Pbltnln* plaBana v gotovM # l^-rhOF, CGtftek 19 Sep^Cmb^S 1935 S*e'< 212 Leto IX 'XVI> Cena 1 Din m. 1ARIBORSKI VECERNIK wwpwim mif Uredništvo in uprava: Maribo, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2466 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ©b 101 url * Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen n« dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun 5t. 11.409 JUTRA Predli odbora peterice izročen Odločilna seja štalilanske vlade bo šele v soboto — V pristanek Italije us verue nshee ves — Franom z J&ngkiol — ■ učno.v Tripolitanlii vre - Angleško brodovle v Sredozemskem smoriM Predlog izročen ŽENEVA, 19. septembra. Odbor petorice je včeraj dokončno dovršil svoje delo in dal nalog predsedniku de Mada-riagi, da izroči predlog italijanskemu delegatu baronu Aloisiu kr abesinskemu delegatu Teklu Havariatiu. Baron Aloisi je ime! nato doig telefonski razgovor z Rimom in je dobit nalog, da se takoj odpelje jz Ženeve domov. Pričakovanje, da bo Italija že na včerajšnji seji ministrskega sveta zavzela končno stališče do predloga petorice, se ni uresničilo, ampak bo odločilna seja šele v soboto. Ju materialnih potreb, kakor n. pr. doklade za vzdrževanje avtomobila, doklade za obleko, za slugo, za konje in podobno V vseh določbah, ki govore o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah, je treba besedo »draginjske« črtati. Glede ureditve prejemkov banovinskih in občinskih uslužbencev in upokojencev, kakor tudi uslužbencev direkcij rečne plovbe, državnih posestev Belje in Topolovac in državne tovarne za sladkor na Čukarici bodo izdali pristojni ministri in bani v svojem delokrogu potrebne naredbe tako. da pripadajo znižani prejemki od 1. oktobra 1935. Ta odredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih Novinah« in jo je izvaiati od 1. oktobra 1935 OkeiSiu fuo&ietfa Studenske občinske zadeve Poročilo z občinske seje Na občinski seji studenške občine v sredo 18. t. m. je najprej poročal župan A. KaJoh. Most čez potok iz Studencev v Radvanje je gotov, cesta je z gramozom posuta in bo v nekaj dneh predana prometu. Stroški znašajo 4000 Din. Na obrežju se je delo pri opornem zidu ustavilo, ker ni več denarja na razpala-go, vendar je nevarnost zaenkrat odstranjena. Cesta, ki vodi do pralnice g. Re-merja. je temeljito popravljena. Sledijo poročila odsekov. Za cestni odsek poroča g. Omujec, ki je dal ceste očistiti in temeljito popraviti. Nekatere ceste so še potrebne popravila, vendar so se najnujnejša dela zaenkrat završila. Za uhožni odsek poroča odbornik Kac. Mesečni izdatki za občinske uboge znašajo 5753 Din. Za kmetijski odsek poroča odbornik Kolnik, da si hoče nabaviti odsek nekaj poljedelskega orodja. Na razpolago ima 1885 Din. Blagajnik g. Pušnik omenja da prihajajo občinske doklade neredno, za zadnja dva meseca ni bilo od davčne oblasti nikakršnega nakazila. Prošire za razširjenje, oziroma napeljavo električnega toka se bodo upoštevale. Parcelacija s dovoli g. Kolniku v Studencih in g. Žunku v Radvanju. Upokojeni sodni oficial Franc Podgoršek v Novi vasi dobi domovinsko pravico, zagotovila inozemca Alojzij Sinek in Maks Brokl. Studenci — Radvanje Obravnavala se je tudi akcija pobira* tiia podpisov za odcepitev Radvanja od občine Studenci. Odbornik Ropre je soglasno z ostalimi radvanjskimi odborniki izjavil, da omenjena akcija ni nikakršna nezaupnica sedanjemu studenškemu odboru. Gre za osamosvojitev občine Radvanje, ne pa za združ tev s Tez-nom. Predsednik Kaloh je s to izjavo vzel na znanje z zadovoljstvom ter ja izrazil začudenje Studenčanovi da bi mogli zaslužiti nezaupanje od strani Rf ' --'"'a ter nadalje navajal sledeče momente, ki govorijo v prid naklonjeno-s" Studenčano do Radvanja: ?*• Herici imajo 4737 prebivalcev, Radvanje 2303. Studenci bi morali imeti 20 odbornikov, Radvanje 10, sedaj pa ima vsaka občina polovico odbornikov. Nadalje se je po združitvi sklenilo, da se ubožna podpora zviša za 100 odst. Elektrifikacija Radvanja se je izvršila in se bo izpopolnila. Ceste so se pogramozile, tako da niso bile radvanjske ceste 8 let tako popravljene. Pokopališka mrtvašnica se je popravila, napravile so se stopnice k ribniku, povečalo pa se bo tudi pokop, lišče. Radvanjski mosti so se popravili. Šolski proračuni so v primeri s številom od prebivalstva višji od studenških. Skupno znašata 182.744 Din, to je 32.6 odst. višii od studenških. Slejkoprej soglasje Po daljši debati se Je soglasno ugotovilo, da ni med radvanjskim? in studenškimi odborniki nikakršnega nesoglasja, ampak da je želja Radvanjčanov in Studenčanov, da imajo samostojni občini. .hhiske t/esie Zbor načelnikov Sokolskega okrožja Maribor desni breg V nedeljo 15. septembra se. je vršil celodnevni sestanek načelnikov in nače1-nic sokolskih edinic na desnem bregu Drave v Studencih. Od 20 edinic v okrož ju je bilo navzočih 26 zastopnikov 14 društev in čet. 4. Načelnik okrožja br. Ledinek je poročal o nastopih in tekmah v okrožjih. Izrekel je pohvalo telovadcem, članom, naraščaju in deci. ki so vzorno in disciplinirano nastopili na okrožnem zletu na Pragerskem. Ugotovil je dalje, da se nastopi vidno izpopolnjujejo, tako glede izvedbe, števila nastopajočih in sporeda. Posebno uspeli nastopi so bili v Zgornji Polskavi, Slov. Bistrici in v Limbušu. Tudi pri tekmah so edinice okrožja dobro sodelovale. V bodoče bo župa in okrožje zastavila vse sile, da se tekmovalne vaje tako prirede, da bodo mogle tudi edinice iz naših deželskih krajev, ki nimajo danih vseh pogojev za tekme v sedanji obliki, sodelovati. 2. O delu in sestavi društvenega pred-njaškega zbora, ki je jedro sokolske edinice, je poročal in dal navodila okrožni podnačelnik br. Zej. 3. Ker jc ViL okrožna načelnica službeno premeščena, je zbor izvolil za načelnico s. Danilo Deklevovo, a za njeno namestnico s. Marijjo Zejevo. 4. Župni podnačelnik br. Hočevar ie govoril o »Vzgoji naraščaja«, nakar je br. Drago Kovačič z oddelkom moškega naraščaja Sokolskega društva Studenci predvajal vzorno telovadno uro. Vsi prisotni so bili navdušeni za strumni nastop mladih sokolskih sil, ki rastejo, se razvijajo in krepe v sokolske borce. V delu od 9—12. in od 14.—17. ure je inglo minil dan in z obljubo v dušah, da naše delo pogloKmo in strnemo, so se bratje in sestre vrnili v svoja sokolska gnezda: S pogumom v očeh, v pesteh moč, v srcu jubezen do domovine — koraka Sokolstvo svojo ravne pot. 5. Sklepi: a) 13. oktobra kolesarski izlet okrožja preko Ptuja k Sv. Marjeti na Dravskem polju; b) ker je 6. oktobr.. zbor društvenih načelnikov, se vrše tekme dece pomladi. S) prihodnji delovni sestanek ” okrožju bo meseca decembra. Zdravo! L. M* ?M4ske Mouite Nezgode. Hudo se je ponesrečil 5S-let-ni Franc Njivar, posestnik v Braslovcih pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Pri sekanju drv v gozdu ga je oplazila težka veja po desni roki in ga tako nevarno ranila, da so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico. — V isti zavod so spravili tudi 76-letnega Antona Stegerja, občinskega reveža iz Budine. Padel je z lestve več metrov globoko in si zlomil levo nogo ter se razen tega nevarno poškodoval po celem telesu. / Mariboru, dne 19. IX. 1935. Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutr. Stran ■SSRFKTTTnr. 7^:5» ■ I.lili IIII——————MIMI—__________________ -__—___________— fhmšmke matice Maa|i»»nwnm^ Obse eni ponareievald kovancev Zanimiva kazenska razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem — Huda kazen: šest iet in poi težke ječe -Načrt sta skovaia za samostanskimi zidovi Ko bi ne imel denar tolike vrednosti in če bi človeška strast in potreba po denarju bila manjša, koliko manj bi bilo v ječali roparjev, vlomilcev in tatov, pa hidi ponarejevalcev, ki so zločinci svoje vrste, bi današnja krimininalistika ne beležila v takem številu. Pred mariborskim okrožnim sodiščem so se že zagovarjali nevarni ponarejevalci, pravi mojstri, ki so jim sodniki dokazali krivdo 'n jih hudo obsodili. Poteki takih razprav so vselej zelo zanimivi, saj je znano, da so ponareevalci »brihtni« ljudje, ki se znajo spretno zagovarjati, priče pa jih Ponavadi nikoli ne obremenjujejo, ker uživajo še danes med ljudstvom posebne simpatije. Zanimiva je bila tudi včerajšnja kazenska razprava nred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Na zatožni klopi sta sedela 56-letni mehanik Marko Divjak in 36-letni hlapec Ignac Valentinčič s Hajdme pri Ptuju, ki 'ima je očital državni tožilec zločinstvo Ponarejanja denarja. Soobtoženih pa ie bilo še šest oseb, in sicer posestnika Frančiška in Ignac R o i c iz Arje vasi, Posestnik Jožef Kovačič iz Jablan ter posestnica Marija T e r š e 1 i č e v a in njeni hčerki Ančka in Tončka iz Skopic Pj Krški vasi radi skr Vanja obtožencev p rj^zPečavanja. Proti posestnikoma Frančiški in Ivanu Rojcu je bilo postopanje izločeno, ker nista prišla k obravnavi. Na vprašanje, ali šo krivi, so vsi odgovorili: »Ne !« Toda državni tožilec je hdil drugače. Na podlagi dokazov, ki jih 'o zbral, se je moralo sodišče prepričati p njihovi krivdi. V precej obširni obtožbi je državni tožilec navajal, da je bil duša ponarejevalne akcije 56-letni meha-niK Marko Divjak, ki mu je pomagal njegov znanec 36-letni hlapec Ignac Valentinčič. Divjak je praktičen človek. Izučil je za mehanika in je nekaj let služ-oval celo v Nemčiji, kjer je spopolnil svoje znan e o vlivanju kovin. Pred leti se je vrnil v domovino in je bil nekaj -asa zaposlen v ptujskem minoritskem samostanu kot monter. Tu se je seznanil s strežnikom Ignacom Valentinčičem, '-a nemimi samostanskim' zidovi sta sko-va'a skupno načrte za lepšo bodočnost. Nedavno smo poročali, da si naše oblasti na vso moč prizadevajo, da bi dobile v svoje roke zloglasnega in že mnogokrat kaznovanega vlomilca, tata m morilca Franca Košajnca, ki je šele 37^ let star, pa ima na vesti že toliko težkih zločinov. Košane se je rodil v Gradcu in so mu zato tamkaj dobro poznane razmere. am je tudi pričel svoje nepošteno življenje in je izvršil tri velike vlomne tatvine v družbi svoje' vlomilske tolpe. Napravil je trgovcem za več deset tisoč s>lingov škode, nato pa pobegnil preko meje v Jugoslavijo/Tu pa so ga zaradi "ekega velika vloma aretirali in leta 1925. 'e bil Kašajnc v Celju obsojen na let težke ječe. V jetnišnici je Košajnc nekoč napadel pazn.ka, ga razorožil in z "iegovim samokresom umoril, nato pa Pobegnil. I oda ubežnika so kmalu zopet Pr'jeli in je^ Košajnc kazen prestal šele an' ter prišel nato v Maribor, kjer ima na Pobrežki cesti svojo staro nesrečno mater, ki ji sin tako greni življenje. Tudi tu je nadaljeval svoj vlomilski poklic in Ra ni kazen prav nič izmodrila. Po poklicu natakar, ni bil vajen nobenega de-|a. Pa se je zopet vdal tatvinam. Tako 'e v juliju izvršil v Gradcu zopet več vlomov ter vselej pravočasno pobegnil Preko me-e. Avgusta pa se ie spajdašil z nevarnim vlomilcem Pajmanom in vlo- Ko je Divjak razkril svojemu prijatelju skrivnost, se je Valentinčič naravnost navdušil in nista mogla več zdržati za samostanskimi zidovi. Valentinčič si je poiskal službo zavarovalnega agenta. Ko je podedoval po očetu nekaj denarja, sta z Divjakom najela skromno stanovanjc na Sp. Hajdini. Nabavila sta si potrebno orodje in materijah V tla sta izkopala precej veliko luknjo, kjer sta shranjevala vse potrebščine za vlivanje 20-di-narskih kovancev. Odlivki so bili slabi in nista imela sreče. Orožniki so potrgali na njuna vrata. Oba sta se morala zagovarjati pred ptujskim okrajnim sodiščem, ki pa ju je kmalu izpustilo na svobodo. V ptujski okolici se nista več čutila varna. Za nekaj dni jima je dal streho posestnik Jože Kovačič v Jablanah. Tu je Divjak izdelal načrt za stroj, s katerim sta pozneje »zobčala« odlivke. Od Kovačiča sta se preselila v Skopice k vdo- vi Teršeličevi, ki je imela hčerki Ančko in Tončko. Ke sta bili dekleti še mladi, jima nista zaupala in sta se sredi letošnje zime preselila k posestniku Rojcu v Arjo vas^pri Celju. Pri Rojcu sta si uredila skromno »kovačnico« in pričela »kovati«. Odlivki 20-diimrskih bankovcev so bili boljši od prvih. Rojčeva žena Frančiška jih je spravlala nekaj časa srečno v promet. Vendar pa niso bili izdelani tako dobro, da bi jima ne prišli na sled varnostni organi. Divjak in Valen-t"cič sta trdila, da sta izdelala okrog 120 komadov, ki so deloma prišli v promet. Pod težo dokazov sta se končno vdala oba glavna obtoženca Divjak in Valentinčič, ter priznala, da sta izdelovala 20-dmarskc kovance. Tudi sta priznala, da jih je spravljala v promet Rojčeva že-na- Na podlagi dokazov in priznanja ie sodišče obsodilo Marka Divjaka na 4 leta težke ječe in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let, Ignaca Valentinčiča na 2 in pol leti težke ječe in na izgubo I častnih pravic za dobo 3 let, posestnika Josipa Kovačiča na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, vse tri Teršeličeve pa so bile oproščene krivde »n kazni. mil v vilo mariborskega trgovca Šmida v Limbušu ter napravil okoli 15.000 Din škode. V zadnjem času je tudi v mariborski okolici na več krajih vlomil ter sta bila Košajnc in Pajman pravi strah Maribora. Te dni so napravile mariborske varnostne oblasti lov na oba vlomilca, zato sta začut.la, da jima je Maribor nevaren, pa sta pobegnila v Avstrijo, kjer ju tudi že zasledujejo. Grob pri grobu. V starosti 72 let je umrla posestnica in trgovka Marija Inkretova. V splošni boln šnici je preminula v cvetu mladosti Kristina Baucon, stara 21 let. Žalujočim naše toplo so-čutie! Poziv hišnim posestnikom! Državno uradništvo je nanovo zadel hud udarec z znižanjem njihovih že itak skromnih plač. Pričenja se iskanje, cenejših stanovanj, kar je samo ob sebi umljivo, da se redukcija paralizira Državno uradništvo je najvestnejši plačnik stanovanj, saj čim dobi plačo, jo nese najprej hišnemu posestniku za stanovanje. S preseljevanjem imajo tudi hišni posestniki mnogo izgube, kajti plačati morajo za takso za pogodbo in v mnogih primerih ostane stanovame en ali več mesecev nrazno. 7iradi tega apeliram3 r uvidevnost hišnih posestnikov, da s 1. ok- tobrom znižajo cene stanovanjem, posebno še uradnikom, ki bodo sicer gospodarsko popolnoma uničeni. Društvo najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico. Seznam o davčnih osnovah zavezancev, katerih predmeti se bodo razpravljali pred davčnim odborom, razgrnitev na vpogled. Na podlagi določil čl. 116 zakona o neposrednih davkih z dne 8. 11. 1928 (Ur. 1, št. 75-26 z dne 15. III. 1928) se razglaša, da bodo od 17. septembra do 26. septembra 1935 od 8. do 12. ure v vložišču mestnega poglavarstva razgrnjeni seznami o davčnih osnovah zavezancev, o katerih predmetih bo razpravljal davčni odbor. Dan razprave bo od 1. X. do 14. X. 1935 z začetkom ob 8.30 uri, in sicer bo davčni odbor razpravljal po vrstnem redu, ki je razviden v 4. razpredelku razgrnjenih seznamov. Davčni zavezanci se posebno opozarjajo na odstavek 6, 7, 8 in 9 zakona o neposrednih davkih. Z gradnjo novih šol v magdalenskem predmestju so pričeli danes zjutraj. Gradnja bo pod streho v 70 dneh. Nov razgledni stolp v Sv. Pankraciju se bo blagoslovil v nedel o 22. t. m. Tudi se bo v nedeljo dne 22. t. m. slovesno blagoslovila prenovljena kapelica Sv. Antona pod Sv. Bolfenkom na Pohorju. V nedeljo 22. t. m. sc blagoslovi tudi kapela na Kalvariji. Spcpolnitev kopališčnpga, inventarja. Na svoji včerajšnji seji je ravnatel stvo MP sklenilo, da se nabavijo za mestno kopališče nove otomane. Vstopnico bo moral imeti, kdor ho hotel jutri prisostvovati procesu proti krojaču I. Šušeršiču, ki je obtožen radi dvojnega umora. HALG — IIALO! Vse šolske knjige, najcenejše zvezke, svinčnike, peresnike dobite na Aleksandrovi cesti 13 v knjigarni Tiskovne zadruge. Starši, učenci, oglejte sl našo zalogo! STARŠI! UČENCI! Poceni vse šolske potrebščine! Kje? Na Aleksandrovi c. 13 v knjigarni Tiskovne zadruge. Prepri-ča te se! Ekskurzijo v tovarno Jugosvila priredi društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru v petek 20. t. m. Zbirališče ob pol 10. uri pred kavarno »Jadran«. Zveza Maistrovih borcev priredi v soboto 5. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma prvi svoj zabavni večer z vinsko trgatvijo za svoje člane in za vse prijatelje Maistrovih borcev. Prosimo društva, da se ozirajo na to prireditev. Nočno lekarniško službo imata danes Sirakova in Savostova lekarna, jutri v petek pa Minafikova in Konigova lekarna. Mrliču zvonil — sam umrl. Mežnar Jurij Novak, star 68 let iz Sladke gore, se je vzpel v zvonik in zvonil mrliču. Cim je odzvonil, pa se je zrušil na tla. Bil je mrtev; zadela ga je kap. Zaradi cehe — kri. V neki gostilni v Mlinski ulici ;e prišlo snoči pri plačevanju zap tka do krvavega preteka, v katerega je posegla tudi mlada in brhka gostilničarjeva hčerka. Pri pretepu je obležal Friderik G. z zevajočo rano na roki. Posredovati je moral stražnik. Smola mladega kolesarja. Včeraj se je na Pobrežju težko ponesrečil 14-letoi učenec Ivan Fras od Sv. Marjete. Ko se :e peljal po nekem klancu na Pobrežju, je izgub.1 oblast nad krmilom in padel s kolesa ter se močno poškodoval na glavi, tako da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Žeparska zalega. Višjemu davčnemu kontrolorju v pokoju je včeraj na mariborskem trgu neznani žepar izmaknil denarnico, v kateri je bTo nekaj denarja. Tatvina v starinarni. Neznanec je vče-~aj popoldne ukradel v Schellovi starinarni na Koroški cesti 350 Din vreden ženski zimski plašč. Tatvina je prijav-Tena policiji. Zaloga slame je pogorela posestniku Aleksandru Zupaneku v Šalovcih. Škodo trp: okoli 2000 Din. Štiri vole je hotel furtimaški spraviti preko meje najemnik Peter O. Ko je prignal vole preko meje, so mu jih zaplenili, pa tudi z oblastvi bo imel opravka radi tihotapstva. Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 13.8, minimalna 8.5, relat vna vlaga 83, padavine 5.4, barometer 741. GRfflJSKi BC8NO Telefon 22-19 Od danes dalje sijajna veseloigra „Žene, ki ie ne udago“ Na planinah ni greha. Pride AMPHirRYON. Willy Fritsch, Kathe Gold, Adele Sandrock in Paul Kemp. Kino Union. Danes zadnjič »Žrtev ljubezni«, dunajski film prekrasne vsebine z Luiso Ullrichovo in Hansom Moserjem. Narodno gledališče Gledališka sezona se bliža. Še dobrih deset dni in otvoritvena predstava bo tu. Zato se čim prej odločite za gledališki abonma, ki vam napram večerni vstopnini prihrani mnogo denarja, ki vam pa letos poleg 21 drugih uprizoritev zasigu-ra tudi gostovajne ljubljanske opere s »Seviljskim brivcem«. Že sam pričetek sezone prinaša zelo kvaliteten repertoar. Za otvoritev uprizore Dostojevskega »Brate Karamazove«. ki so dramatizacija enega izmed najmočnejših poglavi svetovnega romana. Druga predstava bo znanjebta Molierejeva komedija »Tar-tuffe«, a tretja drama redke elementarno moči, delo Švicarja Arxa »Izdaja pri Novari«, ki jo je zrežiral absolvent du-na:ske igralske akademije Peter Mulec kot gost. Saino še danes, v čtrtek, 19. IX. hrani gledališka blagajna lanskim abonentom dosedanja mesta! Jutri bodo vsa mesM na raznolngo novim abonentom. Mmm /jssM Dr. Volan Marinkovič umrl. Včeraj popoldne je umrl v Beogradu bivši ministrski predsednik, dolgoletni narodni poslanec in zunanji minister, eden izmed glavnih voditeljev nekdanje demokratske stranke, prvi podpredsednik JNS dr. Vojan Marinkovič. Pokojni je igral v našem povojnem političnem živ!jen'u vodilno^ vlogo, bil je eden izmed naših naj-več.i h mož in državnikov. Za seboj zapušča globoke sledove svojega političnega in državniškega delovanja. Njegovo ime bo svetlo in trajno zapisano v zgodovini našega naroda in naše države. Romunsk pevci po Jugoslaviji. V novembru priredi pevsko društvo »Car-men« iz Bukarešte turnejo po naši državi. Nastopili bodo tudi v Ljubljani. Pomorska razstava »Naš Jadran«, ki jo je priredila v okviru letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma Jadranska straža, bo zopet odprta v petek, soboto in nedeljo, to je 20., 21. in 22. t. m. Tako bo omogočeno, da si bodo to razstavo ogledali tudi oni, ki to med velesejmom niso mogli. Na to opozarjamo zlasti ravnateljstva naših srednjih in drugih šol. Na avstrijski strani gradijo avtomobilsko cesto, in, sicer pojde ta cesta na črti Ivnik—Lovrenc—Jernej—Sv. Ožbald— Ivnk. Ponarejeni 10 dinarski kovanci so se pojavili te dni v Murski Soboti. Za ponarejevalci se vršijo poizvedbe. Oblonšek obsojen. Brusača Antona Oblonška je zagrebško okrožno sodišče obsodilo na 18 let robije, ker je nevarno ranil svojo ljubico Korenovo in usmrtil njeno prijateljico Pekšičevo. Oblonšek se je kakor znano potikal svojčas po u-moru nekaj dni po Mariboru. Cigani so odpeljali 71etsio deklico Zofijo Zofič iz vasi Rajinova pri Banjaluki Poplava Splita. Nad Splitom so se vče raj utrgali oblaki. Ulice so bile v trenot-ku vse pod vodo, voda je prodrla v hiše. Intenziteta deževja je znašala v eni sekundi 355 litrov. Razrušeno je ponekod tudi zidovje. Povečana slovenska mesta. Po načrtu o združitvi neposrednih okolic z mesti se je doslej izvršila komasacija že v Celju in v Lmbljani. Ljubljana šteje sedaj s priključeno okolico preko 80.000 prebivalcev, najbrže okoli 83.000. Celje Pa je tudi že prekoračilo število 19.000 in se bliža 20.000. Ako se priključi neposredna okokca tudi Mariboru in Ptu-J", kar se bo baje zgodilo že te dni. bo štel tako povečani Maribor okoli 50.000 prebivalcev, Ptuj jih bo pa imel 8 do 10.000. Vsa .štiri slovenska mesta bodo torej imela skupaj okoli 160.000 prebivalcev §€©l«sislc v Kosanje, ki je pobegnil Iz celjske jetnišnice in ustrelil paznikta, je ušel v Avstrijo — Pri nas je izvršili več vle- m,CV Tud“ v ga zasledujejo — Zlo- glasni Pajman njegov vlomilski tovariš MARIJ SKALAM ROMAN SidaSitaMva Hotel sem Te sam poiskati in Te prositi, da postaneš čimprej moja ' žena. Sedlal sem že konja, da pojezdim k Tebi, ko se je naenkrat pojavi! pred menoj Tvoj oče in me prosil za razgovor. „Vi ljubite mojo hčer, gospod doktor, in ona ljubi vas,” je dejal ubito. „Da,” sem odgovoril, „in pravkar sem hotel k vam, da poprosim za njeno toko.” „Pa veste, da je postala beračica?” „To me prav nič ne ovira; nasprotno, še podžiga me. Nisem je vzljubil zaradi bogastva.” ..Plemenito,” je odgovoril Tvoj oče, „toda za vsem je še nekaj drugega: niste edini. Sido ljubi tudi Ervin Rogan, ki ji ne nudi le svoje roke, ampak tudi vrnitev vsega izgubljenega premoženja. Še več, vsega tega ne nudi le njej, marveč tudi meni. Vi ji tega ne moret^dati. še manj pa morete vrniti meni moj izgubljeni položaj. A to hočem! Brez tega nikoli ne dovolim nikomur zakonske zveze s Sido. Proces bo zelo kratek: ako je ne prepustite Ervinu Roganu, si poženem kroglo v glavo. Tu je nabita pištola...” Segel je v žep in mi jo pokazal. Potoni ie nadaljeval: ,.Šele potem se lahko poročite z njo. Toda zavedajte se, da bo za vse čase nad vami mora odgovornosti za mojo smrt. Kadarkoli se ji boste približali, kadarkoli jo boste objeli ali poljubili, se boste spomnili, da ste ji ubili očeta. Zelo dvomim, gospod doktor, da bi ob tej zavesti mogli biti kdaj srečni z njo. Tem manj še, ker bom poskrbel, da bo tudi ona izvedela za to in za svojo soodgovornost. Ako se torej hočete z njo poročiti. morate prej mene umoriti. Hočete to?” Menda Ti ni treba razlagati, kako strašen je bil zame tisti trenotek? Mislil sem, da zblaznim. Bil sem postavljen pred strašno odločitev: pustiti Tebe ali umoriti Tvojegi očeta... In vendar sem še kolebal, tako velika je bila moja ljubezen do Tebe. Toda naposled sem se vdal in mu z moško besedo obljubil. da Ti ničesar ne povem o njegovem obisku pri meni in Te z obotavljanjem poizkusim pripraviti do tega, da me pustiš. Ko si bila kmalu nato pri meni, sem izpolnil Tvo;;mu očetu dano obljubo, da-si sem spr^a hotel le preizkusiti moč Tvoje ljubezni do mene. Kaj sem tedaj f 1 o'■ 1,-1-1 - ‘,v 1 - "'fr^ razgovora sem pa že omahoval, in ko si mi zalučala v obraz one strašne besede, je bila moja moč strta. Planil sem za Teboj, da Ti povem resnico, a ti me nisi več poslušala. Skočila si na konja in zdirjala kakor blazna od mene. Hotel sem za Teboj, a Tvojemu očetu dana obljuba mi ie ohromela noge in voljo. Vdal sem se v usodo, misleč, da nisem s tem le rešil življenje Tvojemu očetu, ampak osrečil tudi Tebe. Morda bi bila brez Silanovine nesrečna in bi mi še kdaj očitala, da sem Ti onemogočil vrnitev bogastva. Tvoje postopanje pa je sedaj zlomilo moje moči in nisem se mogel premagati Napisal sem Ti to pismo, da izmijem iz Tvojih oči blato, ki ga vidiš na meni. Ne zaradi tega, da bi Ti oteževal položaj, o ne. samo zaradi želje po tem, da me ne bi več sodila in zaničevala. Sedaj, ko si zaročena z Roganom in postaneš kmalu njegova žena. me Tvojemu očetu dana obljuba itak ne veže več tako, kakor me je takrat, dasi si še vedno očitam besedolomstvo. Odpusti mi zato! Ne obsojaj me in bodi srečna! Prepričan sem, da zaslužiš srečo in predvsem to. da Ti Tvoj -ženin in bodoči mož docela nadomesti mene in mojo ljubezen. Zato poslednji — Zbogom! Danilo.« Sidi so se ob čitanju vedno bolj meglile oči. in ko je pismo prebrala do konca, je krčevito zaihtela. »Danilo me je torej zares ljubil in se j je žrtvoval...« je vzkliknila med ihte- j njem. »Žrtvoval za očeta in za Silanovi- j no, kakor jaz ... Oba sva žrtvi, dve stra | šni žrtvi. Odpusti mi...« V dveh gostih curkih so ji lile solze po licih, kakor da bi hotele izrniti bolečino, ki je pekla Sidino dušo. v kateri j so si s filmsko naglico sledila najgren-kejša čustva, ustvarjajoča divja razpoloženja. Pozabila je, da ie Ervinova žena. ;j Mislila je samo še na Danila: »Ko bi bil sedaj tu... Padla bi'pred njim na kolena, oklenila bi se njegovih nog in ga prosila odpuščanja. Kako kruta sem bila. Kako sem ga žalila. In on je trpel, plemenit... Ne. saj nisem bila vredna njegove ljubezni ..« Konj se je naveličal stanja, pomikal se je dalje, prišel na ozko skoraj skrito stezo in zavil po njej proti vozni poti, vodeči k Jasnici in dalje dol; k Silanovi-ni. Toda stopal je počasi in zamišljeno, kakor da bi vedel kaj se dogaja v Sidini duši in bi sočustvujoče trpel z njo. »Kaj naj storim?« se je do^i^ila naposled? Naj pohitim k niemu in ga prosim odpuščanja? Ne. tega ne morem ne smem. Naj mu pišem? Ko bi izyedel Ervin ... Moi Bog. kaj naj potem storim?« In v tem razmišljanju se je nenadoma zalotila sredi čustvovanj, ki so ji rodih. težko, usodno vprašanje: mm h živ&jekja ia sveta Dežela, v katero so uprte oč: sve*a Patriarhalično in anahronistično cesarstvo sredi črne afriške celine, ki bi se ga rada polastila fašistična Italije liški misijonarji stoje tu pred težko nalogo in njihovo prizadevanje bi bilo vredno večjih uspehov. Država je urejena fevdalno in razdeljena na več pokrajin. V poedinih pokrajinah vladajo poglavarji plemen in njihovi vazali. Prebivalci so prav za prav sužnji v pravem pomenu besede, ker zemlja ni njihova, temveč jo imajo samo v najemu. Poglavarju morajo plačevati desetino, na njihovo povelje se morajo udeleže- Vojna nevarnost v vzhodni Afriki, ki izzove lahko vsak trenutek pričetek spopadov med Italijo in Abesinijo, vzbuja tudi pri nas čedalje večje zanimanje za Abesinijo. Ne bo torej odveč, ako povemo o njej nekaj zanimivosti. Lega Abesinije in podnebje. Abesinija meri 907.000 kvadratnih kilometrov in nima enotnega pokrajinskega lica. Severovzhodni in jugovzhodni del. torej ozemlja, ki meje na južni del italijanske Eritreje ter na francosko, angleško in italijansko Somalijo, zavzema približno četrtino vse države in je zlasti v južno-vzhodnem delu puščava brez vode. To brezpomembno ozemlje bi Abesinija gotovo rada odstopila Italiji. Druge pokrajine so pa gorate in dokaj rodovitne, tam je tudi dovolj vode za živinorejo in poljedelstvo. Vegetacija je bujna zlasti v krajih nad 2000 m nad morsko gladino, ki spominjajo bolj na srednjeevropske dežele, nego na Afriko. Abesinci radi prebivajo v teh visokih krajih z zdravim podnebjem in tudi Ev-lopci se počutijo tam dobro. Različna ljudstva temnega cesarstva. Kakor dežela so raznoliki tudi njeni !/rebivalci. Vlagajoče pleme so Amhari. narod semitskega izvora, naseljeni v sredini in na severu države. Po številu najmočnejše pleme so pa Galli, živeči tudi v sredini in na jugu države,, često pomešani z Amhari. Na vzhodu prebivajo divja nomadska, plemena Somalcev in Tigrancev. Na zapadu živeči plemeni Wolamov in Sudancev tudi nista na najboljšem glasu. Delovne moči daje večinoma pleme Gurage. Omeniti Je- treba se židovsko pleme Falašev. Vse kaže, da so nudile abesinske gore skozi stoletja zavetišče najrazličnejšim plemenom pred arabskimi preganjalci in zato naletimo zdaj na razmeroma majhnem ozemlju na ostanke najrazličnejših, nekoč morda velikih in močnih narodov. Verske in socialne razmere. Vladajoči Amhari so- koptiške vere. Cerkveni poglavar ni cesar, kakor bi človek mislil, temveč knezoškof, riazvan abuna. Vzhodna plemena so mohamedanske vere, druga, ki so v veliki večini, so pa poganska. Povsod, tako v veri, kakor tudi v 'jeziku, se pa kaže mohamedanski ali arabski vpliv. Kato- čno začinjene omake, zvane vot in zelo mastnega svinjskega mesa. Alkoholne pijače so pivo-tala, spominjajoče na našo postano, tedeh dni staro pivo, in nekoliko boljša medica ali tedž. Mnogi cerkveni posti, ki se jih strogo drže, omogočajo Amharom dobro prebavo. Zanimivo je, da so mnoga plemena skoraj popolni vegetarijahi. Amhari, zlasti oni v glavnem mestu, niso posebno marljivi. Oni so večinoma državni uradniki, iiiiiiTiiMiniimniBiiii im inimmnun im i r it iihi————iiii vojaki in trgovci, delajo jim pa podjarmljena plemena. Žive prav za prav od desetine, carin in drugih davščin, ki jih brezobzirno izterjavajo. Če noče ljudstvo plačati, prihrumi v vas soldateska in pobere vse. Seveda pa ljudje včasi nabunkajo tudi vojake, toda talkoj pride nova kazenska ekspedicija in potem teče kri. Pod krinko kazenske ekspedicije sp tudi večkrat ropa. PMt&zke krnice Poslednji mož na Pobrežkem odru , , , . ... Preteklo nedeljo je otvorilo tukajšnje vati skupnega dela aMa odrinit, na voj-, društyo Rdečega knža> y okyjru tcdna Rdečega križa v prenovljeni Renčljevi dvorani novo gledališko sezono s prav no. Poglavarji so tudi sodniki svojega ljudstva v prvi, pogosto pa tudi v zadnji instanci. Abesinija je urejena približno tako, kakor so bile urejene evropske države v srednjem veku. Tu najdeš še vedno sledove cehovstva. Rodbinsko življenje. Rodbinsko življenje je pri vseh ple- menih čisto patrijarhalno. Amhari žive pred zakonom v enoženstvu, druge njihove žene so pa služkinje prve. Mohamedanska in poganska plemena žive v mnogoženstvu, v kolikor jim to seveda dovoljujejo gmotne razmere. Vprašanje otrok je rešeno kaj enostavno. Cim več jih ima žena, tem več je vredna, kajti otroci pomenijo delovno moč in raz-množitev rodu. torej bogastvo. Alimentov v Abesiniji ne poznajo. Zakon in ločitev sta privatno-pravni zadevi. Obleka in orožje. Obleka Amharov obstoja iz zelo ozkih bombaževinastih hlač bele barve, pre-pasanih v pasu in z dolge srajce iz ena kega blaga in tudi z zelo ozkimi rokavi, ki se nosi povrh. Ta obleka se imenuje lips-perilo. Čez to obleko se nosi neke vrste rimska toga, široka bela halja iz bombaževinaste tkanine, nazvana šama. Premožnejši Abesinci nosijo še krajše pelerine iz trpežne rjave tkanine doma čega izdelka. Zenske nosijo dolge platnene obleke, prepasane v pasu, na vratu pa amulet proti zlim duhovom in bolez nim. Koral in podobnih okraskov Abe sinci nimajo radi. Vsak Amliar si želi puško, pas z naboji in sabljo. To nosi s seboj od jutra do večera ali pa tudi ponoči ko spi. Manj kulturna plemena si sama delajo obleke iz ustrojenih križ. Prehrana in viri dohodkov. Hrana Amharov obstoja iz velikih kvašenih blincev, nazvanih inžera, mo- dobro uspelo Svoboda-Govekarjevo tri-dejansko veseloigro »Poslednji mož«. Igra sama bi gotovo toliko ne vžgala, ako je ne bi predvajali spretni gledališki diletanti. Saj komičnega zapletljaja, ki bi tvoril jedro igre, niti ni. Pač pa ima igra mimo več manjših zapletkov, ki se sproti razjasnujejo, prav lepo podan vzgojni moment. Po lepih uvodnih besedah, učitelja g. Fr. Kerhlanka, ki so do podrobnosti razjasnile bistvo in humani smoter Rdečega križa, je sledilo efektno igranje fgre, kj jo je prav spretno režiral kot gost g. Butolen, ki je igral tudi vlogo ing. Sodana. Boljši kot igralec se je izkazal kot režiser. Vloge je razdelil prav posrečeno in jih tudi vestno uvežbal. Premalo je pa posvetil pažnje akustiki dvorane -in fonetiki ter je radi tega trpelo razumevanje govora. Tudi posamezni dialogi so bili za veseloigro nekoliko predolgi, kar je malce dolgočasilo in motilo iluzijo. Odličen in eden najboljših likov večera je bil g. Drago Volk v vlogi vojaškega služnika. Ne samo s svojo odlično masko, nego tudi z mimično in gestikulacijsko igro je zbudil salve smeha. Presenetil nas je pa tokrat tudi g Tovornik v vlogi Petelina oz. poslednjega moža, le mestoma je pretiraval. Tudi vloga njegove gospe Petelinovke gdč. Katice Lešnik je bila prav dobro podana. Vidi se ji, da poseduje vsled mnogih igralskih nastopov že pravo igralsko rutino. Ljubka v.mimični igri in kretnjah je bila gdč. Tilda Volk v vlogi Anice. Tudi ona se vidno razvija na naših gledaliških deskah. Ambicije v celotnem podajanju vloge je pa manjkalo njenemu partnerju g. K- Fricu v vlog' dr. Gaberščka in pri g. Jošku Mihelaču v vlogi Jaroslava. Oba sta bila za #l" ročenca preveč mlačna. Mogoče *rcr jim je bila odmerjena premajhna vloga? Očarala pa je s svojim nastopom gdč. Valerija Volk v vlogi gimnazijske Tončke. Njen korajžni, morda prvi večji nastop .ie pri publiki simpatično odjeknil-dočim lik Zdenke gdč. Hlfariie Kresnik ni bil efekten, ker je bil z afektiranim tonom podan. Lahko pa rečemo, da so to bile le minimalne vrzeli, ki celokupnega izvajanja niti niso motile, čemur so pripomogle tudi odlične maske in prav okusna inscenacija. Tudi občinstvo je tokrat dokazalo, da ve Ceniti trud marljivih gledaliških dobrovoljcev in humane cilje društva Rdečega križa in napolnilo dvorano, morda tudi radi zmernih cen. do poslednjega prostora. Jasno, da tudi viharnega odobravanja in prisrčnega smeha ni manjkalo! Želimo in upamo, da nam ta agilna gledališka dobrovoljska družina pripravi še več tako zabavnih večerov in prijetnih presenečenj! —h. Prodam Sobo odda AFRIK na veliko in malo najceneje pri Novaku, Vetrinjska ul. 7 Koroška c. 8. 4135 LEPO OPREMLJENO SOBO oddani boljši osebi. Popovičeva ulica 13 (ob kadetnici vila) 4191 Stanovanle SOBO IN KUHINJO oddam tistemu, ki kupi dobro ohranjeno pohištvo iz- -trdega lesa. Poceni prodam .tudi globok voziček. Cankarjeva 7. Studenci. 4192 PRODAM približno 1<*0.000 znamk v par tljah in posamezno.'Naslov v upravi »VeCernika' Izdala, konzofdi »Jbtea« v Ljubljani.; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik * ' STANKO DETELA v Mariboru. f f