Gospodarske skušnje.
* Koliko pripomore toplota v hlevu, da krava bolje molze? Akoravno je sploh znano, da vsak skrben gospodar pozimi svoj hlev pred mrakom skrbno zapazi, da živina v njem mraza ne trpi (in v ne-kteri še celo preveč, da soparica silna živini škodljiva) , vendar le je tudi obilo tacih, ki na primerno toploto hleva malo porajtajo, in si po tej nemarnosti sami škodo pri mleku nakopujejo. Gosp. Lipe Muller v Novem Dvoru na Bavarskem nam o tem piše tako-le: Krava, ki sem jo imel nalašč samo v hlevu, je pred zimo imela pri obili krmi po 7 bokalov mleka na dan; toda že koj prvo noč, ko mraz nastopi, se nje molža zniža na 3 bokale mleka in pol. Nisem mislil, da bi bil tega mraz kriv, ampak dolžil sem klajo; zato sem to opravilo sam prevzel, in kravi po redu pokladal. Al krava ima vedno le malo mleka. Zdaj mi pride na misel, da utegne mrzli hlev tega kriv biti; zato prestavim kravo v drug hlev, kjer je več živine bilo, pokladam ji ravno toliko in ravno tiste krme, kakor v prejšnjem hlevu, kjer je sama bila, in že v 3 dneh daje zopet po 7 bokalov mleka. Ta skušnja je očitni dokaz, koliko zdd topel hlev molznim kravam.
* Pravi vzroki kurje bolezni tako imenovane pike so, kakor nekteri natoroznanci trdijo, uši, ktere se na glavi, posebno mladi kuretini, zbirajo. Najbolja pomoč ta mrčes pregnati, je ribja mast (Fischthran) , ktere se ušivemu petelinčku ali jarci le ena kaplja na glavo vriba; kurje uši mahoma pocrkajo, in žival jih ne dobi več.
76