Tečaj III. ¦ V četertek 2-t. prosenca (januarja) 1830. last 4. Skrivna -moč. -i!S7::i^ i!is;**)W !''••• "1:"'-!l (Povest.) :;:;"i ¦ !\° ' iu~'' *R •'¦ - jiftH H*j i//; •.. j- i", i iv -;-^-./o 7«3is-»t 81 H Jil ••/)-> -'!•' ¦-Jy|ila je: gospodinja, pri ktere pohištvu je vse križem šlo, in nje premoženje se je leto na leto zmanj--sevalo. Kaj stori? Gre k, staremu pušavniku, mu to-, ži svoje nadloge in nesrečo pri hiševanju ter ga pro-, si, ako bi ji ne mogel pomagati, da bi se božji bla-; goslov zopet v njeno hišo povernil. „ Zakaj ne?" ji sivi. starček odgovori, le malo počakajte."" Zdaj se. . Vsede in zapiše na popiiček nekaj besed, zapečati iri ji poda rekočr-Stim morate vsak dan: in vsako noč dvakrat po vsili kotih hiše,' kleti in hleva hoditi, inv vidili bodete, da'Vam" bode pomagaho. — Čez leto pa mi prinesite popirček zopet nazaj.":—' - -;'¦'' -•¦•'.¦ Dobra mati zapusti tedaj polna zaupanja pii-šavnika, in na tanjko spolni, kar ji je zapoved.aH. Ko' 4. gre drugi dan s svojo skrivno močjo v klet, sreča hlapca, ki je hotel skrivaj verč vina odnesti. — Ko gre s titn popirčkom po noči še enkrat v kuhinjo, dobi dekle,, ki so si ocvert delale. — Ko pride drogi-: k™t v hlev, najde krave v mlaki, in konji so vsi nečedni pri jaslih si-zobe. trebili, ker niso ničesar zreti imeli. — Tako je dobila skerbna gospodinja dans to, jutri to napako pri pohištvu; da je pa vse to bciž ko berž popravila, ni treba opomniti. 4**C-"*-1«* i 26 • i ¦-., Kedar je leto preteklo, je vesela tisti popirček pušavniku nazaj nesla, ga lepo zahvalila in djala: „Kar imam ta popirček, se obilriost zopet povrnčuje. Hvaležna sim Vam za to, vender bi Vas še rada prosila, da bi mi ga še eno leto pustili." „„To lahko storim, toda vediti morate, da ta popirček sam na sebi nič ne pomaga, temuč da Vi sami skerbno pogledate, kaj se pri hiši godi, zakaj na tem popirčku so-ravno te besede zapisane: Poglej "večkrat skerbno pri hiševanju, in obilnost ti ne bode zaostala."" > u. f/tfirji: xŽivljenje imenitnih Slovanov. y; :.r r~yr- . , •r%f~?C\ :•>'¦: Matija Čop. ~~zr,-~- Matija Čop, pozneje eden naj bolj učenih Sloveri-' cev, ki je 18 jezikov govoril, je vgledal pervi beli dan svojega življenjav gorenski vasi Žirovnici. Očetu je bilo ime Matija, materi Les peta. Oba sta bila kmeti-škega stana. Ker maJeg*Matička šola veseli, ga pošljeta le"ta 1808 v I. malo šolo v Ljubljano. Že v malih šo--lah je pokazal, kako dobre glavice da je1. Kakor spriče-. valo (Zeugniss) tretje male šole spričuje, je imel iz vsih naukov »prav dobro." Na tem spričevalu. je podpisan tudi naš slavni pesnik Vo dni k, tisti čas. vodja malih šol Ljubljanskih. .i v . :r ; .". '¦> i -vh utrir.vb i Ravno tako se je vel naš Cop tudi v latinskih šolah, ki jih je po francozki napravi — tačas. so namreč Francpzi po našej deželi gospodarili — v štirih letih dokončal. Zadnje leto (1814) je bil pervi izmed vsih. Že mladeneč pete šole je začel hrepeneti po znanju I jezikov. Loti se najpred laškega in hodi pridno in verno poslušat svojega verlega rojaka Vodnika, ki ga je razlagal. Sestošolec se uči po francozko in dobi pervo darilo. Po spolnjenih pervih dveh letih modroslovja se je " •. podal iz Ljubljane v tretje leto Inodroslovja po. napravi 'tiste dobe na Dunaj, ki ga je tudi s prav dobrini vspe-hom zveršil. )¦¦¦ h\f* 'Nato se verne spet v belo Ljubljano .nazaj, in stopi J '' (1818} v deseto šolo, kjer je drugo leto našega učenega, ?v" -sezdaj živečega jezikoslovca gospoda F. Metelkota" j-~p slovansko jezikoslovje z naj boljšim nasledkom razlagati i'-: " .poslušal. ¦ "¦-.- .;»./'¦'''' * ¦'¦"¦¦'¦ '¦ ¦ ' " ^ .1% H Ker je paspoznal,da nebi zamogel težkim dolžno-; stim duhovskega stana popolnomazadoštovati, zaprosi leta 1820 svetlega— cesarja za službo- učenika pete in šeste ;-' šole V "Reki s 600 goldinarji na leto, in jo tudi srečno dobi. >< »te* fKjigfei ¦•¦ •'¦'-. ' " :' }] ' . i^Leta 1822-dobi ravno tako.službo v Levovii jfLein-b.erg)-in800 gold. na leto, kjer je začasno v modroslov-skih šolah tudi latinsko jezikoslovje-, ia^druge^ vednosti"'. "*/**? ¦-' 1827. leta pa je prosil za učenika pete in šeste šole v! Ljubljano, da bi zamogel tudi v prid svoje domo-rodne mladine-kaj: storiti, — nekoliko tudi primoran po potrebah rodovinskih. Njegova prošnja je bila vslišana. -¦ -..- Dosegel je to službo s poprejšno plačo, in prišel spet. nazaj v glavno mesto premile svoje domovine, kteri je ~~"\ zdaj bistre sinove z bistrim umom lepih vednosti učil. '•'¦ * 'i ;'¦¦;¦¦ Vo smerti varha Ljubljanske knjižnice, Matija Ka-. : i . listra, pa je bil naš slavni Čop (1830) za varha Ljub- . -I 1 IjanskV knjižnice ali bukvaruice izvoljen, kjer je vsako leto 800 goldinarjev služil in poverh lepo stanovanje imel. (TConeo sledi.) #.. ~V !<, ' f. >' ' .-' ¦ • **- C š •* Od persti. ¦'--';• ? , ;Vsa zemlja je sperstenčlo, razpadeno kamenje. Iz >¦¦; kamenja se nareja zemlja, pa tudi iz zemlje kamenje. Kamen ima neizrečeno veliko nevidljivih luknjic, kakor jih v* imamo mi po svojej koži. Gorkota jih razganja, večje nastajajo. Iz zraka se neki hlap, ki mu pravijo učeni „vo-gelnokislina" zdaj laglje (lože) v luknjice zarine in stori, da se kamnovi deli kakor sol tope\ Voda pa, ki v razširjene luknjice tudi laglje zahaja, stopljene dele od- .J... 28 • • » naša. Dalje, kedar voda vsakdanje rose.ali dežja v nje" pride in v njih zmerzne, razžene kamen, in odkroji od njega, kakor kamnar z zagojzdami marsiktero drobtinico. y. take i luknjice se zarinejo tudi koreninice mnogih na kamnu rastečih rastlin, maha i. t. d. Take koreninice,- ko se v luknjicah vode napijo, tudi kamen razganjajo, da veliko luskinic odpade. Tako se zmiraj zemlja dela. Napolni puško z grahom, nalij jo z vodo; se bo grah tako nar pel, da ti bo puško razgnal. Taka je tudi s koreninicami in s kamenjem, in tako se iz kamenja po gorah in povsod drugod vedno perst nareja..,*•¦;• / - - . _;? t';r r>«j _•,.,:! Perst je rodovitna, kakor puhlica in černa vert-na zemlja; pa tudi nerodovitna, kakor rujava ilovka, pešenkain prod. Iz gline, to je lončarskega, ila delajo persteno posodo in opeko. •:', ; .;:.; T. if .p,- Iz persti kamenje priraste, ki je mehko, kakor sol-daii ali lapor. Iz apnenega kamna, pa se nareja ap-nena perst z apnenim peskom. — Za obdelovanje pripravna perst bi morala obstati iz ilovine, da vodo ob-deržuje, iz apnenine in kremenine, ki ste rastlinam v živež potrebni, in iz peska, da je rahla, da se voda skozi oceja, in se rastlinske kereninice laglje razlezujejo, si živeža iskat.:— Ker pa ni vsaka perst taka, kakoršnd bi človek rad, si priden kmetovavec slabo popravi. • .:- .Kako se.naj to,zgodi, bodete drugkrat brali. ... .,.-( Pobratiuistvo in posestrimstvo. Navada serbska'. hI P obratujejo in posestrujejo se sicer tudi Slovenci in > drugi Slovani, toda le pri vinu. Taki bratje, take sestre se imenujejo:vinske brate, vinske sestre. Naših bra- . tov Scrbov pobratimstvo in posestrimstvo je veliko ime-; t uitnejc, in-se zgodi, kakor ini je neki Serb sam pravil, posebno vsled kakšnih sanj takole: i Oe se je, postavim^komu sanjalo, da je bil v suiert-.. ni ali drugi veliki nevarnosti, in da ga je kdo rešil, gre, 0 -I 29 drugi dan k temu človeku, in ga na primero tako ogovori: „Nocojšno noč se mi je sanjalo, da sim bil v veliki nevarnosti. Ob življenje bi bil, ko mi nebi bil ti na pomoč priskočil. Serce me žene, se s tabo, ki si mi toliko ljubav skazal, pobratiti — posestriti." Možki namreč mož-kega pobrati, ženska žensko posestri. Ravno tako ženska možkega pobrati, možki žensko posestri. Je zaprošeni zadovoljen, zaprošena zadovoljna, gresta s prosivcem k popu, to je duhovnu, povesta mu svoj namen. Pop moli pred oltarjem nad njima. Po molitvi se vpričo njega poljubita, in si večno zvestoba obljubita, to je, se zmiraj kot rodna brata, kot rodni sestri, ali rodni brat in rodna sestra imeti, ljubiti in v nevarnosti nobeden nobenega zapustiti. Tako je pobratimstvo ali po-sestrimstvo sklenjeno. Tak možki se imenuje pobratim, ženska posestri m a unega ali une, s kteriin ali ktero se je pobratil pobratila — ali posestni, posestrila. P obrati mi in poses trimo pa se ne obnašajo kot rodni bratje in sestre le na videz; tudi ženiti in možiti se ne smejo med sabo, pa tudi njih otroci ne. — Vse je ravno tako kakor pri rodnih bratih in sestrah. J. Navratil. Zakaj nosijo konji po zimi zvonce? Marsikteri naših mladih bravcev tega morde še ne ve, in misli, da konji v sni vpreženi pozimi zvonce ali škrebetulke le zbog lepšega nosijo. Ali temu ni tako. Konji nosijo,.in pa tudi morajo v sni vpreženi po postavi zato zvonce nositi, da človek žvenklanje sliši in. se lahko umakne, zakaj sni in konji po snegu tako tiho teko, da jih ni skoraj čisto nič slišati. Marsikoga bi tedaj povozili. Toraj je postava imenovano modro naredbo zapovedala, in se grozi tistim voznikom, ki svojim konjem o taki oko-lišini zvoncev ali škrebetulk ne privežejo, z ostro kaznijo, posebno pa, ako koga povozijo, ker pravi: „Kdor X. 30 koga po nemarnosti do smerti povozi ali jahaje pohodi, ali pa sraertno radi, je po okolisinah z ječo od treh dni do treh mescev kaznovati, Raztin tega se mu mora po okolisinah jahati (jezditi) ali voziti prepovedati/-' ¦ |------------------------------------1--------------------------------------------- »ve žejni vrani. . i$ •|jjj {.BasenJ- Po ilirsko. S'« • Proletaše dve žedne vrane,' i uajdoše posudu, u kojoj na dnu dobrim vode biaše. Ali je po-suda visoka i tesna bila. JVa-stojale- su dakle, da: ju pre-verne, ili razbiju; ali y,aliidu. Jednoj se vrani več dosadi, pak odleti. A druga ostade, i pre-mišljajue izmisli najposle drugi, novi način. Blizu ove žbane Iežaše mnogo krenicnje razsuto. Ona kremen po kremen donosi i baca v vodu, a voda se sve visokije podiza. Pj-ie pol sata mogaše več vrana svojn žcdju podpunu i bez truda uarasiti. Nemoj zdvojiti, ako ti se sto težko ukaže. Stanoviti trud mnoga je izveršio, šlo se je iz početka nemoguce činilo. Po slovensko. ¦ u ^letele ste dve žejni vrani in našle posodo, v kterej je na dnu do , dobra . vode bilo. AU posoda je visoka in tesna bila. Poskušale ste tedaj, jo prever-nili, ali razbili; aH zastouj. Eni vrani se že priskuti, in odleti. Druga pa ostane, in pre-mišljevaje si vmisli nazadnje drug, nov način (vižo). Blizo tega verča je ležalo dosti kre-menja razsutega. Ona kremen za kremenom donaša in meče v vodo, voda pa se čedalje visokeje vzdiga. Preden je pol ure, je mogla vrana že svojo žejo popdlnama in brez truda ugasiti. Nikari obupati, ako ti se kaj težko vidi. Stanoviten trud je veliko zveršil, kar se je iz početka nemogoče zdelo. ----i 118101 ¦ • . Iidcarjev dvoboj. *%x HtRS i /r,j '.~~- , , . ... Neki častnik (oficir) je lekarja na dvoboj zval, in in mu kraj, kjer se imata biti, napovedal. Lekar pride drugi dan na zaznamovani kraj, in prinese seboj dve zer- riici, ter hladnokervno častniku govori: Vi ste častnik, jaz lekar; Vi se znate s puškami in meči bojevati, če-. sar jaz ne umem. Jaz pa imam pravico orožje, s kteriin __________ ' l rs liitKil •¦•) lelar (Apolhetor). Dvoboj (Duell). 31 se bodeva bila, voliti. Glejte, tukaj ste dve zernici, eno ni nič škodljivo, eno pa je vse strupeno. Vzemite tedaj Vi eno. in eno bodem ja?, požerl. Tako mora gotovo eden naju pasti. Častnik ogleduje nekaj časa zernici, pomisli in — prosi lekarja za odpušanje svoje naglosti. a. v. k-iH ¦•'... *n.---------------' Oponašanje opic. x ;. — !>*«»f Opice, ki so človeku naj bolj spodobne, imajo to lastnost, da zamorejo vse, kar vidijo ljudi delati, oponašati. Popotniki in naravoznanci nam različne reči od njih pripovedujejo. Armada kralja Aleksandra pride do Indijanskih gor, kjer opic brez števila živi, in ostane v po-nočuem taboru. Zarano drugega jutra, ko se vojaki vzdignejo in v red postavijo, zagledajo od daleč veliko armado, in se malo ne prestrašijo, sovražnika v takem kraju, kjer so se srečne iu jake mislili, zagledati. Se števila in jakosti sovražnikove prepričati, gre nekaj vojakov sovražnika ogledovat. Ali kaj zagledajo ? Veliko trumo opic, ki so se bile zbrale, in po vojaško v red stopile. Glasan smeh vse vojske ne preneha kmalo. am. Navratil. ---------- Pes iše pomoči svojemu ranjenemu gospodarju. Stotnik po imenu Grac je bil v vojski z divjimi v Ameriki ranjen. Ti so ga mertvega mislili in ga pustijo na borišu. Njegov zvest pes mu zmiram na strani čepi, liže rano in si mnogoverstno prizadeva, gospodarju, svojo nepopisljivo žalost naznaniti. Ker se pa gospod po hudem ranjenju nič ne gane, zmiraj kot oterpnjen leži, se pes vzdigne in v bližno vas peha, gospodovega prijatla, na kterega se je on nar bolj zanesel, poiskat. S čim ga najde, ga nadleguje, razsaja in tuli tako dolgo, da je ta primoran z nekoliko vojaki v boriše iti. Zopet pes oblizuje rane, in gospod spregleda. — Ga nesejo v vas, in srečno čez nekoliko časa ozdravi. .1. A'. 32 Smešnica. 7 . liilil !'. ; — ' i. Kako se pa vender.prav za prav Vaš celi primek glasi? vpraša Miroslav II. vojvoda, ki so mu rekli Ua-remba. Vaša Svetlost! odgovori vojvoda, moj celi primek se glasi Ciricarikorumbaricicaremba. — Bes Vas plentaj, tako. se še rogati ne piše! — Vaša Svetlost! povzame vojvoda, saj si tudi nisva nič v žlahti ž njim. ¦ i« . Slovensko - ilirski slo vni k. j Berst, berst. Beršljin, beršljan. Berv, berv. Berz, berzen, berz, berzan. Berzda, uzda. Berzdati, uzdati. Beri, berzo. Beseda, beseda. Besedili, besediti. Besedovati se, pregovarati se. Besen (nor), besan. Beshili (noreti), besniti. Besnost (norost), bes. . Bezeg, bazag. Bezgavka, žlezda. Bežati, bežati. Bik, bik, bak. Bilje, bilje. Bilka, bilka. Binkušti ali duhovo, duhovi, blagdan duhovah. Birma, birma. Birmati, birmati, krizmati. Biser, biser. Bister, bistar. Bistrica (voda), bistrica. Bistriti^ bistriti. Bistro, bistro. Bislrovid, (Luchs), oštrovid. Bistroviden, bistrovidan. Bistvo, bistvo. Bit, bat. Biten, bitan. Biti, biti. Bitje, bitje. • Bitka, bitka. Bitnost, bitnost. Bitvu, bitva. ¦it if Popravek. i »a V zadnjem listu v slovcnsko-ilirskem slovniku naj se bere pod besedo „bcrk" namesto „berkovci" — berkovi. — Tudi moramo popraviti, da bode moral tisti, ki bo hotel za naprej na Krajnskem kovaški mojster biti, samo 5, ne 10 mescev v Ljubljansko novo kovaško golo hoditi. —Po 10 mescev morajo (insicerv živino z dravni ško šolo} ravno ondi le tisti hoditi, ki hočejo umeti živino zdraviti. Zamorc se vsakega posebej, ali obojega učiti. Zdaj še ni prepozno za letos. O priliki bodemo od te koristne šole kaj več povedali. — Manjše tiskarske po-greške, prosimo, naj vsak sam popravi. Založnica Božali j a Sger. - Odgovorni vrednik J. Navratil. . V Ljubljani. —T-*.