMERIŠKEGA SLOVENCA,tednika na osmih straneh,ima mo v Združenih državah še revijo NOVA DOBA,ki izhaja v Clevelandu in je že na pol angleška, ter hirajoči NOVI SVET,ki je bil že večkrat na pro= daj,a nima kupca.V Lemontu,Illinois,pa izhaja verski mesečnik AVE MARIA ki je zanimivo urejevan.
V 'Torontu v Kanadi pa izhaja že preko pol leta mesečnik SLOVENSKA DRŽAVA,ki je prej izhajala v Chicagu,pred tem pa v Barbertonu (Ohio)in še prej v Italiji.Sedaj jo urejuje dr .Rudolf Čuješ.	Y.W.
CLEVELANDSKO PISM0:-(0d našega dopisnika)- Šentviški igralci so 12.de cembra odlično zaigrali Hoffmanstahl-Zupančičev misterij "Slehernik". Splošna sodba občinstva je bila,da predstavlja ta uprizoritev višek slo venskega dramatskega udejstvovanja pred in po vojni.Režiral je g.Jožo Dovjak,čisti dobiček pa je bil namenjen sobotni šoli pri fari Sv.Vida<-Šest dni kasneje je v akad.klubu "Krog" predaval Eather Paul Hallinan o zamisli vseučilišča po načelih pokojnega kardinala Newmana.Predava = tel j je pri tem tudi orisal delo "Newman-klubov" v USA,katerih duhovni vodja je on sam.V debati je prišlo do primerjave ameriških in evropskih univerz.Predavanje je bilo zanimivo,tudi udeležba dobra.Ni pa bilo nobe nega vidnejšega predstavnika Slov.katol.akad.starešinstva,katero bi ta stvar morala zanimati,brez ozira na to,kdo je predavanje organiziral.
CIRKUS ALI TRAGEDIJA?
(Dopis iz Italije)
V uvodniku "Socializem brez kruha" je KLIC TRIGLAVA dne 15.11.1954 zapisal tudi sledeče: "Prav bi bilo, da bi Amerikanci obiskujočemu Sve= tozarju Vukmanoviču, jugoslovanskemu gospodarskemu šefu, povedali, da narodno gospodarstvo ni cirkus."
KLIC TRIGLAVA menda ni hotel očitati Amerikancem, da smatrajo jugo slovansko komunistično gospodarstvo za "cirkus". Toda v resnici je tote:). Za Amerikance je to cirkus, ki jih stane letno 200 milijonov dolarjev več ali manj in Amerikanci si lahko dovolilo tak velik cirkus za tako malo denarja, Če pomislimo, da so samo v Indokini za prazen nič zmetali milijardo dolarjev in več. Amerikanci so znani po tem,da velikodušno vzdržujejo inštitute in organizacije za najrazličnej še znan stvene, gospodarske in druge poskuse, začenši od atomske energije doli do študiranja sredstev za uničevanje termitov. Tudi Jugoslavija je za A merikance pravcati velik inštitut,kjer njihov štipendist Tito dela na 15 milijonih prebivalcev svojevrstne marksistične vivisekcije v smeri nekega po Titovem mnenju izboljšanega socializma. Da je zanje vse to "cirkus" je da dlani, kajti nemogoče je, da bi Amerikanci, tako resni gospodarstveniki, mogli vse to smatrati za resno stvar. Treba je samo navesti nekaj cvetk iz Titovega socialističnega raja, pa mora vsakdo ra zumeti, da Amerikanci morajo smatrati vse to za cirkus.
Delegati - lopovi
Titova trgovina se v zunanjem svetu odvija z nekimi delegati,ki v raznih državah ustanavljajo svoje zastopniške firme, na videz samostoj= ne, ki so pa Titove uradne ustanove samo s tem namenom, da sporočajo do mačim gospodarskim genijem, kakšne so v inozemstvu cene za nakup in pro dajo j obenem pa tudi, na kak način bi se dala napraviti kakšna temna, za kotna va lutna transakcija, predvsem naložba denarja pri inozemskih ban kah za gotove namene komunističnih poglavarjev. V poštev pride za to predvsem Švica, kamor vsi ti delegati pridno potujejo iz vseh evropskih držav, da tam za vsak primer nalože tajne fonde. Glavni predstavniki teh inštitucij so tako doma kot tudi na tujem bivši trgovski potniki naj = slabše vrste, bivši skrahirani trgovci in drugij prav ti potem tudi sprejemajo posamezne delegacije za prodajo in nakup, ki se podijo po ce li Evropi in ki so pravtako sestavljene iz ljudi podobne kakovosti.Med njimi srečate bivše gestapovce in SSovce, srečate bivše defravdante in tatove. Ti se potem v inozemstvu srečajo z uradnikom kaznilnice, v kate ri so v Jugoslaviji presedeli večletne kazni za dela, ki so jih usposo^ bilo za gospodarske zvezde v komunističnem režimu. Vsi ti iščejo stika
~' v inozemstvu s sebi enakimi tipi
Ljubljanski PAVLIHA je pod naslo= vom "Konjunktura" prinesel žalosten vic: Kaznilniški stražnik stopi v jetniško celico in vpraša tri jet= nike:" Zdravo,fantje! Kdor je pri= pravi j en sprejeti mesto direktorja j v kakšnem podjetju,ga takoj izpu ; s t i mo! "
po pravilu: "Gliha vkup štriha"; zelo so jim pri srcu zlasti ele= menti pribegli iz vzhoda,kvalifi= cirani v najpodlejšem prekupčeva= nju in veriženju ter v po slih pod sumljivimi okolnostmi,kakor nepra vilne fakture,ponarejeni dokumen= ti itd. V inozemskih podjetjih mo rete zvedeti,da so bili pred vojno Jugoslovani kupci za blago najboljše vrste; danes vam vsi potrdijo, da Jugoslovani pokupijo proizvode naj: =* slabše vrste, hočejo pa imeti račune za najvišje cene. Öe gre za uvoz robe, potem mora seveda državno podjetje skrbeti, da dobi tuje valute.A ker te ni, se zateče k sosednjemu državnemu podjetju,ki ekšportira. To podjetje dabome ima v inozemstvu precejšnjo vsoto tuje valute. Sedaj se prične barantanje med državnimi podjetji, po kateri ceni bi izvozno pod jetje odstopilo uvoznemu tujo valuto. In tako se zgodi,da mora importno podjetje plačati ekspertnemu pet do desetkratno borzno'vrednost valute. S tako transakcijo se podraži roba,kupi jena v inozemstvu recimo komad p? 10 dinarjev, kar na 100 dinarjev v Jugoslaviji. Le tako so razumljive
grozanske cene, ki jih morajo plačati jugoslovanski potrošniki za ino -= zemsko robo, ko državna podjetja med seboj verižijo z valuto na način, kakšrnega do danes ni videla niti najbolj črna verižniška doba med voj= no in po njej.
Tujci na preži
Ni treba poudarja ti,kakšno mora biti knjigovodstvo'v takih podjet= jih, kjer delajo take transakcije. Znano je celemu svetu,'da so Titova socialistična podjetja po veliki večini pasivna. Zato ponujajo robo za vsako ceno. Tujini je dobro znano, v kakšni strahotni zagati se nahaja jugoslovansko gospodarstvo; zato razni agenti mirno motrijo,če in kje ■ se pokaže kakšno katastrofalno gospodarsko stanje. Takoj se pojavijo i= nozemski kupci, ki radevolje kupijo, ker dobijo proizvode po taki ceni, da si zadovoljno manejo roke pri nepredvidenem dobičku. Državna pose = stva. ki redijo svinje, so letos v strašni zadregi (pa tudi vsa prejšnji leta), ker ni več krme za svinje in je treba svinje na vrat na nos pro= dati, da ne poginejo. Tako je pred kratkim še pravočasno prišla neka i= nozemska nakupovalna družba na državno posestvo in je pokupila vse svi= nje po nizki ceni. Delavci, ki so bili prisilni, so inozemcem škodoželj=: no zaupali, da ni nobene krme več in da bi svinje vse poginile,če jih ne bi takoj prodali. Rekli so, da še zanje ni bilo hrane, in da so svi= njam kradli koruzo in krompir, da so se hranili. Delavci so tudi povcda li, da so jih prignali iz krajev, kjer so jim kot kmetom vzeli posestva in jih nastanili na državnem posestvu kot prisilne delavce. Želeli s®, da bi vse vzel vrag,samo da jim ne bo več treba delati za režim. Isto se dogaja v industriji, kjer so izdelki vseskozi manjvredni in imajo slabo ceno, tem bolj,^če morajo biti prodani v sili, ker manjka tuje va lute. Stroji se namreč predčasno izrabijo zaradi slabega ravnanja (ne = sposobnost, brezvestnost, nezadovoljstvo delavcev)«, Ni valute, da bi ka pili nadomestni del, ni valute,da bi kupili nov stroj. Preden pa komuni stična ekonomska hierarhija odloči, da smejo kupiti nov stroj ali pa nadomestne dele, se je to zgodilo pod takimi procedurami in okolnostmi, da bi za to normalno lahko nabavili dva stroja in ne le enega. Kajti med temčasom počivadelo v obratu, delno ali popolnoma,kar škodo veča. Brez pristanka komunistočnih ekonomov po je prepovedan nakup kakega no= vega stroja. Zgodilo se je, da je podjetje v obupu, ko ni dobilo dovo--= 1 j enja za nakup stroja, najelo strokovnjake, ki so v zaprti kleti na tqj nem skozi tedne delali na novem stroju, go izgotovili, postavili v obrot ter prevarili komunističnega vseznala,češ da je to še stari stroj, ki čudežno spet funkcionira. Tako se mora privatna iniciativa zateči v ka= takombe, da lahko ustvarja. Öe v inozemstvu odprete jugoslovanske konzer ve, boste našli prekomerno število s pokvarjeno vsebino, predvsem zarad slabe pločevine, da ne omenim nesnage, ki se nahaja v njih.
Öe opazite v inozemstvu skupino zanemarjenih ljudi, vam hotelski portir omeni z zaničljivo gesto Jugoslawische Kommision. Zanemarjene zunanjosti, pošvedranih čevljev, oguljenih kovčekov, neobriti; sobarice se zgražajo nad telesnim perilom teh gospodov* Zvečer jih vidite sedeti v baru,.smejoče in kvante pripovedujoče in iz žepa jim štrlijo šopi do= larjev in švicarskih frankov. Sedijo bahato kakor živinski prekupčevala ci na podeželskih semnjih z nabasanimi listnicami. Ko se pa vračajo v domovino, pa so kot birmančki, od glave do peta novi: nov klobuk, nova obleka, novi čevlji in seveda tudi - nova ura« Je pa še nekaj drugega: to so gospodje Črnogorci, z izbrano eleganco, zato pa strašni neznali,z veliko mero nesramnosti, predrznosti in ošabnostiPri vseh opazite, da so rekrutirani iz krogov, ki z gospodarstvom nimajo ničesar skupnega.
Korist od propadlega Titovega gospodarstva imajo predvsem sosedje to sta Avstrija in Italija. Ti dve državi uvažata legalno in ilegalno no tisoče predmetov, o katerih se jim za časa svobodne Jugoslavije niti ni sanjalo, da bi jih mogli sploh kdaj uvoziti. Mn0go bivših fašistov in nacistov se redi in bogati na račun izmučenega jugoslovanskega potroš nika in ves zunanji svet se norčuje iz Titovega večnega ponavljanja v vseh pismih za inozemstvo: "Smrt fašizmu - svobodo narodu!» Ni večje ^= ronije, ker številni fašisti in nacisti na svojem polnem žepu čutijo,da je narobe res: Smrt narodu,zaslužek fašistom in nacistom...
"Svo,ji k svojim"?
Značilno za Titovo trgovino je tudi, da se v Trstu in Gorici do = sledno izogiba tamkajšnjih Slovencev in načeloma kupuje samo pri Itali= janih, ki so notorično tam najbolj zagrizeni fašisti in slovenožeri. Kakšno korist pa imajo od tega cirkusa druge velike države,kakor Anglija in Amerika, pa ni treba še posebej navajati. Tisti 200 milijonov dolar= jev in več letne štipendije pride nazaj v rudah, lesu itd. v trikratni vrednosti. Zato je to cirkus, ki se predvsem za Amerikance zelo izpla= ča in v njihovih očeh, ker pač niso sentimentalni, to ne more biti dru= go kakor cirkus. Zato ne verjamem, da bi KLIC TRIGLAVA imel uspeh s svo jim nasvetom.
Naj samo še omenim odpor do paketov iz inozemstva. Znano je, da dr zeva Izrael neposredno zdravi svoje finance s številnimi darilnimi pa= keti iz inozemstva. Celo kominformovci so se že poboljšali: Madžari na primer dovolijo, da na mesec lahko ena oseba sprejme za 60 dolarjev različnih stvari. Tito dovoli samo za okoli 15 dolarjev mesečno na celo družino. In se že čuje, da hočejo tudi to omejiti oziroma po možnosti popolnoma zatreti in to vse iz cinične škodoželjnosti. Pameten socialist bi pošiljanje paketov vzpodbujal , ker bi to prihranilo državi zelo ve= liko deviaj a namesto tega zasleduje UDBA tiste, ki dobivajo pakete.In če kdo te. celo prodaja, pa mu ne uide tri leta zapora. Takšno našteva= nje "cirkuških" podvigov v Titovi ekonomiji bi lahko nadaljeval ad in= finitum. Saj je vsaka njihova gospodarska transakcija a priori podobna zgoraj naštetim in le majhen odstotek konča po pojmih normalnega gospo= darstva. To vse vidijo in vedo Amerikanci po svojih opazovalcih prav do bro; in ker nič ne ukrenejo, je jasno, da se jim ta "cirkus" dopade in izplača.
Nekaj drugega pa je, kaj mislijo o tem izmučeni in sestradani ter goli jugoslovanski potrošniki. Z izjemo peščice komunističnih gospodar= skih rokomavhov je to početje v očeh naroda velika tragedija in ne cirkus, z nedoglednimi materialnimi in moralnimi posledicami za skoro 15 milijonov državljanov - belih miši, v dosleh'največjem in po Amerikancih subvencioniranem preizkuševalnem inštitutu,ki nosi naslov:
"Federativna Narodna Republika Jugoslavija".
U •iv •
. - =+=+=
MISLI OB ZBORNIKU
Argentinska SVOBODNA SLOVENIJA je že sedmič izdala svoj Zbornik-Ko= ledar,ki bi s svojo pojavo mogel biti v ponos vsaki večji emigraciji,če prav izdajatelji pretiravajo v ugotovitvi,da je zbornik "postal nekak u raden katalog vsega,kar se v slovenski protikom.emigraciji dogaja".Prav tako je za lase privlečena trditev,da je medvojna "Svobodna Slovenija" bila "podtalno glasilo vseh resnih protikom.Slovencev"?kot da bi res i= meli samo eno "glasilo" in kot da bi bili neresni vsi oni,ki niso bili v "Slovenski legiji"...
Letošnji Zbornik je v glavnem posvečenm desetletnici komunistične zmage na.Slovenskem in Vetrinja.Ker smo pri obeh porazih tako silno pri zadeti,ni čudno,da na vse medvojno in povojno dogajanje gledamo boli s srcem kot pa z razumom.To je razvidno tako iz dr.Krekovega članka kot ob Martincovi "Desetletnici vetrinjske tragedije".Za oba kot da predvoj na Jugoslavija sploh ne obstoja,z vsemi svojimi napakami in vzroki kas= hejših nesreč.Naša nesreča se ni pričela šele z državnim udarom 27.mar= ca, saj ’.so se varali (tudi) tisti, ki so državo» z nesrečnim paktom dva dni prej praktično zapeljali na tir Osi. Ne zdi pa se mi vredno tarnati nad našo usodo, če se moško ne vprašamo: Zakaj je Tito sploh uspel*? Dr. Krek je sicer vsvojem članku izredno iskren in priznava nekatere napa= ke ali pomanjkljivosti. Toda ali je mogoče primerjati našo nesrečo s korejsko, ali indokitajsko, ko je ena in druga nastajala ob drugem času m pod^različnimi okoliščinami? Za vse je možen in ugotovljiv edino ta zaključek, da komunizem vedno zmaguje zaradi napak nekomunistov. Tako pri nas doma kot v Koreji, Kitajski ali Indokini,pa Malaji in drugod.In ce bo padla še južna polovica Vietnama,bomo spet tarnali,namesto da bi
pomislili na neodgovorno početje v prehodnih mesecih,ko so nekomu nisti izgubljali dragoceni čas s prepiri,medtem ko se je njihov cesar sončil na francoski Rivieri...
Pač pa je dobro,da je dr.Krek nazorno prikazal položaj korejskih vojnih ujetnikov,ki jim je za las manjkalo,da niso prišli pod strel.Res zlata vreden nauk,kakšni činitel ji odločajo v mednarodni politiki. Tu pač "čista vest,srce polno ljubezni za domovino in idealov,ki so jih;de mokratični zavezniki proglašali za svoje",dosti ne tehtajo.Ako bi ta nauk upošteval za zadnjih dvajset let in če bi iz te perspektive gledal tudi Janez Martinc,bi njegov prispevek mogel imeti za nas več praktične ga pomena in učinka kot pa ga ima.Kajti na svetovno dogajanje ni mogoče' gledati iz Horjula,ker ne bomo nič bistvenega videli.Gledana iz Londona ali Washingtona je seveda stvar druga.Tam problemi,ki še zdijo nam pri= marni,stopijo v ozadje in so kaj hitro žrtvovani za druge,več j e.Le prc= mislimo,da so Angleži presedlali na Tita zato, ker je "pobil več Nemcev" kot Mihailovič,pa utegnemo razumeti njihovo paktiranje a-Sovjetijpoveza li bi se z hudičem,da bi sebe in svoj otok rešili pred uničenjem! Seve= da je bil to trenutni račun in trenutni uspeh,ki pa se jim je tedaj zdel življenjsko važen,da oslabijo tedanjega glavnega nasprotnika.Hočem' ob tem opozoriti,da Slovenci na svetovni šahovnici nismo noben-faktor, da moramo s tem dejstvom vedno računati in daleč naprej gledati,da sc bomo obvarovali žrtev;pametno se vključiti v svetovni razvoj - to je na ša zapoved naše politike. Nekomunisti smo med vojno morda izbrali res e dino možno pot.Tragika je v tem,da nam je samo še ta pot najbrž preosta la,ker smo vse druge iz enega ali drugega razloga najbrž zamudili-in ta ko na lastni zemlji postali objekt namesto subjekt.Kot je primerjava z drugimi okupiranimi ali nevtralnimi narodi težka, vendar lahko tam naj= demo kak nauk, kako se vodi politika. 'I
Martincova dolga razprava je polna citatov in je škoda, da ne nava= ja virov.Kaj ti če se je tam tako zmotil kot pri županu otoka Wighta,ki' nikdar ni bil pod nemško okupacijo,potem so zaključki šibki.Nespretno tudi citira ameriškega Baidwina,ki Churchillu pripisuje izgubo Vzhodne Evrope, - tistemu Churchillu,ki je zagovarjal vdor v Srednjo Evropo skozi njena južna vrata,pa se je moral ukloniti Amerikancem.
Vso to svetovno in slovensko tragedijo je treba gledati v luči ob= če duhovne krize,na katero daje odgovor škof dr.Rožman,ko se s Sv.Ber = nardom boji "bojazni kristjanov",kaj ti "bojazljivi kristjani so...du = hovni vzrok porazov".
Razprava pok.Kremžarja o Jugoslaviji je zanimiva,čeprav misel o no vi Švici ni nova.Pisec pa je prezrl pomembno vlogo Dalmatincev pred 1. decembrom 1918. "Pismo" Anice Kraljeve je vredno branja.Debeljakova "Pa norama" naših leposlovcev je sicer tu in tam netočna,toda potrebna in razveseljiva.
Zbornik pa sicer vsebuje mnogo Člankov o slovenskem gorništvu,o na ših obmejnih Slovencih,več leposlovnih prispofcov in drugega. Kot lani, tudi letos je na splošno vreden branja in - denarja.	J.
pisma uredniku
•ur J Bo sl e D
iö-v~iö3elöv5n3'ü'~s komunisti de!rio= kratični Slovenci vedno igrali pod rejeno vlogo, vedno so se pustili vleči in so zaradi tega tudi vedno kratko potegnili.Öe je na Tržaškem iniciativa to pot prišla od' demo = kratov,če so titovce celo tako pre senetili, da še niso imeli navodil iz Ljubljane, - če torej oni vodi= jo,titovci pa capljajo zadaj,potem se jim ni ničesar bati in se lahko ponašajo z veliko zmago nad komuni zrnom,.	P.P.
SOCIALNI SKLAD- 29.OKTOBRA
1)	"Dobrodelno združenje svobodnih državljanov Jugoslavije" v Londonu je darovalo L 18.0.0. Iskrena hvfia
2)	Pomoč je bila poslana:
D.N. v vrednosti 14/-» 'P.L. v vred nosti L 2.7.3• I I.K. — ir 2.7.3»?
S.V. - L 2.7.3.? A.G. v vrednosti ir 2.2.6.; P.Y. - i, 1.8.4. Ysi ime= novani so študentje v Grazu. Dari= lo je bilo poslano, še gdč.N.M. v Spittalu v vrednosti. £ 1,15.5.
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: 24/-za-celo leto, 6/- za četrt leta.