humana Številka 10 dinarjev ZASAVSKI k i*bto vin. _ štev. i mfi TRBOVLJE. 2. MARCA 1955 - ^uzejjslei Grs Poštnina plačana v gotovini Izdaja Okrajni odbor Socialistične sreze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski vestnik*. Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredr — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100. oosečne 34 din — Posamezna številka 10 din - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA 8. marec - praznik žena 8. marec je predvsem praznik cenjujejo in zato niso priprav-borbenih žena, ni to samo ma- ljene sprejemati funkcij. Pa terinski dan in tudi ne zgolj tudi sami tovariši gledajo na zgodovinski praznik. Po svetu ženo nazadnjaško, ga praznujejo že 46 let in nje- Se bolj porazno pa je dejstvo Rov pomen je še vedno velik, da so žene prišle v razne ob še vedno aktualen, Revolucio- činske odbore, celo v zbore pro-narne jugoslovanske žene so si izvajalcev in delavske svete na v narodnoosvobodilnem boju že umeten način. Na sestankih s Priborile enakopravnost in v kaj pogosto sliši: »No, sedaj pa naši socialistični državi so ele- izvolimo še eno ženo, da ne bo menti te enakopravnosti tudi mo sami moški v odboru.« Tak' uzakonjeni, pa vendar se še slabosti bo treba na vsak načir niso povsod osvobodile zaostale odpraviti, saj ravno žene sestav miselnosti in občutka manjvred- Uajo velik del državljanov, zate Dosti. bi morale sodelovati pri reševa 8. marec je dan, ob katerem nju službenih, gospodarskih ir bodo žene morale o tem razmi- političnih vprašanj, vedno v. šiiti, saj vendar ne sme biti nji- povsod izpovedovati svoje mis bovo delovanje omejeno samo Ijenje. Dejstvo je, da popoln na službeno mesto in dom. To ljudske oblasti brez sodelovan*. Pa ne velja samo za žene. Vsa žena ne more biti. naša družba se bo morala otre- Se je potrebno, da se v naši sti take miselnosti. Dokler tega socialistični državi bije boj z: ne bo, ne moremo govoriti o resnično enakopravnost žene, m resnični enakopravnosti žene pri njeno duševno preobrazbo. Ze nas. Zadnji čas je, da se ženska ne se morajo dejansko zaintere sirati In usposobiti za javne družbeno življenje, zavzeti mo rajo mesto, ki jim pripada ko' enakopravnim in enakovredni" članicam naše socialistične druž be. Le z vztrajnim političnitr delom nam bo uspelo zabrisat' enakopravnost uveljavi tudi v praksi. V delavskem samoupravljanju, v organih ljudske ob’asti, v odborih družbenih organizacij in v *adružn;h odborih sodeluje še vedno premajhen odstotek žena. Eden izmed vzrokov je gotovo razlike, ki jih še opažamo v tem. da žene same sebe pod- praktičnem življenju. Občinskim in vaškim odborom SZDL pred 8. marcem 8. marec Je mednarodni dan. posvečen borbenim že nam. Tudi letos ga bomo praznovali in obudili spomin nr vse žene. ki so s svojim delom in življenjem pomagale osvo bajati ženo iz njenega stoletnega suženjstva Skrb za prire ditve ob 8. marcu nai bo dolžnost vseh odborov Soc.alistlčn zveze. Organizacije AF2 nimamo več samo odborom Zvez' ženskih društev pa skrbi za pripravo teb prireditev tudi n-smemo prepustiti. Poskrbimo torej pravočasno, da bomo tudi leto« da-borbenih žena dostojno počastili Vprašanje ženske enako pravnosti je v naši domovini neločljivo povezano z bojem zr resnično socialistično demokracijo i sledeče; »Naloge niso majhne in bodo morale zlasti sindikalne organ-zac: je še natančneje . tolmačiti posamezne člene novega plačnega sistema tet preore-čevatj škodljive parole, češ da je nagrajevanje po učinku korak nazaj v našem družbenem razvoju.« Pomenimo se o tem Pomenek ne bo škodil, pač pa koristil. Povsem preprosto in po domače povedano: naši ljudje z nekim strahom in nezaupanjem sprejemajo vsakršno novo stvar, bod si tako ali tako s tega ali onega področja. Nekdo začne kritizirati neko stvar ki je — mimogrede povedano — niti ne pozna a njim pa začnejo isto pesem še drugi, čeprav o stvar še manj vedo. Navadno se taka kritika kaj hitro razširi in vzbuja med Hudmi nezaupanje do stvan ki pa ima — bod mo prepričani! — za prvi in osnovni namen pomagati in izboljšati ter dopolniti naše dosedanje delo na tem ali onem področju. Ko so začeli razpravljati o novem sistemu nagrajevanja se le pesem ponovila Kar naenkrat so začeli posamezniki — poudari am posamezniki! — širiti mnenje, da ie novi nač'n nagrajevanja povratek na kap talističen način plačevanja in dela ter celo izžemanja. »da so tako delali zasebni kapitalisti, da so z normami zagotov 1: sebi še bolj mastne dobičke«. In bil; so ljudje in so še danes, ki pravijo, »da je to ukrep, ki bo koristil le posameznikom 'n da bodo še bolj prizadeti nepoučeni delavci, saj ne bodo mogli shajati s tistimi še--timi jurčki« In nič koliko ie še tak h in podobnih sovražnih parol. ki imajo namen zanesti zdraho med naše delovne ljudi in jih zavaiatl. Prav je da si malo ogledamo h -losameznike Na zadnji sej’ oredsedstva Republ škega sveta Mnd katov Slovenije ie bilo ugotovljeno. da tisti, ki širijo sovražne parole, niso delavci, marveč nekateri ljudje, ki n:so naklonjeni našim naporom, da b: izboljšali življenjsko raven naših delovnih ljudi Znano ie. da ponekod vodilni uslužbenc-' podjetij (to smo videli zlest na letošnjih občnih zborih sindikalnih podružnic) niso hotel govoriti o novih predo sih o nagraievaniu, niso hoteli nadalie govoriti _ o prednosti nagrajevanja po učinku in spet niso hotel- govoriti o normah, o večj| storilnosti, čeprav 'o delavci to želeli in hoteli Navadno so ti ljudje dejali: »Sedaj nam bo pa še ta tovariš« — ki Je bil seveda gost — »povedal nekaj o novem sistemu nagrajevanja.« Namesto da bi ti uslužbenci delavcem, ki iih najbolj poznajo in z njimi delajo, na poljuden način razložili nove predpise in jim povedali, kako bo treba v bodoče delat:, so raje enostavno molčali To je seveda pameten človek bo dejal: nel Sicer je res: lahko bi jih povečali, toda zgodilo bi se tisto, česar se najbolj bojimo: cene b: še bolj poskočile enostavno zato ker b’ nam primanjkovalo blaga. S tem t pa bi dosegi: ravno nasprotno od tistega kar vsi že dolgo* želimo, namreč znžanje cen To pa je najbolj preprosto Alj se potem- mogoče doseči le z večjo proiz-takem smemo čud:ti. če so naši, | vodnjo Več ko bomo delali in predvsem tisti delavci, ki niso ! pridelali, več bomo imeli Ce bo tako razgledani, začeli dvomiti o j na trgu dovolj blaga, bodo cene uspešnosti novega sistema? i padle, če ga bo malo, bodo po- Mi pa iiro pravimo: ne boste i skočile Torej ie zaključek jasen se skrivali za delavci! Prej ko i In rečeno: nov plačni sistem slej boste morali stopit: na plan i om°goča večjo stimulacijo, z in povedati kakšni ste' Novi j »na bo slehernemu omogočeno plačni sistem nam je potreben. Potrebno je da se vsi seznanimo z njegovim: določili. In nov način nagrajevanja ' je potreben predvsem zato, ker od njega pričakujemo večjo storilnost, več da bo z večjim in boljšim delom, z večjim trudom tudi več zaslužil. In prav zato je potrebno da se temeljito spoznamo z načeli novih uredb plačnega sistema Res potrošnih dobrin in s tem bo'jšo i — gradivo le obširno toda tako ž vljenjsko raven Ni mogoče, da jasno, da bo sleherni našel v bi iz lonca, v katereqa smo malo njem odgovor na vrsto vprašani, dali, veliko vzeli Ali nam je bi- In vs- bodo ugotovil najpo-lo mogoče povišati plače, ne da membnejšo novost, da novi uredbi povečali proizvodnjo? Vsak piši o nagrajevanju v gospodar- boljša gmotn; položaj Seveda vsega vsi ne bodo razumeli Tu pa pride na vrsto naloga sindikalnih podružnic, ki so najbolj poklicane, da obrazložijo svojim članom kar morajo vedeti o teh važnih navodilih. Ne smemo pa pozabiti na eno-v začetku bodo težave morda celo večje, kot predvidevamo Toda z nenehnim učenjem, spoznavanjem prednosti novega nač na bomo odstranil: tudi te napake Kajpak ne smemo ob vsem tem pozab ti. da bi vsako maličenie teh predpisov lahko škodilo nam samim V sindikaln h organizaci jab so tovariši, ki so razgledani kj poznajo nova določila podrobno Le.tj naj pomagajo • s«ro jim sotovarišem, da tudi ti pridobilo o stvari potrebno znanje Tako bomo dosegli dvojni učinek: delavci se bodo na ta nač n Izobraževali, postali boli razg'e-dan', razen tega pa bodo vedeli, da ie nov sistem plačevanja zelo velikega pomena za naše gospodarstvo in pravzaprav od njih odvisen — O sestavljanju norm pa drugič. -an- S seje odbora SZDL komune Trbovlje ZB v Hrastnik snuje pevski zbor otrok padlih borcev NOV Prejšnji teden je bila seja mestnega odbora SZDL bodoče komune Trbovlje, na kateri so govorili o pripravi na proslavo Dneva žena 8. marca, nadalje o pripravah na praznovanje 10-letnice osvoboditve ter o bodočih nalogah Socialistične zveze. Da se olajša delo na terenu, so za posamezne terene komune zadolžili člane mestnega odbora SZDL. ks bodo v stalni povezavi s terenskimi odbori organizacije. Osnovna naloga SZDL bo, da se delo rajonskih .n krajevnih odborov Socialistične zveze razširi na vsa področja družbene dejavnosti. Tako se odgovorni člani ne bodo brigali samo za pobiranje članarine, na vse drugo na pozabi »ali. Seveda bo treba še bolj razš:riti in poglobiti delo v vseh naših društvih in ostalih organizacijah Pri pregledu občnih zborov organizacije SZDL, ki so bili do sedai na področju komune Trbovlje, so ugotovili da so bili Ie-ti dobro pripravljeni, da pa so član! v sledeči diskusiji v določenih primerih krenili s prave smeri. Potrebno je nada ije, da sc debatni večeri v organizaciji bolj poživijo. Nanje je treba pritegniti člane ZK iz podjetij kakor tndi vse ostale funkcionarje naših sindikatov. delavskih svetov itd. — Na seji so prav tako razpravljali o eelo važnem vprašanju, t. j. kako pripraviti dober kader, ki bo vodil kulturnoprosvetno delo v kraju, ko bo dograjen v Trbovljah novi Delavski dom. Potrebni bedo n. pr. režiserji za gledališče, učitelji za petje in glasbo itd. Vodstvo SZDL mesta Trbovlje se dobro zaveda, da brez dobrih učiteljev, ki bodo vodili kulturnoprosvetno delo v mestu, novi Delavski dom ne bo prišel do pravega izraza Zato je potrebna preskrba vodilnega kadra za vsa področja kulturno-prosvetne dejavnosti. Da bo tudi mesto Trbovlje kar najslovesneje praznovalo desetletnico naše osvoboditve,1100 odstotkov. so izvolili poseben odbor, ki bo napravil okvirni plan za to slavnost. Mnenje tega odbora je, da ta proslava no kvaliteti in po obsegu ne sme zaostajati za slovesnostjo praznovanji 100-letni-ce občine Trbovlje lansko leto. Na seji so se še pobliže pogovorili o proslavi Dneva žena, 8. marca, ki bo po vseh rajonih mesta Trbovlje, in sicer na Dobrni, v Zasavju, v een*ru Trbovelj (Delavskem domu) in v Zg. Trbovljah (Domu »Svobode II«), — Ob zaključku so obravnavali še vprašanje, kako razširiti krog naročnikov na knjige Prešernove družbe. Zadal' so si nalogo, da se število članov Prešernove družbe poveča vsaj za -ar. Delavski svet hrastniške Stek'arne |e zasedal Poročali smo že, da je članstvo ZB na svojem občnem zbori! sprejelo sklep, da bo preko c®!ega leta v stalnem stiku z ?tri>ki, sirotami padlih borcev NOV. Prvi tak sestanek z otroki je imel odbor za Novoletno Jel-Drug sestanek pa je odbor sklical v soboto, 19. p. m. v Puharjevem domu. Namen tega sestanka Je bil nekaj novega, **M>rda nekaj izrednega, ne samo !. našem okraju, marveč v celi Sloveniji. Na zadnji seji odbora ZB v Hrastniku je predsednik tov. Jerič-Miha dal pobudo, naj bi J* »trok-sirot padlih borcev iz Hrastnika in Dola osnovali mladinski pevski zbor. Za to zamisel Je tov, Jerič pridobil :ie samo eeloten odbor, marveč Je navdušil tudi tov. Urbajsovo. predmetno učiteljico na nižji glm-na*Ul v Hrastniku, ki ie pred leti z velikim uspehom že vo-mla mladinski pevski zbor nižje gimnazije. Znano je, da otroci v rudarskih revirjih radi In lepo pojejo, mko tudi hrastniški. Tako se je Prejšnjo soboto zbralo v Puharjevem domu okrog 70 teh otrok. Prišlj »o radi in radovedni Tudi mi. člani odbora, in tov. Urbaj-•°Va smo bili presenečeni ob **ko številni udeležbi. Zunaj je J”* Pravi snežni metež in pričakovali smo, da bo nekaj otrok 2“tak> pri zimskem veselju na •■rikah in smučeh. Pa ni bilo — skoro vsi so bili tu! Jerič Je navzoč* toplo ^^S*4i»vU in jim raaodei namen sestanka. Ce bo zbor uspel, naj ne bi nastopa’ samo doma ob raznih slavnostih, marveč naj b| ponesel slovensko pesem tudi po okraju in na taborjenje, katerega jim bo odbor ob pomoči tabornikov pripravil v šolskih počitnicah. Najbolj pa je otroke navdušila za resno delo v zboru tov. TJrbajsova sama, ki je dejala: »Otroci — partizani! — saj to Ime zaslužite, ker ste žrtvovali za našo svobodo mnogo, mnogo! Delo v zboru bo za vas res resno, pa tudi veselo. Vaši očetje so šli s pesmijo na ustih v borbo, s pesmijo na nstlb so se borili za lepo slovensko zemljo, s pesmijo na ustih so umirali, zato ste upravičeni tudi vi, njih sinovi in hčerke, da gojite to lepo partizansko pesem in jo državljani spomin in Delavski svet Steklarne v Hrastniku je na svojem X rednem zasedanju obravnaval vprašanje reorganizacije pregledne službe v tovarni, odpise, zamenjave m nakupe osnovn h sredstev ter olajšanje izvozne mejne kontrole. Glede carinske kontro- čuvate kot odrasli poznim rodovom v opozorilo, kako draga je svoboda. V| vsi govorite lepi slovenski jezik zato boste znali tudi lepo zapeti!« Odziv otrok na te besede je bil navdušen »da!« in priglasilo se jih je za pevski zbor preko šestdeset, celo s Turja. Dogovorili smo se še, da bo prva vaja že v nedeljo dopoldne. Tudi navzoče mamice z Dola in Turja so bile za ta sklep. Zvedeli smo da je bila udeležba na prvi vaji prejšnjo nedeljo prav lepa! Tov. Urbajsovi se s tega mesta zahvaljujemo za njeno požrtvovalnost in želimo njej in zboru mnogo nspeha, tov. Jeriča in odbora ZB pa Izrekamo priznanje ob lepi zamisli, ki naj se čimprej uresniči. Jože Kenk 0 volitvah delavskih svetov Izvršni svet Ljudske skupščine LRS Je izdal odlok o določitvi roka za razpis rednih volitev delavskih svetov, po katerem se v Sloveniji začne razpis rednih volitev delavskih svetov 20. februarja 1955 Razpis volitev mora biti zaključen najpozneje do 31. marca. Redne volitve delavskih svetov gradbenih podjetij pa morajo biti opravljene najpozneje do 15. maja 1955. rtdne volitve gostinskih In turističnih podjetij pa najpozneje do 31. maja 1955. V teh določenih rokih razpišejo delavski sveti podjetij volitve in določijo dan volitev. Bok za razpis rednih volitev delavskega sveta Podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet bo določil Izvršni svet po potrditvi zaključnega računa podjetja. Naročniki« ki se želijo udeležiti našega žrebanja — pozor! Vsi naročniki našega Usta, ki hočejo priti v poštev pri nagradnem žrebanja »Zasavskega vestnika«, ki bo predvideno 1. maja 1955. morajo imeti plačano naročnino za list za celo letošnje leto, in sicer morajo poravnati naročnino do najkasneje 15. aprila t. I Med naročniki našega lista je p« nekaj takih, ki so naročeni na naš tednik že več let. niso pa v redu plačevali naročnine za list iz tega ali onega vzroka. Te naročnike opominjamo, če hočejo priti pri našem nagradnem žrebanju v poštev da je bolje če vprašajo pri naši upravi, če so še kaj dolžni za prejšnja leta. Tako je n. pr. dosti takih naročnikov, ki so nam že nakazali naročnino za list za celo leto 1955 v znesku 400 din v dobri veri, da imajo vse obveznosti do Usta poravnane — prezrli so pa, da se jp lansko leto naročnina za »Zasavski vestnik« podražila od 300 na 400 din Tako je torej precej takih, ki so nam za leto 1955 nakazali 400 din za Ust, spregledali so pa. da nam za lansko leto dolgujejo še 100 din. Naročniki, ki bi radi vedeli, kako je s stanjem njihove naročnine za naš Ust. zlasti pa vsi tisti, ki žele bitj upoštevani pri nagradnem žrebanju, naj nam pošljejo prazno dopisnico. s katero jim bomo potem sporočili, ali imajo naročnino v redu poravnano ali ne Uprava »Zasavskega vestnika« Trbovlje le za izvoženo steklo bodo na pristojnem mestu zaprosili, da se ta pregled napravi v sami tovarni pred odpošiljatvijo stekla, ne da se odnirajo zaboji na državni meji Delavsk svet je sprejel naročilo za 200 000 petrolejskih cilindrov za izvoz v Tunis Prav tako soglaša Delavski svet s soudeležbo uporabe Počitniškega doma skupno s Steklarno v Straži i-n Rogaška Starini pod določenimi pogoji Tov Kotnik je obrazložil pomen. namen in izvajanje družbenega plana ter njegov vpliv na naše gospodarstvo Pojasnil je nadalje delitev celotnega dohodka podjetja po novih navodilih, prav tako nov način nagrajevanja, ki je urejen tako da bo izpodbufal k večj storilnosti. Delavski svet tovarne ie vzel z zadovoljstvom na znanje, da ie rudnik pr.volil na brezplačen prenos nekaterih osnovnih sredstev na Steklarno, s čimer je prišla železniška lokomotiva rudnika v defnirivno last tovarne. Podjetje bo nadalje nakuoilo nekaj novih osnovnih sredctev, in sicer električno žarilno oeč za slikano steklo nov kompresor, več ventilatorjev za tovarno ter kuriln kotel za centralno kurjavo tehnične p «arne Prav tako bo tovarna kupila na Brnici dvostanovanjsko hišo od upokojenca Blaža Drakslerja. Da se tovarna oskrbi s potrebnim kadrom kemijske stroke, je | Delavski svet odobril štipendijo j dvema dijakoma-kem čarjema, * kar pohvalno omenjamo. H. Rezervni of c rji mesta Trbovlje Sporočamo vam, da bo letni občni zbor pododbora Združenja rezervnih oficirjev mesta Trbovlje v četrtek, 3. marca t. I., ob 17. uri v dvorani re- stavracije lfTurist“ na Vodah. Odbor. Proslava Dneva žena v Domu „Svobode 11“ Socialistična zveza delovnega ljudstva rajona Trbovlje H bo priredila v počastitev praznika borbenih žena v Dom i »Svobode« v Zg. Trbovljah v torek, 8. marca t. I. ob 17 uri SLAVNOSTNO AKADEMIJO Spored: slavnostni govor, recitacije, nastop pevskega zbora in mladinskega tambnraškega zbora »Svobod? n«. Vstop prost — vljudno vabljeni vsi! Občni zbor KSS v Zagorju Tudi lansko leto je bilo uspešno Z delom Kraievnega nndikal- podjetjih Fluorografski pregled nega »veta » Zagonu v prete- preb valstva v Za-avju je poka-klem letu »mo iahko zadovo.in 3*1 da SIno gjede tuberkuloznih saj je bil napravljen preceiSen gbolenj v našem okraju na naj-korak naprej od leta 1953 slabšem v vsei Sloveniji Zato bo Krajevni sindikaln svet ie 'ani treba v tem pogledu voditi od-vključeval v svoje vrste 3803 de ločno zdravstveno pol tiko , US'UŽLbenCe ,od sk“Pno Kontrola Okrajnega zavoda za 4072, kolikor jih je v Zagorju za- socialno zavarovanje na terenu poštenih Poleg tega pa ie orga- je pokazala da nekateri delavci mzirano v Zagonu in okoli« še Okoriščajo boln šk, dopust v raz-923 upokojencev S številom ne druge namene Tako na pr-včlanjen h pa ne moremo biti za- mei neU delavec „e, boiniški dovoljni, zlastj ne pri obrtnih delavcih. kjer je strokovno organizirano le 69 % delavcev Se slab’ list nato pa je vozil oremog, spet drug je šel dan zvoni na- še pa je pri ljudeh, ki so . sluti bi v trgovinah od katerih je bil res bolan Take n podobne izkoriščevalce soc zavarovanja b- bilo treba izročiti sodnij- v obravnavo ki nai bi Uh kaznovala z globo 10 000 d n Govorili so tudi o napofflu mladine ▼ nove poklice, kajti edino ua ta način bomo zn.žali brezposelnost mladine Ostro so grajal) nadalje dvojne zaslužkarje v naš h podjetj h Prav tako so izrazili željo da bj v Zagorju čimprej začeli grad.ti javno kopališče in ostale športne objekte Precej ie bilo graje na račun majhnih uslužnostn h podjetj kj igrajo danes do našega delavca še cehovsko vlogo Ob koncu so sklenili, da bodo sindikati sodelovali na pripravah za praznovanje 10 obletnice osvoboditve Jugoslav je Vso pozornost bodo posvečali kulturnemu dvigu članstva, nudil pomoč pri ustanavljanju komun skusall bodo povečati produktivnost v podjetjih, delali na ureditvi kadrovskega vprašanja ter skuša1’-pridobit še neorganizirane delavce v sindikat. -ek. Opozorilo zavezancem prispevka za soclano zavarovani e S predpisi o zdravstvenem za- da tedaj, če nj gotovo, ali je . E-6), kar velja tudi za obrazca varovanju delavcev in usluzben. zavarovanje obvezno alj ne. V E-7 in E-8 pri zasebnih deloda-cev so uvedene nove evidence tem primeru se na prijavi iz- jalcih; zdravstvenega zavarovanja. V razj dvom in navede razlog za zvezi s tem opozarjamo zavezan- tak dvom. Zasebni delodajalci ce prispevka za socialno zavaro- so dolžni predložiti prijave za-vanje na sledeče dolžnosti: j varovanja na novih obrazcih ne 1. gospodarske organizacije glede na to, da so pri njih za-(podjetja, obrti in zadruge), ban- poslene osebe že prijavljene po ke, državni organi, zavodi in prejšnjih predpisih; družbene organizacije morajo v | 3. za osebe, ki bodo zavarova- osmih dneh prijaviti pristojnemu ne na dan 1. marca 1955, so strokovno organiz rano komai 45,7 % Na področju delavskega samoupravljanja je bil dosežen velik uspeh Sindikalne organizacije so pomagale pr izvedbi tega upravljanja. dve sindikalni podružn d (pri rudniku separacija, pri osta lih obrtnj delavci) pa sta bil'-pohvaljeni in nagrajen: Kljub temu pa je samoupravljanje vae-katerih manjših podjetjih samo na papirju, kajti nekateri upravniki so še vedno absolutisti Mnogo so delegati razpravljali o novem plačnem sistemu Bili so mnenja, da bodo morale sindikalne organizacije skrbeti, da bodo norme realne Posebno težko je sestavljati tarifn pravilnik v rudarstvu, kajti na rudniku ne moremo vedno postaviti n reči: toliko boš napravil in toliko zaslužil. Ce b tako ravnali, bi naš rudar, ki pride na delo v jamo, po 35 letih truda polnega dela za-služ l 285 din. ko pa bi stopil v eluženi pokoj, bi spet dobil 285 . . dinarjev V rudarstvu bo treba orfan“ socialnega zavarovanja dolžni zavezanci prispevka — tarifno polit ko reševati drugače zaietek poslovanja, v | razen družbenih in zadružnih Zato je bil sprejet sklep, da bo ifter^1 Pa tud; spremembe organizacij ter zasebnih deloda- KSS sodeloval pri sestavi novih tarifnih pravilnikov in sodeloval prj normah Pri razpravi o dvigu življenjskega standarda so bil' delegati mnenja, da je to raven mogoče dvigniti samo na račun mehanizacije in organizacije dela, ne pa sa račun miš c Govorili so nadalje o sodelovanju sindikatov s SZDL. o pomoč delavskim prosvetnim društvom, o uvajanju delavske mladine v športna in kulturna društva Predložen je bil predlog da bi rudniško samopomoč ki deluje v okviru s ndikata rudarjev t-rene-»Ii na KSS m bi veljala za vse delavce na področju bodoče »a« gorske komune Sklen-ll so da se bodo o tem vprašanju pomenili s člani sindikalnih podružnic. Vendar pa je pozdraviti to zamisel, kajti znesek, k- bi ga dobili prizadeti, bi bil na ta način večji. Prav tako so razpravljali o rudarski godbj na pihala ki deluje v okviru DPD »Svobode tl« k' naj bi se razširila na vse področje zagorske komune S tem v zvezi naj b se preimenovala v delavsko godbo. Ob tej oriložno-sti je bilo ponovno načeto vprašanje nakupa prepotrebnih novih pihal za to godbo Morda bodo letos to vprašanje ob pomoč1 vseh prizadetih končno le rešili. Razpravljali so tud o delu socialnega zavarovanja in zdravstva v Zagorju Sindikati morajo imeti v pogledu socalne ro-litike pomembnejšo vlogo Govorili so tudi o higien«ko-tebnični zaščiti v Zagorju, o številu nesreč pri delu o 'Zboljšanju delovnih pooofev v naših IZ LITI JE IN OKOLICE Litijani ob krsti narodnega heroja Nestla Ob prezgodnji Izgubi narodnega heroja tov Toneta Okro-garja — Nestla iz Zagorja, je zastal dih tudi Litiji. Saj je bil ta vneti, neugnani borec s svojo usodo navezan na naše kraje že od vseh začetkov borbe proti okupatorju. Tedaj je bilo Nestlu komaj 17 let. pa se je že vključil v protifašistično borbo 2e kmalu po okupaciji so ustanovili proletarci iz Zagorja, Trboveli in drugih zasavskih krajev revirsko četo Ta borbena enota je potrebovala orožje, mu-nicije in drugo vojaško opravo. Aktivisti OF v Litijj in okolici so zbrali orožje in mumcijo v aprilskih dneh leta 1941. ko so razpadale vojaške enote stare Jugoslavije v Litiji, Zavrstniški dolini. Šmartnem na' Pilu in drugod. Odvrženo orožje in mu. ničijo so poskrili in jo potem pošiljali v revirje. Med Skojev- danih podatkov kakor tudi prenehanje poslovanja. Izjemno morajo našteti zavezanci prispevka, ki bodo poslovali na dan l. marca 1955, najpozneje do 15 marca 1955 predložiti prijavo o začetku poslovanja zavezanca prispevka; 2. vsi zavezanci prispevka brez izjeme (podjetja, obrti, zadruge. banke, državni organi, zavodi, družbene organizacije in zasebni delodajalci) morajo vsakogar. ki nastopi delo ali si pridobi svojstvo. kj daje pravico do zdravstvenega zavarovanja, prijaviti v osmih dneh od začetka zavarovanja organu socialnega zavarovanja, v primeru izstopa z dela ali izgube svojstva zavarovanca pa prijaviti prenehanje zavarovanja, kakor tudi vse spremembe v zavarovanju, ki vplivajo na pravice zavarovanca Za vsako osebo, ki bo zavarovana na dan 1 marca 1955. morajo zavezanci prispevka predložiti prijavo zavarovanja najpozneje do 15 marca 1955 Prijaviti je treba vse osebe, ki so v delovnem razmerju ali imajo svojstvo zavarovane osebe (10 in 11 člen zakona ter 1. člen Uredbe o izvajanju zakona o zdravstvenem zavarovanju) Ce je neka oseba zaposlena pri dveh alj več zavezancih prispevka. mora prilavo zavarovanja predložiti vsak posamezni zavezanec prispevka Priiaviti 1e treba tudi zaposlene upokojence in invalide ne glede na to. koliko ur dnevno so zaposleni. Prijavo zavarovanja mora za- wranec nrivrv»vlra rirodt-vžits tu- jalcev — poleg prijave zavarovanja predložiti še izpolnjen osebni karton zavarovanca; 4 prijave je treba predložiti onemu organu (zavodu, podružnici. izpostavi) socialnega zavarovanja, na katerega območju opravljajo zavezanci prispevka oz njihovi obrati ali obračunske enote svojo delavnost, iz katere izvira obveznost plačevanja -prispevka za socialno zavarovanje. Podrobnejše informacije kakor tudi vse potrebne tiskovine dobilo zavezanci prispevka pr,- organih socialnega zavarova-" n ja Da bodo prijave pravočasno predložene, priporočamo zlasti večjim gospodarskim organizacijam in ustanovam, da že pred 1. marcem 1955 zahtevajo Pri pristojnih organih socialnega zavarovanja svojo novo katastrsko številko in vse potrebne obrazce; 5. zavezanci prispevka — razen zasebnih gospodinjstev — morajo voditi evidenco zavarovanih oseb Ta evidenca mora za vsako zavarovanje osebno obsegati podatke, ki so navedeni v 75. členu Uredbe o izvajanju zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur list FLRJ štev. 55-54) Posebni obrazci za to evidenco niso predpisani; 6 zavezanci prispevka so še nadalje do 30 junija 1955 dolžni! predlagati mesečna poročila o uporabi pravic na podlagi socialnega zavarovanja (obrazec j zavarovanja. E-5) Opustijo pa lahko po 1. marcu 1955 predlaganje poročil o trajanju zaposlitve (obrazec 7. po 1- marcu 1955 bodo zavodi javne zdravstvene službe na posebnem poročilu sporočali zavezancem prispevka podatke o začetku in prenehanju začasne nezmožnosti za delo. ki se bo ugotovila pri zavarovanj osebi. S pomočjo teh poročil bodo uveljavljale zavarovane osebe, ki So začasno nezmožne za delo, pravico do nadomestila plače, ki gre v breme zavezanca prispevka; 8. ker dosedanji bolniški list nima razpredelnic za podatke, kj so potrebni za obračun nadomestila plače, ki gre v breme socialnega zavarovanja (n. pr podatki o plači s stalnimi mesečnimi dodatki, o številu družinskih članov), so bila dana v promet nova potrdila o zavarovanju, posebna za zavarovane osebe, kj imajo pravico do nadomestila plače (za delavce, uslužbence, vajence itd.) in posebna cd, ki so hodili v Litijo po opravo, je bil tudi Tone Okrogar — Nesti Mnogo poguma je bilo treba takrat za tak nevaren posel. Nesti je bil med tistimi, ki si je v naši okolici pridobil največ vezi in simpatij, zlasti takratnega okrožnega komisarja tov Ignaca Strlekarja — Jožeta in drugih. Nestlovega pogreba v Zagorju se je udeležila velika množica Litijanov, predstavniki množičnih organizacij in delovnih kolektivov Odbor Zveze borcev na čelu s predsednikom tov Francetom Gorenjcem — Planinskem pa je položil k Ne-stlovj krsti krasen venec s trobojnico Tako so počastili spomin junaka, ki se je že kot mladenič boril za svobodo. Litijani v Radiu Ljubljana Kot kulturni kronisti zapisujemo, da so v zadnjem času oddajali v Radiu Ljubljana nekaj pesmi, ki so jih zapeli mladi pevci litijskega gimnazijskega zbora, ki ga vodi tov prof Verono Korošec. Te pesmi je Radio Ljubljana posnel na magnetofonski trak in jih hrani v svojem arhivu. V nedavnj literarni uri pa je Radio Ljubljana recitiral pesmi litijskega krajana in člana Društva Slovenskih književnikov tov Jožeta Šmita. Eden ali dva jez:ka v naših gimnazijah? Profesorji iz okraja Ljubljana okolica, kjer so včlanjeni tudi profesorji litijske gimnazije, so zborovali te dni v Kamniku Na dnevnem redu so bili raznj problemi našega šolstva, zborovalci Pa so se tudj porazgovorilj o težavah pri šolskem delu Med drugim so tudi načeli vprašanje, ali se naj v naših gimnazijah poučujeta eden alj dva tuja jezika Do končnega sklepa še niso prišli; o tem perečem problemu se bodo porazgovorili še na prihodnjem zborovanju, kamor bodo povabili še druge strokovnjake. Da je treba prav v pogledu poučevanja tujih jezikov’ uvesti čmpre, enotnost, vedo zlasti starši litijskih dijakov V zad- za druge zavarovane osebe brez i nJth letih so poučevali na litij pravice do nadomestila plače n'2ji gimnaziji poleg sloven- (za družinske člane, uživalce pokojnin in invalidnin, začasno nezaposlene osebe itd.) Obrazce je založilo podjetje »Jugore-klam« in so v prodajj na mestih kot doslej Dosedanji obrazci (bolniški listi) se lahko uporabljajo še nadalje, toda le za zavarovane osebe, ki nimajo pravice do nadomestila plače. Izrecno opozarjamo, da mora- ščine in srbščine ter hrvaščine tudj ruski in francoski jezik, sedaj pa tudi nemščino Tak »ba- bilon« pa Je velika ovira za dijake ob preselitvah staršev; fiesto se zgodi, da na gimnaziji v novem službenem mestu poučujejo drug jezik, kar povzroča velike sitnosti Zatorej je res nujna ureditev vprašanja tujih jezikov, v šolstvu so vse take me-šanice velika ovira. Glasbena šola bo nastopila na litijskem festivalu Okrajni svet za prosveto > ljubljanskem okoliškem okraju je sklenil, da bo 25. maja, ob rojstnem dnevu maršala Tita, okrajni festival v Litiji. Na tej veliki kulturni manifestaciji bodo sodelovali mladinski pevski zbori iz vsega okraja, kjer deluje 17 gimnazij. Razen teh bo nastopila tudi litijska Glasbena šola. O tej mladi učni ustanovi, ki Je bila ustanovljena lansko leto, naši ljudje še vse premalo vedo, čeprav je že nekajkrat javno nastopila Pred festivalom bomo o tej šoli, ki jo vodi zagorski rojak direktor tov Slavko Korošec, objavili poseben članek. Vsem naročnikom „Z avskega vestnika" »Zasavski vestnik« prinaša zdaj že tri leta stalna poročila tudj iz Litije in okolice. Informira vas tedensko o mnogih novicah iz naše doline Vsak naš naročnik naj skuša pridobiti »Zasavskemu vestniku« vsaj še enega naročnika Nekateri so naročili na Z V tudi svojce in prijatelje v Ameriki in drugih državah Tako jih najbolj povežejo z dogodki v stari domovini. Storite to tudi vi! Letno naročnino lahko poravnate pri tov Marijanu Oblaku, blagajniku Narodne banke v Litiji Ne pozabite na nagradno tekmovanje! 6. mama hn odnrt litijski zdravstveni dom Za Litijo in ves okoliš bo velikega pomena novj Zdravstveni dom, k| bi moral biti skončan že lansko jesen ob Dnevu renubli-ke. Razni tehnični zadržki pa so zavrll dograditev do takrat. Ker je sedaj Zdravstveni dom dovršen, bo njegova slovesna otvoritev 6. marca. — Ta ustanova bo složlla tudt vsem okoliškim krajem bodoče litijske komune. Fa Dobrni so zelo clrfiVni Odkar ma »Svoboda« na Dobrni lepo urejene prostore, se je kulturnoprosvetno in društveno življenje močno razmahnilo K jo tudj vsi zasebni delodajalci na temu je v nemail meri pripomo-novo priglasit^ vse osebe, kj so gj0 tud dobro vodstvo krajevne bile pri njih zaposlene na dan SZDL. ki je zna o pritegniti član-1 marca 1955 (delavce, gospo- stvo k delu na različn h področ-dinjske taomočnice. vajence itd.), jih Dobro so na Dobrni organi-Zasebnf delodajalci na območ- zirali debatne večere ki jih ma-ju Trbovelj in Radeč predložijo Jpo)eg domačih vprasa„, razprav-prijave okrajnemu zavodu v Tr. ljajo na teh večerih tudi o sve-bovljah. delodajalci na območju tovnih dogodk h in politiki ter si Zagorja !n Hrastnika pa tam- tak° s‘rii° sv°1e ^zorje I Na Dobrni so nadalje že posta-kaišnjj ekspozituri socialnega vjjj odbor za proslavo 10-letnice naše osvoboditve Pr pravliajo se | veselo _ ____! tudi na proslavo Dneva žena, k j bodo imeli svoj letni občni zbor Okr. zavod za soc. zavarovanje ^ dne £ marca v Domu .Svobo. dne 6 marca dopoldne v Trbovljah de« na Dobrni Za to slovesnost ' je dramski odsek »Svobode« na-štud ral igro »Mati« Da se članstvo izpopolni v Ideološkem pogledu pripravlja »Svoboda« polit čno-ideološk; tečaj, ki bo trajal več mesecev Prav tako bodo imeli tamkaj redna tedenska predavanja! v načrtu so predavanja iz gospodarstva, z zdravstvenega področja, prosvete itd — Na Dobra delajo drug z drugim, pro-svetarji s športniki, s SZDL in ostal mi. zato so tud že nekaj ustvarili Če jim bo leto? uspelo, da si za Dobrno preskrbe še kino-aparaturo. potem bo družbeno življenje tamkaj še bolj f vo. in — Športniki z Dobrne Kadar d v/a Paciltškt ocean se ok San Lazaro *horai popolno-a zgubi v penah Ribiči takrat tseda/o doma pred svojimi ko-iami ‘n ni hovi pogledi platno 1 iafo brezmejnost hrumečeg 1 :rana pred teboj Na otoku (e le tiho, ko da čaka/o ’Odn* •e. 2upnik hodi po vati >n na-warjo ljudi k mol tv. toda rt' či ostanejo mrk *n molit Sta-župnik se jezit ko vid da n/e->ve poboine besede mi ne za-že/o, «e zgubi o župnišču tn ga > nedelje nt na piano Ljudje j so v svoiem * romat Ivu vese-čim oreneha nevihta in izhlapi 'aga iz zemlje o torke žgočega mca. Tu je Mehika Toda otok San j žaro je njen posebni del Pre-j dve *to let i vi no niem Vol-iv rod, najbolj tpoitovan od 1 eh vaščanov, hkrati pa ’udi ijbolj siromašen med nllm 1. imo bogastvo, kt ga trna Pedro o/ta, ie tiara, od trvov razje* rna barka ki b že zdavnaj raz-1 d/a. če bi je Pedro ne bil spro-popravljal vsako leto Tako pa ■ lahko ribari z njo In te neko 0 prelivlja Zelo je siromašen n endar se mu zdi. do na otoku 1 srečne/še go iloveka od n;ega. Pedro Volta ima enajtlero (roJt, oram fantov m Ir/ dekle'' 1ajmlajši med njim )e Elija, mt, ki pomeni nekai poeebneg' a otoku San Lazaro. vsaj loko raoljo ljudje, celo monsignoru rondesl je bil všeč, zato H I* d1oč:l, da ga noši le v G uadala-tro, v Meh ko o glmnarljo. akrat fe bilo PHfi detet let In Uri lete te ni vrnil 2 Guadala- jare na otok San Lazaro Med tem^ tatom mu je umrla mat' a mu’tega m hotel nihie -poročit, da bi bil prišel na pogreb Mon-slgnor Brondeti si n hotel dela-/■ stroškov ttarl Volta oa le hil prereven, da bi malemu Eltfi lahko platoI tako dolgo pot. kot le od Guadalajare do otoka San Lazaro Ko to mu tporoilh, da mu je umrla mat: te je EVIa jokal, toda na to ialost je kmalu oo-* zabil Nekega dne ko te je vratal /* šole. le v del pri hotelu •Impe-rial- nekaj elegantno oblečenih ljudi ki mno govorih njegovega jezika Vso Dot do doma le razmišljal o nj h in še naslednji dan in potlej pozne/e Zapomnil si /e nekaj besedi in o šoli le vpraša/, kal pomen/io Profesor mu /e objasnil da »o /o b H Američani. gotovo izletniki is sosedne Kalifornije •Gospod profesor, ali b' «e lahko naučil angleškega jezikata je vprašal Fllia svojega profesorja španščine, ki »e le na El’j’no vprašanje samo nasmehnil n skomignil z rameni Toda deček ni >mel miru pred to veliko že-//o. da b* 'e nauč i angleščine •Kaj pa misliš da ti bo koritih angleščino če bi se le tudi kdaj nauč It* ga je vprašal profesor Blt/o e* le stisnil v svoj suknjič in dejal: »Gospod profesor, če b/ tnal angleško, bi šel lahko v Kahlor-ni/o Tam mnogo zatlui jo In ko M imel dovolj denaria bi se vrnil domov k očetu na otok San Lazaro m kup‘la bi nov čoln. Morda bi *- zgradilo novo hišo Hiša. ki v njej živimo, je te stara 'n majhna le Mati te vedno želela da bi imela večjo h šo « •In zato bi se rad naučil angleškega Jezikat* •Da, gospod prolesor, tatol* Elija ie bil v šoli vseskozt odličen dijak V četrtem razredu ščaia podoba mehiške zemlje in siromašnega ljudstva Tudi brada mu je začela ra-'t 1 tn pusti s: /e male ozke brke, da bi b i videti bolj mošk: Caniasin jev: Jultji je bi> Elija zelo všeč čeprav je vedela, da bi je Elija ne hotel nikoli ljubih, ker je bile od njega za cel- dve let starejša Toda ko se le Eliju Tone Zagorc: mi POD VROČE SOI CE gimnazije so pričeli z učenjem angleščine, kar je malega BI’jo zelo navdušilo V enem letu in pol je znal ie toliko aa se je lahko brez težav pogovarjal t dijak tz viš/th letnikov To mu le bilo nadvse všeč Skoro vsi profesor// pa so se čudih njegov trdni volji Ko se je po dobrih št rih letih vrnil na otok San Lazaro, so ga vs,- ljudje občudovali Zdelo se /Im je, da se je o teh štir.h letih v Guadalajari neverjetno mnogo nauč I Tudi oblečen le bil po mestno, brez velikega slamnika na glavi, v lepi bel srajci m dolgih črnih, lesno vkrojenih hlačah Obraz se mu je svetil, ko da je z brona dolgi črni lasje so mu kdaj pa kda-zlezli na oči. v katerih je siialo nekaj vročega neugnanega v njegovih nemim h očeh se je ble- vrnil v Guadalajaro, mu le vedno pošiljala pozdrave in ga »00-minjala. kako lepo je bilo takrat. ko sta se kot otroka 1 gr sla skupaj pri Voltovem vodnjaku Nekega dne, ko je btl Elija že v sedmem razredu g množite, gn je njegov prolesor angleščine silno Iznenadll •Elija,* mu je dejal protesor, •ah bi želel, da se z nekom dopisuješ iz Kal lornijet« Eliji so te zasvetile oči od presenečenja Tsti trenutek se le spomnit, kako Je pred tel pripovedoval svojemu profesorju španščine da b. Sel rad v Kalilom: 1 /o, da bi zasluž I toliko denaria, da bi z očetom kup la nov čoln in bi morda zaslužil celo toliko, da bi popravi hišo V El ji so spel oživele te misli »Do gospod profesor rad bi si d op suval 2 nekom, da bi se bo- lje nauč‘1 angleškega jezika,« le ves zadovoljen dejal Elija •Potem po vzemi lote pismo in ga prečita/• tn profesor mu /e stisn i o roko ma/hno pismo, o katerem je bral •Čeprav nedaleč od moj* domovine st nadvse želim d orisa-vati s kakšnim dijakom -z vaše g mnaztje Ze od nekdaj sem ljubila Mehiko h vaše ljudstvo, zato b- s: v vaši deželi zelo rada našla vsaj enega dobrega prijatelja Ime mi je Janet Wng-ster Preteki mesec sem dopolnila šestnajsto leto Sem ed-na hči Willtama Wagsterja, lastnika ladjedelnice v New Orleansi. v Louisian Z materjo živtvo ‘u v San Diegu kjer Imamo tvojo vilo Ce se bo kdo odzval moji želji, bova enkrat lahko preživela skupaj svoje počitn ce tu v Kaliforniji al pa bom jaz prišla k vam v Mehiko — Jane/ Wag-sfer* Elij: »e je zdelo, da le najsreč' nejš človek na svetu V tistem trenutku je skoval v sebi nešte-vilno načrtov ki pa se mu na koncu niti eden ni zdel kaj prida pameten Morda bom pa le enkrat videl Kalilom jo, ko dokončam gimnazijo, saj San Diego ni tako daleč od mehiške meje, sl je misl I Elija Ko /e tl-tega dne prišel domov Iz šole, je takoj po kosilu vze’ v roke papir m pero /er račel pisat': •Spoštovano gospodična Janet, Ime mi je Elija Volta Rodil sem se na San Lasani, majhne-n otočku, za katerega it ljudje bo- , j-jo, da bi go ocean ne zbrisal s svoje gladine Moj oče sicer n ! milijonar ie pv najuglednejši ribič na otoku San Lazaro. Imamo tudi svojo r b ško barko, na kateri zelo radr pojemo ob večerih stare španske popevke In če kdo poleg zabrenka na kitaro, je naše razpoloženje še večje. Ljubim svojo domov no. 00 čeprav je siromašna Tega otočka, na katerem živim, ne bi zamenjal za vse zaklade sveta Mat: mi je nekoč dejala, da se v domovini peče najslajš’ kruh Takrat ji kol otrok tega n sem verjel danes pa vem, da je imela prav. ko ml je tako dejala Ko bom končal gimnazijo se bom potrudil da bom člmveč koristil svoji de želi Srečen sem da vam lahko pišem prav laz n trudil se bom, da boste preko mojih p sem čim natančneje spoznali majo domovino. tj°ti lepi otoček, na katerem sem 'e rodil, kjer je vsaka stvar posebej zanimiva, n ko boste vse to spoznali takrat vam tudi jaz ne bom več tuf. — Elija Volta.• Tako so začela romati JanetinO In Ehl np pisma is Guadalajare v San Diego In spet nazaj v Mehiko Njuna pisma so postajala vse prlsrčne/ša. toda zdelo se jima je Se vedno, ko da sta si P°~ polnoma tuja, le njum zemlji dfi se objemala in ljubila med seboj Tudi svoje fotografije sto ** Izmenjala in nj ga bilo dne, da jih ne bi imela pred seboj *n občudovala drug drugega (Dalje iumočkijič) Josip Brinar; PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) iHS'mm Lisica je odprla In zaloput- pravljeno za plrovanje, le z ma- lakotnicah, ves si že nila vrata, poružila z zapahom, slom je bilo treba še zabeliti; j Ali nisem rekla, da a nato ostala v veži. Ko je vse kdo bi tudi o velikem prazniku masten! Zborovan e Zasavskih plan ncev nr Mrzlici utihnilo in je volk vnovič jel smrčati, je smuknila po lestvico, po njej pa na polico k pl-skrcu — ln »mlask! mlask!« po maslu. Šele ko je zora zasvetila skozi špranjo, se je vrnila v izbo. A volk jo je vprašal: »No» botra, kaj je dobrega?« »Ej, prvenčck je. dragi striček, prvenčelr!« Drugo noč je bila lisica prav tisto zvijačo ponovila: nalizala se je masla, poružila z zapahom In se nato oglasila volku. »No. botra, kaj pa je danes novega?« »Ej. sredinček je, dragi striček, sredinček!« Tudi tretjo noč je lisica speljala volka ter mu zatrjevala na njegovo vprašanje: »Postru-žek je, striček moj, postružek!« Nekaj dni pozneje pravi volk lisici: »Cas bj že bil, botra, da napraviva veliko botrino, kakor sva se bila domenila. Treba bo pripraviti mesa, a zabeie nama tako ne manjka; saj imava menda še poln piskrc?« »Seveda, za meso se je treba pobrigati; maslo Sj pa tako sam shranil in s te visoke police tl ga gotov« nihče ne ukrade!« Odpravila sta se lov, a to pot vsak na svojo roko. Volk je pri- jedel rodo in nezabeljeno! »Striček,« pravi lisica, »pojdi no in prinesi masla!« »Precej, precej, botrca, hitro tj ga prinesem!« odvrne volk, hiti v vežo ter se vzpne na polico. Toda ko vzame piskrc v roke, vidi, da je prazen — a o maslu ne sluha ne duha?... Kdo ga je snedel? ... »Botra, tl st ga polizala!« »Kaj robantiš, striček? ... Jaz masla še videla nisem, tem manj, da bj ga bila povohala! Saj si vendar sam postavil piskrc na visoko polico; to pa tudi veš, da jaz ne dosežem tako visoko. Najbrž st ga sam polizal, a zdaj bi rad krivdo name zvalil!« »Tako — če ga ti nisi. kdo ga je pa pomlaskal?« , »Saj sem že dejala: gotovo ti sam! Le lepo tiho bodi, mene ne ukaniš!« Volk se jame rotiti, da masla ni niti povohal niti se dotaknil piskrca. »Nehaj že vendar šen to vati! Mene že ušesa bole!« pravi 11- resnica? Kako bi se neki maslo cedilo iz tebe, če bi ga ne Ml ti polizal? In svojo krivdo bi še rad zvalil name! Ti zviti tat, tl, kako se je delal nedolžnega! Naposled je pa vendar zmagala resnica ln pravica!« Volk se je potipal po lakotnicah ln kolkih; ko pa je videl, da je res masten, ga je Prejšnjo nedeljo so se na Mrzlici zbrali predstavniki planinskih društev v Zasavju ter se pogovorili o letošnjih nalogah. Posvetovanju so prisostvovali tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač, okrajni sekretar SZDL tov. Janez Jesenšek ter podpredsednik Zveze PD Slovenije. Razprava je bila zelo živahna. ______Med drugim so na njej ugoto- izkaže vi^> da število članov planinskih društev narašča vendar pa bo treba z večjo propagando pritegniti še več mladine med planince. Predvsem so si na tem sestanku zadali nalogo, da bodo n«*7.'vi!} alninizem. ki je med mladimi zasavskimi plannci precej upadel Tako so se dogovorili, da bodo alpinisti PD Trbovelj, Kuma, Hrastnika in Radeč še letos začeli reševati skupne bilo sram; podhuljeno je pogle-1 naloge na alpinističnem področ-dal po s»b< ter molčal. ju. Ker je območje sten Velikega (Dalje prihodnjič) Kozja in nad Zidanim mostom nese) zatrenano jagnje ter pri vlekel za uhlje tolstega pujska, - poprej, da ga spravim!« lisica pa je nanosila pišk ln piščancev Vse je h!lo že nri- mladink 32 ter 31 pion rjev, kar pa je za bodoče delo društva premalo Iz poročila smo nadalje sica. Kmalu bova videla, kdo je posneli, da je društvo tudi tem kriv! Kdor je maslo pojedel, članom posvečalo premalo paž-temu se bo tud) raztopilo. Tre- nje zlasti z mladino b: bilo tre" ba je le, da peč dobro zakuriva, ba napraviti več z’etov za spoz-midva pa leževa zbcčki na to- navanje lepot naših plann, kar plo. Kmalu se Izkaže resnica! je osnovna naloga društva. V Alpinisti so noikvoli-iefne'šf del plcnincev! (Z občnega zbora PD Hrastnik) V soboto, 19. februarja, je po- bo tieba ravno v ta odsek prilagalo obračun svojega lansko- tegnit: več mladine, saj je načel-letnega dela Planinsko društvo v nik AO tov. Čanžek pravilno de-Hrastniku Iz poročil smo zvede- jal, da so alpin sti najkvahtet* li, da šteje to društvo danes 398 nejši del plan ncev, ki postavlja-članov, od tega mladincev 'n jo vzdržljivost, hrabrost .krom- REŠITEV NAGR. DOPOLN1L-NICE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Nagradna dopolnilnica v prejšnji številki našega lista je bila za naiše pionirje pretežka, saj nismo dobili na to našo uganko proti pričakovanju nobene rešitve. — Rešitev besedne donol-nilnice se glasi: SLIKA — IKAR — MRAK — OSEL — N AN A — JENA — EPIKA — NADA — KOSA — OMARA — SIMON JENKO. Ker podelitev nagrade rešitelju uganke odpade smo se odločili, da damo to knjižno darilo najboljšemu učencu osnovne šole v Kolovratu v prvem polletju letošnjega šolskega leta. t-Tnravitelictvo te šole orosimo da sporoči ime ic pri mek tega učenca ali učenke, ki naj potem o priložnosti pošlje v naše uredništvo po knjižno darilo. — Uredn'štvo. NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE No — ker je bila zadnja naša uganka pretežka, uganita sledečo uganko: Belo je ko goska, hod! kakor goska, dere se ko goska, vendar pa ni goska. Kaj bj bilo to? Tisti, ki so bistre glave, bodo zanesljivo našli odgovor na naše šaljivo vprašanje. Pravilne rešitve, ki jih bomo zelo veseli, nam poš jite do nedelje, dne 6 marca opoldne Seveda bomo tudi to pot nagradili Izžrebanega rešitelja uganke z leno knrieo Samo prazni piskrc mi še daj tem letu =e je osamosvojilo Planinsko društvo na Dolu, ki si na-Volk ji Je dal piskrc, a o*13 merava letos zgraditi lastno pla-ga je skrivoma ostrgala s ša- ninsko kočo Prav tako »mo ia pico. Nato sta legla k peči. La- poročila zvedeli da je 96 členov kotniku je toplota prav ugajala naročeno na »Planinsk vestnik«, ln kmalu je zadremal in zahr- kj je najstarejše glasilo te vrste kal. Zvitorepka pa je jela gla- v Evropi dit) volka z omasljeno tačico, Najdelavnejši odsek v društvu da je btl kmalu po trebuhu ves masten. »Kaj pa delaš, botrca. hm?« je vprašal volk, ko ga je predramilo drganje. je bil vsekakor alpinistični odsek. Ta s cer ni izvrš 1 vseh začr tanih vzponov, zlasti ne v masivu Mont Blanca je pa v domačih planinah opravil v veččlanskih »Kaj delam, praviš? Tebe skupinah kar 16 vzponov. Ta od-gledam. kako se tj maslo cedi sek šteje danes t? plezalcev, od Iz trebuha. Le potipaj se po tega 7 pripravnikov V pr hodn'e Veselo je bilo v Domu TVD „Partizana“ v Trbnvliah nost in tovarištvo pred vse ostalo in so kot taki zvesti čuvarji naše svobode in svobodnih pla-n:n. — Za kvaliteto aipin stov sta bila predvsem važna pleza'na tečaja v Julijskih Alpah in doma v Bobnu. dokaj pripravno u vadbo v a psikih disciplinah, bodo alpinisti torišče dela prenesli tjakaj. Prav tako bodo zasavski planinci tudi letos neutrudno nadaljevali z gradnjami novih planinskih postojank Tako bomo letos verjetno dobili dve novi planinski postojanki v Zasavju, in sicer bodo gradili platine! z Dola pri Hrastniku ob pomoči hrastniških stek nr jev planinsko kočo ozir planinsko postojanko pri Sv. Juriju nad Hrastnikom. V načrtu imajo, da poleg te planinske postojanke zgrade tudi lep plavalni bazen. Na vrhovih Velikega Kozja pa nameravajo zgradit-: planinsko kočo planinci iz Radeč. Tudi PD »Kum« bo nadaljevalo z deli pri izgradnji svojega planinskega doma na Kumu kolikor bo društvo razpolagalo s potrebnimi sredstvi Na Mrzlicj pa bo PD »Trbovlje« popravilo in uredilo svojo planinsko kočo. Tudi planinci iz Zagorja hočejo razširiti planinsko kočo na Cemšeniški planini — Hrastničani pa imajo v načrtu, da urede in povečajo svojo postojanko na Kalu. tako da bo lahko sprejela več ljudi, ter jo spremenili v postojanko za oddih hrastniških rudarlev in delavcev, kar j« dobra zamisel. Dejavnost planinskih društev v Zasavju bo torei letos razgibana, planinske koče pa bodo nudile prijetno zavetišče stotinam in stotinam delovnih ljudi, ki bodo iskali po utrudljivem de’u bližini spomenika padlim borcem NOV na Vrheh, kjer je bila leta 1941 ustanovljena I. revirska četa, postaviti vsaj zasilno kočo. Posebno letos, ko bomo praznovali desetletnico naše osvoboditve, bi bilo na mestu o tem razmišljati. Za sedaj bi morda napravili tamkaj zasilno postojanko, posmeje pa večjo, dokončno Iz Čeč nad Trbovljami Prostovoljno gasj sko društvo v Čečah je imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Med uspeh; društva v lanskem poslovnem letu je nedvomno največjega pomena nakup prepotrebne motorne brizgalne, ki jo bodo izročili v nedeljo. 15 maja popoldne s primemo slovesnostjo na Katarini svojemu namenu. Na to slavnost vabijo gasilci s Čeč že sedaj vsa sosedna tovariška društva in prijatelje gasilstva. Da se je ta dolgoletna želja društva izpolnila, gre zahvala naši ljudski oblasti. Tako je društvu takoj priskočil na pomoč LOMO Trbovlje z znatno denarno vsoto, enako velikodušne geste pa se Čečam nadejajo tudi od Ljudskega odbora mestne občine v Hrastniku. Ker je društvo med okupacijo utrpelo znatno škodo na svojem gasilskem Inventarju in oblekah, so potrebe društva v tem pogledu še vedno velike. Pa tudi te težave bomo zmogli, prileten oddih v naših planinah . dokler bo gasilstvu naklonjena Na nekaj so pa vendar poza- naša ljudska oblast in množice bili naši planinci in tudi ostali naših delovnih ljudi. namreč, da bi bilo umestno v' Gasilec iz Čeč. Iz Loke pri Zidanem mostu Stanje markacij je v območju društva prav dobro, kljub temu, da ta odsek svojih nalog ni v ce- Kulturnoprosvetno društvo v : nih igralcev samih. Sami se izpo-Loki se je v nov-, sezoni spet polnjujejo in izobražujejo v tej na ta oases svopn namg m v znašlo v težavah, ^ sprem;ja. smeri ter s0 si prejšnjo nedeljo * * ~ ,e“- -s*a“l' sti ni uspel povečati zanimanje za delo društva v Hrastniku samem. — Gospodarsko poročilo društva ugotavlja, da je planin ska koča društva na Kalu dotra- družtva se odločno zavzema, da bj te težkoče odpravilo, koliko: je v njegov moči. Denarne nevšečnosti mu je s pomočjo ljud* skega odbora občine in KZ Loke asfcsnas “*r i smj stoj letos pred najtežjo in naj- V društvu deluje več sekej. V častnejšo nalogo, da prične gra- zadnjem času je najuspešnejša diti nov dom za prijatelje planin knjižnica, ki razpolaga s približ-hrastniškega okoliša — Društvo no 400 knjigam Letos ji je z je nakupilo zlasti precej oprave zgoraj navedeno pomočjo uspelo za alpin ste ter izkazuje blagaina nakupiti za 28.000 d:n novih v lanskem letu 1,280.000 do do- knjig ter posluje v svoji dokaj hodkov in prav toliko izdatkov urejeni sobi. Razveseljivo je, da Promet v koči na Kalu je precei zlasti mladina pridno posega po prizadelo slabo vreme v lanskem knj gah. letu, kljub temu pa se 1e v pri- Pevski zbor, ki je včasih v dru-glasilno knjigo vpisalo lani 4500 štvu prednjačil, je danes popo'-gostov, od teh celo nekaj Belgij- noma na dnu. Kje je vzrok? Eni cev In Avstrijcev poleg Hrvatov Jčejo krivdo pri pevovodji, dru-in Srbov. Člani društva so napra- gj pri pevcih Verjetno ga bo vil: šest množičnih izletov na treba iskat v zavest: odgovornih Kal. | ljudi. Če bi eden kot drugi imeli Občni zbor, ki so ga obiskali P,r,e(l °^mi smoter, ki naj mu slu-tudi predstavnik društev z Dola, prosvetna društva na vas’, bi ——> - --jpodredil svoje osebne stvari splošnim koristim. OdbOT društva je na eni svoji zadnjih sej sklenil zaprositi na pristojnem mestu, da bi kraj dobil * nov m šol kim letom vsaj enega učitelja (ki tako ali tako manjka), ki bo sposoben tud» na tem pod- Takšnega razposajenega živžava, kot Je bil na pustno nedeljo v Domu trboveljskega »Partizana«, že do!g0 ni bilo Domala iz celih Trbovelj so prišli tjakaj naši najmlajši, nekateri sami. drugi v spremstvu Rimskih Toplic itd., je pozdravil tudi zastopnik Planinske zveze Slovenije, ki je zlasti pohvalil delo alpinističnega od eka Zal pa se po njegovih izpodbudmh besedah nikakor ni mogel razviti razgovor o poročlh odbora. — Po volitvah — v glavnem so bili izvoljeni prejšnji član odbora — se je občni zbor zaključi! s predavanjem tov Cirila Debeljaka, planinca in plezalca z Celja, ua irautciouaino j ki je ob krasnih slikah pr pove gledališču. Močno so se pa začudil, ko so bral:, da ravno s podobnim namenom prirejajo v Radečah debatne večere ter da so priredili tudi maskerski tečaj za vsa društva. Ne vemo, ali se je to namerno ali po naključju, da nas o tem ni nhče obvestil. Prav b’ seveda bilo, da bi v takih in podobnh primerih dal pošto sosednim Ločanom. V bodočih komunah tudi na kultur-noprosvetnem področju pričakujemo na vasi več razumevanja in pomoči. -ar. Telovadno društvo na Izlakah je delavno Prejšnjo nedeljo je Telovadno društvo na Iz akah ob sodelovanju s prosvetnim društvom izvedlo v kraju dobro uspelo telovadno in kulturno prireditev. Za dobro usipp' program imajo mnogo zaslug mladi Bogo Jenko ter obe učiteljici na Izlakah. L Popravek V članku »Komune — nov pospešek socialistične pre- ročfu nuditi pomoč in ki se bo obrazbe«, ki smo ga objavili v ^ vojni buusev otroško maškarado, ki jo TVD »Partizan« v Trbovljah prireja že več let. Bilo je užitek gledati naše najmlajše državljane, kako imenitno so se zabavali zavedal, da s« njegovo delo ne začne n konča samo v šoli Dramska družina je poleg knjižn ce najboljša. To sezono je doval o vzponih slovenskih ple- že dala na oder eno igro, prihod-zalcev v italijanskih in franco- nji mesec pa misij uprizorit’ dru-skih Alpah Poslušale so mu bili go. Pomanjkanje sposobnega in hvaležn za lepo predavanje. — dela voljneoa režiserja je najbolj Planincem v Hrastniku želimo v boleča točka te seke je. Vsaka letu 1955 mnogo uspehov! uprizor tev je zato plod orizadev- 8. številki »Zasavakega vestnika« na tretji strani, je drugi stavek v 3. stolpcu pod 2. odstavkom »Komuna Hrastnik« pomanjkljiv Ta stavek se pravilno glasi sledeče: Ta komuna Je poleg Trbovelj industrijsko najbolj razvita komuna v Ob-savju. Uredništvo Mira Pucova TIHA VODA Roman Vzela je strihnin, trgajoč z j nohti papir zavitka Ko ;e spa-}a prašek v steklenico, to j: roke tako neznosno drgetale, da ga ! je razsula tudi postrani in se le j °d strihnina pobelilo posteljno 1 Pregr nialo Zobje so ji evokota-V Hitela je zamašiti steklenico >n toliko, da j: n zdrknila ;z rok na tla. Naposled jo je le postavila v omaro in zaklenila vratca. Naslon la se je na posteljo, *cajti bile je prazna od strašne nemoči ki jo je nenadoma obšla Yse okoli nje se je vrtelo, v gla-T* so ii razbijal zvonov. Naenkrat se ji je šumenje njene krvi žazdelo kakor šumenje narasle ?eke. ki bo zdaj zdaj prestopila bregove in nekaj časa s ie dn-®»Sijala da bo kar umrla. Končno je spet razločila pred’ *.e °k°li sebe ozrla se je po sobi in je opaž la sleherno stvar. ^ rokami je pričela br sati sledo-Ve rirhnina s posteljnega pregrinjala, ga pometati v tla, potepta-y.ati v Dreprogo A dozdevalo se li ga je čezdalje večs tako ji je P *0, kakor da bo morala do svoje smrti bri'att te sledove tn j-Š) ne b0 zbrisala nikoli Odnehala je n s pritisnila pe ril v prsi. A kako jo je tu notri vse bolelol Bilo je izvršeno, pogubljena bo na veke. ki jim ni konca. JuDjusI je zašepetala n si je hotela priklicat, v spomin njegov zali mladi obraz, njegove jublje-ne oči, smehljaj okoli njegov h občutij vih. ustnic O da bi zdajle spet začutila sladko gomazenje po hrbtenici .n okoli bokov, vročino sle. ki jo obide, kadar se je le dotakne, divji trepet srca, ki se ji v njegov; bližini širi — da b vse to spet račutila dovolj močno m bi ne vedela več za nobeno stvar na svetu! Toda Julijus ii je bil neizmerno daleč spričo dejanja, k' ga je storila. In ker ne ve za to. ker nikoli ne bo o tem nič vedel, li bo vedno tako strašno daleč Ostala bo sama. kljub temu da jo bo priv jal k sebi Sama, sama Mukoma se je obvladala. Skušala se je rogat sama sebi Ka< je bila resnično tako šibka? Kaj n: že sto in stokrat ugotovila, da ne more s Fel ksom živeti in da bi mu od gnusa in sovraštva morala zavdati tudi tedaj, če bi ne bilo Julijusa? Kajti ona ne more več... ne more več Nebo ti ni dalo svoje mtlosti dovolj da bi še naprej prenašala življenje ob Feliksovi stran1- Nebo jo )e zapust.lol Stisnila je ustnice 'n se opotekla iz sobe Ljubila je .Julijusa, kaj ji je blo vsa drugo mar! Ljub la ga je in ga je hotela imetil Srce ji je že bilo tiše. Vzravnala Se je Bleda kakor mrl č je stopila v jedilnico. Naslonjena na postrežno mizo, je pogledavala na uro Končno je zasl šala Feliksov korak v veži in zelo čudno Ji Je b lo pom— sliti, da še hodi. da ie še živ m da bo qovoril z njo. Ona i« že storla. kar je morala on pa je še živel in bo ž vel do eečera A v njenih miši h je bil že mrtev. Videla ga je mrtvega — z razgaljenim zobmi Vrata so se odprla. Ni ga mogla pogledati Zdelo se ji je, da bo zakričala od groze, ko ga bo uzrla »Agata?« je rekel nekam hripavo Vse je mogla, kar je hotela ... Celo pogledat mrtvega človeka, človeka, ki ga je sama umorila in z njim tudi sebe pogledati ga, kakor da je še živ. nastaviti mu Lee v poljub nasmehniti se mu s smehljajem, ki jo je zabolel na ustnicah »Čudna si danetl Ali« tl ul dobro?« Nenadoma ji je položil roke na čelo Njeno čelo je bilo hladno kakor led, njemu pa so gorele ! roke Zdrzn la se je Upognila je glavo nazaj Te strašne vroče roke I Zvečer bodo mrzle, bolj ka- kor njene .. In sedaj je končno že dvignila pogled Gledala je vanj od strani ;m se je natanko zavedala tega. da ga je pravzaprav že umorila V sobi je bilo zelo tiho skoro neresnično :u neresničen se ji je zdel njegov obraz, k je bil danes bled. Celo brki k si jih je vedno vihal navzgor, so bil- danes nekam povešeni, usta ie imel odprta, njegov obraz je b i brezbarven in zapuščen Zdajci jo je objel okrog pasu m naslonil svoje čelo na men hladu vrat »Daj, pobožaj me.« ie prosil. Tudi to je bilo nenavadno ds Ji je govori'1 s prosečim glasom — po navadi je ukazoval ali pa se ji Je rogal Kar nekam nepr -lično se ji je zdelo, da iz povsem nerazumljivega razloga se je sramovala zanj Al pa se je sramovala zase? Tega ni vedela, nič več ni vedela Toda pobožale ga ie po temenu in zoprno ji je b lo začutiti v dlani trde ščetne njegovih las, ki so že siveli Ujel jo je za roko in s* jo položil na čelo »Tako hladne roke Imaš.« je zamrmral »To je prijetno.« Srce ji je kakor blazno razbijalo v prsih. Kdaj jo bo vprašal, če je že bila zunaj? Potem «e bo spet pričelo Udari jo bo, morda jo bo odvlekel v njeno sobo Spet bo zaklenjena, spet se bo čutila kakor žval v kletki Brezumje preganjane živali je znova zapia- lo v njej in tisto sovraštvo, s ka terim ie vso noč zrla vanj. ko je z odprt mi usti spal ob njeni stra-n in Jo Je imel zaprto Toda videti je bilo da ga nič ne zan ma, kaj je bilo z njo dopoldne, kajti ko je izpustil njeno roko, je počasi odšel prot naslanjaču pri oknu in se vrgel vanj To jo je porazilo. Težko je požirala, ko Je zrla v njegovo vznak upognjeno glavo. N si mogla predstavljati, kakšne bodo muke k' jih bo pred smrtjo prežvel zavoljo strupa. Krči? Pene na ustih? Neznocne bolečine zaradi katerih bo strašno tulil, preden bo zdihn 1? In das- ga ie silno sovražila, daei ji je bilo zoprno, samo pogledati ga, mu vendar ni mogla pr voščiti prehudega trpljenja Oh. da ne bi traialo predolgo! In da se ne bi zavede! tega da je zastrupljen! Da bi je vsaj ne gledal tedaj. ko se bo zvijal Pobegu la bo stran Kaj pa če bo kričal: Zarirup ljen sem! Glej zarad te možnosti ne 'me pobegniti, ostati mu mora blizu tn če bo treba mu bo zamašila umrajoča usta,_ vrgla bo čezenj odejo ali blazin , da se bo ta izdajalski krik zaduš'1. Hropel bo Morda bo trpel uro ali dve kaj pa je vedela? Tn njena kazen se je pričela že ta trenutek v predstav da bo morala priso'tvovati smrtnem mukam k> jih je sama povzročfa. Kaplje prvega dežja so zaškrab-ljale na povešeni vetrnicah. Zdrznila se je. Novotny se je oglas 1: »Tu je prijetno hladnol — zunaj pa je sopara kar neznosna. Nevihta bo.« »Da«. »Dobro, da si spustila vetrnice. Ta polmrak mi godi Oč me pečejo, če zrem v svetlobo.« Zelo čudno je lovil sapo, potem se je pr jel za čelo. kakor da b: hotel ustaviti neke misli, ki so mu bile neprijetne Končno je dejal: »Tu je sleherni dan več obole-l h.. Nevarno je Da, tud zame je nevarno. A končno — jaz sem moški.« Ustavil se je, kakor da premišljuje, v čem ie bistvo moškega kdo si je izmislil to prekleto puhl co, da moraš vztrajat' V nevarnosti in se izpostavljati smrti — če si moški? »Pravzaprav pa bi t lahljo odpotovala za nekaj tednov. Kam pa bi šla rada? V Ljubljano? Ali na Dunaj k moji tet ?* »Meni je vseeno.« je mrtvo dejala. Govoril je bolj stropu kakor njej: »Vrag naj te vzame, Agata! Skrbelo bi me pa le. če bi se ti kaj pripetilo. Kljub vsemu ne bi prenesel tri"li. da bi lahko umrla in me pust'la samega in da te ne bi več imel, da bi se zaradi tebe lahko mučil Kaj nis ginjena? To je skoro zpoved ljubezni, draga moja! Daj, pridi bliže! Položi mi roke na čelo Glavf, me boli.« (Dalje prihodnjič) V zadnjih dneh v revirjih TRBOVLJE Smučarske tekme šolske mta- Skrinarja naštudiral nov kon-dine. — Prejšnji četrtek je šol- certni program, ki ga v Trbov-uka mladina gimnazije in obeh ljah še nismo slišali. Spored te osnovnih šol v Trbovljah tek- pevske prireditve bo torej vse-movala v smučanju. Tekmova- kakor zanimiv, zlasti še, ker bo nje je organiziral odbor za te- zbor na tem koncertu prvikrat lovadno vzgojo pr; SPK okraja zapel skladbo ki jo je na Pe-Trbovlje skupno s Smučarskim ruzzijev tekst uglasbil priznani društvom v Trbovljah. Mladi trboveljski glasbenik Oskar smučarji so bili razdeljeni v Moll skupino starejših in skupino: Premiera Igre »Mladost pred mlajših. V prvi skupini je za- sodiščem«. — Preteklo soboto sedel 1. mesto gimnazijec zvečer je gledališki kolektiv Zdravko Ačkun, večkratni mla- j »Svobode-Center« v Trbovljah dinski smučarski prvak, v sku- postavil na oder Tiemayerjevo pini mlajših pa pionirka Ko- dramo »Mladost pred sodiščem« terjeva iz osnovne šole v Trbov- in z njo dosegel na celi črti pro-ljah II. Edina tekmovalka v1 doren uspeh Nedvomno smemo ženski skupini deklic je bila šteti to predstavo, v kateri Tatjana Malavašič. — Vsd naj- obravnava Tiemayer žgoč peda- boljši so dobili spominske listine in lepa darila. goski problem sodobne družbe na Zahodu ob katerem se mora 250 parov smuči za šolsko zamislit' vsak resen človek, med mladino. — Da bi lepi smučar- naju«resneiše uprizoritve vodil-ski šport med mladim pionirjih« gledališke družrne v Trbov-čdmbolj razširili, je odbor za ; h kateri M iskreno česti-telovadnp vzgojo pri SPK okra- *amo! j« Trbovlje ob pomučj OLO Tr- Zagorje bovl je razdelil med madino Uspešno predavanje. - V pe- pmnazi: :n osnovnih šol v okra- j «5^, 25. p m., popoldne je v pol-ju 25° parov smuči. To gesto no zaseden, dvoranj kina »Tri-okrajnega ljudskega odbora so g]aV€ v Zagorju predaval po-naši najmlajsd veselo pozdravi- , febni dopisn k .slov. poroč.« tov. Toti veseli teater iz Maribora A1^a ^y,r'anTit° v^Indiio^to je imel na pustni torek zvečer ; j^^Navloči so bili z izva- pa je avtobus zadržalo neko drevo, da se vozilo ni prekucnilo. Seveda je v avtobusu med številnimi potniki nastal preplah, ki pa So še dosti mimo poskakali iz vozila ter še pravočasno prispeli na postajo do vlaka. — Avtobus, ki je imel le eno zdrobljeno šipo, so zvečer s pomočjo žerjava spet potegnili na cesto ter ga takoj odpeljali v podjetje »SAP« v Celje v zameno. Pustovanje ▼ Hrastniku. — Prav lepo so se imeli na pustno nedelo pionir M In cicibani na otroški maškaradi, ki jo je priredil mladini TVD »Partizan« v Hrastniku — drugače Pa le bil tamkaj letošnji pust precej pust, saj niti ene večje javne pustne prireditve ni bilo v kraju, kar se ni zgodilo v Hrastniku že 49 let, ko je tamkaj razsajal hud tifus Pravijo, da ni tvegalo nobeno gostinsko podjetje ne društvo režijskih stroškov za tako prireditev, zlasti še, ker so v zadnjem času predpisane velike veselične pristoj bkie. Koncert veselih me odij je imela pustno soboto v Zg. Hrastniku le rudarska godba na pihala ob razprodani dvoran; v zvez- z žrebanjem daril, ki so jih godbi poklonila h rast niška trgovska podjetja. Smrt starega godbenika. — V Hrastniku je pred nedavnim zatisnil za vedno oč; 76-letni upokojeni rudar Jakob Kirn. ki je bil okrog 50 let član rudarske majo ctama radio aparatov, je, ^ z,WPl.vUT.;n,s,bUtj.srs.i«*£ jo, ob visoki vstopnini, ki so jo roval kolektiv v.—,- - steklarska! itd., starejši mladinci: 1 Tom- v času f:45,5 Slede mu: Majdič kojmka spremi j kot žaluje« 1 Stoki«* iCelie) FIŽKULTUfcA IM ŠPORT Prvenstvo Štajerske v smučanju na Kumu V Trbovljah in Šoš!an]u so odlični smučarji Nad 200 tekmovalcev in tekmovalk z raznih področij Štajerske se je zbralo na Kumu in pod njim na prvenstvenem tekmovanju svoje podzveze Odlična organizacija je kljub muhastemu vremenu omogočila popolno in nemoteno izvedbo prvenstva. na katerem so se od i-kovali poleg tekmovalcev iz Maribora in Celja zlasti še Trboveljčani. Šoštanjčani in domačini. V soboto so bile v Dobovci pod Kumom tekme v tekih, v katerih pa ni bilo skoraj nika kih tekmovalcev iz krajev v bližini tekmovalnega področja R zultati so bili nas ednji: Clanj (12 km): l Urbič lezničar) 57:02 2. Kovše (Žel., 59,45, 3 Jere (Proletarec) 1:00 57; starejši mladinci (6 km): 1 Suša (Celje) 22,10 2 Kop (Branik) 23,31. 3. Geršak (Celje) 24,54; mlajši mladinci (6 km): 1 Ekart (Br.) 23,08 2 Kac (Zel) 23,33, 3 Juhart (Br.) 23,42; mladinke (6 km): 1 Zagorc (Trbov je) 37,29. 2 Gorišek (Dobrna) 38 07. V alpskih disciplinah je tekmovalo okoli 150 tekmovalcev. V smuku je v odsotnosti nekaterih najboljših štajerskih tekmovalcev. ki so se udeležili tekem na Slemenu in Črnem vrhu, zmagal Peter Cetina (Celje) _____ Steklarne v ta večer plačali, ni bilo tako, Hrastniku 100.000 din kot prvi saj so slišali marsikatero točko od industrijskih podjetij v natega programa že večkrat v Sem okraju. To lepo gesto po-raidliu, kar je seveda — dolgo- hvalno omenjamo, časno, na kar moramo kot vest- Zbori volivcev. — V zadnjih ni kronisti izvajatelje prikaza- dveh tednih so bili zbori volilnega sporeda najspodobneje opo- cev tudi v Sp Hrastniku. Bili zor: ti. so zadovoljivo obiskani, zlasti S tovarišem Titom po Indi- pri steklarni. Volivci so razprav-jl in Burmi. — Posebni dopis- jjaij 0 pomanjkljivi cestni raz-nik »Slov poročevalca« tov. svetljavi, o tlakovanju ceste, o Aljoša Furlan, ki je spremi ;al gradnji pekarne v Sp. Hrastni-našega maršaja Tita po Indiji ku. o šolstvu, o cenah po trgo-in Burmi, je imel minuli petek vtnah in gostiščih, o trgovini za zvečer ob nabito polni dvora- zelenjavo itd. Zanimivo je bilo ni Delavskega doma v Trbov- poročTo o opravljenih komunal-ljah predavanje o potovanju ndh delih, prav tako statistični ljubljenega maršala Tita. Vsi podatki o življenju Hrastmča-poslušalci so predavatelju hva- nov v preteklem letu. ležni, da jim je tako lepo pri- Boksarska tekma. — V sobo-kazal pot našega predsednika to so v boksarski tekmi med ter mu zaigrali ob grobu »Usoa- clan‘ce: H°rvat ,(B ) 2'14’2, vanko«. - Naj mu bo lahka mlajši mladinci. 1. domača zemlja! 127'°- Smučarski skoki v Kisovcu urugi uan tekmovanja V nedeljo so bile na sporedu tekme v slalomu in v smučarskih skokih Proga za Slalom je bila dolga 350 m z viš raz!. 150 m in 40 vratci. Zmagal je med član; precej prepričljivo Trboveljčan Majdič v času 2:03,8, 2 Peter Cetina (C) 2'05;1, 3. Rozman (Rudar) 2:11.8; starejši mladinci: 1. Lunežnik (Br) 2:18,0. 2. Ajdič (C) 2:45 0 3- Krajšek (Dobrna) 2:56 9; članica: (250 m, 80 m v:š razi., 2" vratič): 1 Crnkovič (Trbovlje) 1:10,8; mladinke: 1 Blaznik (C) 1:46,0; mlajše mladinke: 1 Dolenc (Kum) 55 3 V skokih so tekmova:; na 30 m skakalnici, nastopilo je 27 tekmovalcev Člani: 1 Planinc (Trbovlje) 197,5 (27 24 5), 2. Jager (Usn;ar Šoštanj) 193 1 (26,5 27) 3 Knez (Kum) 197,2 (25, 25.5), 4. Kokalj (Vojnik) 196.1 (26.5. 24 5), 5 Je-žovnik (Usnjat) 189.9 (23 5 26), 6 Gaube (Branik) 185,1 (24,5, 26 5). 7 Sušeč (Usnjar) 181,7 (24 5 26): starejši mladinci: 1. Naraločnik (Usnjar) 185,4 (23, 24), 2. Lovrec (Žel) 181 (23 23.5), 3. Centrih (Dobrna) 178,6 (22,5, 23); mlajši mladinci: 1. Dolanc (Kum) 172,7 (19 5, 23,5), 2. Ju-teršek (Vojnik) 160,8 (19. 21), 3. Koritnik (Zel.) 155.9 (19,5 20). Lunežnik Naš obveščevalec Trboveljčani — pozor! | V torek. 15 marca t. 1. bomo Tita po Indij; in Burmi Občni zbor kolektiva SIT. — V soboto je imela sindikalna podružnica kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah dobro obi- moštvom zagrebške »Lokomotive« in »Rudarjem« iz Hrastnika zmagali gostje z 10 :8 — Isti večer je polagala obračun dela sindikalna organizacija «kan letni občni zbor v dvora- hrastnjških trgovskih in gostin-ni restavracije »Turist« na Vo- skih uslužbencev v dvorani De-dah. — Na delo te smdikalne lav®ke?a doma organizacije se bomo še povr- Sreča v nesreči. — Prejšnjo pili soboto pojaoldne je hrastniški Koncert »Zarje«. — Po dalj- avtobus tik pred železniško po-6em presledku bo v soboto, dne stajo na polzld. premočeni ce- V nedeljo. 27. p. m. je smučarski klub ŠD »Svoboda« v Kisovcu priredil medklubske skakajte tekme. Nastopi o je 18 članov, po poizkusnem skoku pa je en tekmovalec odstop 1. Na nedeljskih tekmah so se posebno izkazali mladinci in pokazali lep napredek Z gotovostjo lahko računamo, da bodo le-ti v bližnji prihodnosti z uspehom zamenjali starejše tekmova ce. Rezultati — člani: 1 S.lvo Kastelic (Proletarec, Zagorje) 190,4 točke (skoka 24 in 23,5 m); 2. Alojz Judež (Prol.) 181,2 točke (24 in 22 5 m'; 3 Lado Pistotnik (Svoboda Kisovec) 174 5 točke (24 in 23,5 m) — Mladinci: 1. Pavel Sevšek (Sv) 165,8 točke (215 In 20 m); 2. Janez Marn (Sv.) 160,5 točke (23,5 in 20 m); 3. Franc Ocepek (Sv) 150,6 točke (19 in 18 m). Za pomoč ob požaru na Tereziji 22. febr. t. 1. se prav lepo as rv«-"- iskal priljubljeni »Gorenjski *u(?i vsem sosedom, ki so pnhi-kvartet« ki ga vsi poznamo iz na pomoč. Vsem in vsakemu nedeljskih popoldanskih oddaj Posebej iskrena zahvala! - Mar-po željah Radia Ljubljane. Vmes jt,n ln AmallJa Lupse- S ČZVkLTS Potujoči Kino LP »kraja Filiplič. Nastopila bosta nadalje TfbOVljG dva humorista. Sporočamo da Potujoči kino »Gorenjsk, kvartet« bo izvajal Ljudske prosvete okraja Trbov. svoj program ob 16. uri v Doma ,je ^radj tehničnih Mdržkov "V » rrb°vlirth d0 preklica ne bo predvajal fil-zi mladino ob 19. url pa v De mov Ponoven začetek predstav ....i bomo objavili v »Zasavskem Po končanem tekmovanju so posamezni člani skakal; še za rekord skakalnice, sreča Pa se je nasmehnila smučarjem »Proletarca«, in sicer je skočil Šu-mer prvič 28, drugič pa 29 m ^— Vreme prireditvi ni bilo naklonjeno, saj je ves čas snežilo, skakalnica pa je bila težka za skoke. Kegljaška tekma v Zagorju V prijateljski tekmi sta se v________________________________ nedeljo na dvosteznem kegljišču; 23 p m zvei.et sea, ,zgubii vestniku«. ŠD »Proletarca« v Zagorju sre- j denarnico na poti od Doma čali ekipi kegljačev domačega »Svobode« do stanovanj0. Po-društva in gostov iz Sm-irtna pri štenega najil telja prosim da mi Liti M Zrnata’j so domači s 5}7 vrne legitimacija in slike derar proti 446 klinom. V tekm. c amc ^ cbdrži _ Vinko Miklavčič, so bile prav tako uspešne Zagorjanke, ki 90 zmagale z rezul tatom 1263 proti 1042 sem prešieu.Ku do v souviu, uue 11Q . •• • ■ _uM _i_ 5. marca zvečer nastopil moški stj zaneslo na rob ceste, da je 1 Tudi kiSOVŠki Športniki SO polagali ODTabUn 0613 pevski zbor trboveljske »Zarje«, vozilo zdrknilo po pobočju pro-1 <.n . ki je pod vodstvom Jožeta t« rldanomoški cesti Na srečo1 Pred dnevi je bil v novozgra Šp69?,*T)' iaaSia J ^ !____domu občni »Proletarca« 1 Zagorja. jenem Smučarskem domu občni zbor SD »Svoboda« v Kisovcu \ Iz poročil je povzeti, da so st ! nogometaši društva v sezon j 1953-54 priborili v Celjski nogo-I metni podzvezi v tekmovanju II. razreda tretje mesto, s čimer so pr šli v I razred Po sledečem jesenskem tekmovanju je sedaj Rod to jsk zli* r osnovne so e v Zgornjih Trbovljah Dne 9. februarja je b i v Domu spored k: so ga dali učenci »Svobode II.« rod tel j ki zbo. drugega tretjega in četrtega raz- osnovne šo e v Zgornjih Trbov- ; reda ter p onirski pevsk zbor. to moštvo od 8 tekmujočih nogel-nično sredo popoldne Ce 'e bi’o le mogoče, so delavci napravili pustno šemo in jo potem popoldne s primernim kondukto-m pokopali. _r_ darovslo svoje življenje mTiJon sedem sto tisoč ljudi, zato bi pač vsi morali bolj spoštovati naš materinski jez k Se veliko drugega j« povedala tovarišica predavateljica ti želi' mo, da bi v»- njen: nasveti padli na rodovitna tla P Z. Z uspehom nastopajo nadalje v društvu pion rji. k so že dve leti v zasavskem pionirskem prvenstvu. v katerem ni zapaziti udeležbe vidnejš h nogometnih klubov Na pokalnem tekmovanju, ki ga je pr redilo društvo so s' domačini priborili pokal v trajno last pred tekmovalci hrastnt- Meddrustveno tekmovanje v slalomu na Kumu Prejšnjo nedeljo je b'lo kljub izredno neugodnemu vremenu in snežnemu metežu na Kumu meddruštveno tekmovanje v slalomu, ki ga je priredilo smučarsko društvo »Trbovlje« Sodelovali so tekmovale iz Celja, Vo)nika, Dobovca n Trbovelj vseqa skupaj 23 športnikov Tekmovalna proga je bila precej odprt« in hitra REZULTATI: 1 Nunčič (SD Celje) 0:58 9j 2 Peter Cet.na (SD Celje) 1:02,7i 3 Ciril Debeljak (SD Celje) l:03.5i 4 Pubi Sore (SD Trbovlje) l:07.3i 5. Ivče Berger (SD Trbovlje) t :07,5 -f o — o R ZAH V AL, A Vsem, ki ste našega nepozabnega očeta JAKOBA KIRNA spremili na njegovi poslednji poti, naša prisrčna zahvala. Iskreno se zahvaljujemo rudar- Proletarca« 1 Zagorja. Smučarji društva so se pa Jde- LfhVkmotanfv rtokih^f.1" ^ ^tko^Sno požrtvovalnih članov najstarejšega č,ana tako častno pokopala, lepa zahvala oada je tov Malovrha za ginljive poslovilne besede in steklarski godbi za žalne koračnice. Hrastnik. Žalujoča sinova Peter In Milan ter hčerke Angela in A ojzija. pomočjo društva postavili lep Dom ob vznožju skakalnice ki so ga del-np že ured li s potrebnim inventarjem. Ker pa je sam nakup stolov in m z stal čez 100 000 din, društvu s prejetimi dotac jami n ostalimi dohodki n: uspelo poravnati vseh dolgov V razpravi so mnogo govorili, kako si preckrbeti vse potrebšč ne za na- ^ daljnja tekmovanja brez zadost- l