Oživljeni
St. 37(1518) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 14. septembra 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Počastitev komandanta Alojza Dragana
V Stopičah bo 24. septembra proslava v spomin na obletnico Cankarjeve brigade in odkritje plošče Alojzu Draganu
V kroniki slavne Cankaijeve brigade zelo pogosto naletimo na ime Alojz Dragan. V težavnih bojih zoper fašistične enote se je hrabri borec prekalil in postal ob kapitulaciji Italije poveljnik 3. bataljona, po nekaj mesecih, 26. januarja 1944, pa je prišel na čelo brigade kot njen komandant Na tem položaju je bil Dragan delj kot katerikoli komandant Cankarjeve brigade, več kot leto dni Prav ob. zori osvoboditve je 16. aprila 1945 padel v Kočevskem Rogu med krčevitimi boji z umikajočo sovražno zverjo.
Sicer malo kasno, a vendar z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo bo Zveza borcev v sodelovanju z odborom Cankarjeve brigade na osnovni šoli v Stopičah, blizu Draganovega rodnega Dol-ža, odkrila ploščo v spomin na padlega komandanta. Ta dogodek bo povezan z letošnjo proslavo obletnice ustanovitve Cankarjeve brigade in bo sicev v nedeljo, 24. septembra, ob 11. uri. Prireditelji pripravljajo dostojen program s spominskimi govori in kulturnim programom. Govoril bo tudi Draganov dolgoletni soborec polkovnik Alojz Hren, nastopili bodo učenci osnovne šole iz Stopič in vojaška godba iz Ljubljane. Tamkajšnji pionirski odred bodo poimenovali po Alojzu Draganu.
Krajevni dejavniki in brigadni odbor pričakujejo, da bo 24. septembra prišlo v Stopiče čim več nekdanjih borcev, svojcev Padlih in drugih občanov, ki radi obiskujejo lepo pokrajino med Novim mestom in Gorjanci.
KRVODAJALCI NA LISCO
odbor Rdečega križa prireja letošnjo proslavo
Občinski
ranica pr-..,................r--------
krvodajalstva v soboto ob 10. uri na Lisci. Kar 67 krvodajalcev sevniške °bčine bo prejelo republiška priznala za zasluge v krvodajalstvu. Druž-■ bene organizacije, ki imajo razumevanje M to človekoljubno dejanje, k°do prejele diplome. Odhod avtobusov izpred čakališča pri sevniški °snovni šoli bo ob 8.30 ne glede na ^eme.
PODBOČJE *78: Oživljeni spomini na slovensko-hrvaško revolucionarno preteklost in sestanek o skupnih nalogah v prihodnosti. (Foto: J.Teppey)
Boljši časi za gorjanske vasi
Z. Dragan na srečanju v Podbočju: »Območje naj se poveže v celoto bez meja"
Minulo nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Podbočje in drugi krški občani s prisrčno dobrodošlico sprejeli nekdanje aktiviste in borce. Na igrišču pred šolo so se postrojih gubčevci, borci goijanskega bataljona, slovenskega bataljona I. Krajiške brigade in aktivisti gorjanskega območja ter podali raport predsedniku ZZB Slovenije Janezu Vipotniku. Predsednik krške občinske deupščine Silvo Gorenc je nato pripel domicilni trak na zastavo Gubčeve brigade, kateri je občina Kiško letos podelila domovinsko listino kot simbolično priznanje za njen delež v boju za svobodo.
Slavnostni govornik Zvone Dia- janci spregovoril o junaški preteklo-gan je udeležencem slavja pod Gor- sti gorjanskih in podgoijanskih vasi
Srečanje graditeljev
V Novem mestu bo 21. oktobra proslava v počastitev 20-letnice gradnje ceste Ljubljana—Zagreb
„Osrednja proslava v počastitev 20-letnice avtoceste Ljubljana -Zagreb bo 21. oktobra na trgu, na katerem je pred 20 leti Novomeščanom in brigadirjem govoril maršal Tito,“ je dejal na petkovi tiskovni konferenci minuli petek predsednik odbora za pripravo proslave Zdravko Krvina.
Nato je prisotne seznanil z deli na takrat pri nas najbolj sodobni dvopasovnici. S proslavo ob obletnici avtoceste, ki je predvsem za Dolenjsko pomenila pomembno pridobitev, bodo počastili tudi 15-letnico zaključka naj večje mladinske delovne akcije avtocesta Ljubljana-Gevgelija. Zbor brigadirjev veteranov naj bi povrhu vsega izvenel kot opozorilo, da bi motali v Sloveniji poskrbeti za hitrejši in skladnejši razvoj cestne infrastrukture. Konec koncev naj bi proslava prispevala h hitrejšemu zdravljenju .dolenjske cestne hrbtenice1, kije za promet, ki mu streže, že zdavnaj zastarela.
Proslava, ki bo povezana s svečano sejo RK ZSMS ob 35-letnici ustanovitve Zveze slovenske mladine kot enotne družbenopolitične in vzgojne organizacije mlade generacije, se bo začela 20. oktobra. V športni dvorani se bodo zbrali tedanji brigadirji, vodstvo brigad in glavni štab ter domačini in gostje, obiskali bodo kraje, kjer so delali, itd. Naslednji dan naj bi se na Glavnem trgu zbralo na slovesnosti okoli 1500 sedanjih in nekdanjih brigadirjev.
Okrog
300 gostov, med njimi 170 povabljenih še živečih ki so oktobra 1943 prisostvovale I. kongresu SPZZ v Dobrniču, bo letos v tem kraju počastilo pomembno obletnico in domači krajevni praznik. V Sloveniji je imenovan 33-članski odbor Pod predsedstvom Dragice Rome, ki pripravlja širši program Prireditev za to priložnost.
»Žalostno je, da je po več kot treh desetletjih možnost prirediti yečje slavje v zgodovinski dobmiški ?vorani prosvetnega doma domala •sta, kot je bila ob času zasedanja I.
SPOMINSKA SOBA
Spominsko sobo, posvečeno letu *S43 in še posebno Kočevskemu *boru, bodo za letošnji občinski Praznik 3. oktober odprli na osnov-^ šoli Kočevje. Šola je tudi predlagala občinskemu vodstvu ZZB, da bi i soglasju z njimi poimenovali ko-®«vsko solo, ki zdaj nima imena, po 4*oveku ali dogodku iz NOB.
VEDNO VEČ MODELARJEV
t Modelarski krožek osnovne šole Kočevje pripravlja te dni razstavo jjjodelov raket, letal in ladij, ki bo Posvečena občinskemu prazniku.
kongresa," je bila ena od ugotovitev na zasedanju odbora pretekli teden v Ljubljani. Prav zato bodo skušali do letošnje proslave vsaj za silo preurediti dvorano in poskrbeti za nekatera dela v spominskem muzeju, medtem ko naj bi na proslavi sprejeli vsaj sklep o dokončni in trajni ureditvi stavbe.
Razen svečanosti, ki bo 15. oktobra dopoldne v Dobrniču, bo predvidoma v decembru letos organizirana še problemska konferenca „Ženska v združenem delu“, izšla pa bo tudi brošura, v kateri bosta prikazana vloga in pomen ženske v delavskem gibanju, v revoluciji, v dobi izgradnje in danes.
V počastitev 35-letnice SPZŽ bo v mirenski osnovni šoli odprta priložnostna razstava. Ta bo zajela leto 1943 na Slovenskem in delež, ki so ga v uporu prispevale ženske po vsej Sloveniji.
. j R. R.
PREDSEDNIK TITO SPREJEL DELEGACIJO IZ TREBNJEGA
Na Brdu pri Kranju je soboto dopoldne predsednik republike in ZKJ Josip Broz-Tito sprejel tudi delegacijo Tabora likovnih sa moraslnikov iz Trebnjega, v kateri so bili Janez Gartnar, predsednik skupščine tabora, inž. Damjan Mlakar, podpredsednik skupščine, slikar ja samorastnika Branko Lo-vak in Jože Peternelj ter predsednik občinske skup ščine Trebnje Tone Žibert. Predsedniku Titu, ki se je v skoraj polurnem razgovoru živahno zanimal za likovno samorastništvo, so izročili veliko zlato plaketo Tabora likovnih samorastnikov, slikarja pa sta mu podarila vsak po eno svoje delo.
Vsi najboljši gozdarji v Novem mestu
Dolenjska metropola
gostitelj
mojstrov
jugoslovanskih motorne žage
Danes se je začelo v Novem mestu 16. tekmovanje gozdarjev Jugoslavije. Na vzotno urejenem tekmovalnem prostoru na Loki se jugoslovanski gozdarji kosajo v obračanju meča motorne žage, kombiniranem prerezu z motorno žago, podseku debla z motorno žago, definitivnem prerezu debla, podiranju debla na balonček, kleščenju vej in natančnem prežagovanju na podlagi.
Minuli petek je bilo na istem prostoru 7. republiško tekmovanje gozdarjev. Pomerilo se je 75 tekmovalcev. Dolenjski gozdarji so se nepričakovano slabo odrezali.
V okviru jugoslovanskega gozdarskega prvenstva bo v osnovni šoli na Grmu od 15. do V. septembra razstava „Gozd, gobe, cvetje". Ljubitelji narave pa bodo prišli tudi na predavanje dr. Dušana Vrščaja in inž. Toneta Hočevarja. Prvi bo povedal vse o gobah, drugi pa o gozdu in človeku.
Po 35 letih spet v Dobrnič
Osrednja slovenska proslava ob 35-letnici Slovenske protifašistične ženske zveze bo v nedeljo, 15. oktobra, v Dobrniču — Na Mirni bo odprta razstava
v trikotu med nemškim, italijanskim in ustaškim nasiljem, Iger je že poleti 1941 zažarel plamen odpora.
Pod Gorjanci je naslednje poletje nastalo prvo osvobojeno ozemlje.
Prebivalci teh krajev so požrtvovalno pomagali partizanski vojski, ranjencem in bolnišnicam. Niti požig Črneče vasi niti požig Planine jih nista zlomila. V partizanskih vrstah je bilo že od vsega začetka veliko borcev iz tega gorjanskega predela.
Že tedaj so spletali trdne bratske vezi z borci s hrvaške strani in tako potrdili stoletno povezanost od kmečkih uporov naprej.
Samo z območja Podbočja in Kostanjevice je padlo v bojih za svobodo 91 borcev, 126 prebivalcev pa so fašisti pomorili. Zaradi tega je danes razvijanje teh predelov pravica in dolžnost ne le občine, ampak tudi širše družbene skupnosti. Krška občina daje Gorjancem in Kozjanskemu razvoju vinogradništva in živinoreje, kakor tudi pri načrtovanju
(Nadaljevanje na 4. strani)
Hrast kot simbol zmage
Minulo nedeljo so v Grčaricah proslavili 35-letnico zloma plave garde — Govoril Viktor Avbelj — Odkrili 6 m visok hrastov spomenik — 3000 udeležencev
„Med narodnoosvobodilno vojno je Šerceijeva brigada dosegla veliko pomembnih zmag.
Ob 35-letnici legendarne zmage Šercerje ve brigade nad jedrom plave garde in ob krajevnem prazniku Dolenje vasi je prav, da se še enkrat spomnimo dni, ko je bila uničena formacija plave garde. Takrat so bili pokopani zli načrti ljudskih sovražnikov .,..“ je med drugim dejal član predsedstva CK ZKS in nekdanji namestnik politkomisarja štaba NOV Slovenije Viktor Avbelj.
Slavnostni govornik je imel pred seboj več kot 3000-glavo množico.
V Gručaricc pri Kočevju so namreč razen domačinov prišli borci in gostje, med njimi tudi član sveta federacije Ivan Maček-Matija, Ivan Tavčar-Rok, Jože Ožbolt, Bojan Polak -Stjenka, predstavniki Scrcer-jeve, Tomšičeve, Gradnikove, Pre-
šernove in Bračičeve brigade. Pred slavnostnim govorom je narodni heroj in namestnik komandanta Ser-cerjeve brigade Tone Vidmar-Luka odkril mogočen 6 metrov visok hrastov spomenik, delo kipajja Petra Jovanoviča, in sicer v spomin padlim borcem partizanskih enot. V varstvo ga je izročil ZKGP tozd Jelenov žleb.
Nato je slavnostni govornik opozoril na težave, s katerimi se pri nas še vedno bojujemo in jih vedno laže premagujemo. „Naš delovni človek zna ceniti dosežke in ne bo si pustil odvzeti pravic. Zato so prizadevanja naših nasprotnikov brezuspešna," je dejal Viktor Avbelj.
Nato so predstavniki krajevne skupnosti Dolenja vas podelili priznanja zaslužnim posameznikom, brigadam in organizacijam, nakar so predsedniku Titu poslali pozdravno pismo.
M. GLAVONJIC
Dolenjska zbornica
V skladu z novim zakonom o zbornicah bodo v Novem mestu ustanovili območno gospodarsko zbornico za štiri občine
Po novem zakonu, ki bo sprejet sredi oktobra, bomo imeli v Sloveniji že po novem letu poleg republiške tudi občinske in območne gospodarske zbornice. To je tudi poglavitna novost zakona o zbornicah, o katerem potekajo te dni še zadnje razprave.
Na Dolenjskem so se že odločili, da bo sedanji medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije zamenjala območna zbornica za črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino. To so povedali tudi generalnemu sekretarju republiške gospodarske zbornice Lojzetu Fortuni, ko se je 6. septembra v Novem mestu udeležil posveta, ki ga je za predsednike izvršnih svetov občin dolenjske regije, predstavnike političnih organizacij, direktorje nekaterih večji gospodarskih organizacij in druge pripravil medobčinski odbor za Dolenjsko.
Na posvetu so poudarili, da bo moč v okviru območnih zbornic samostojno reševati najrazličnejša vprašanja družbenega dela. Z republiško zbornico, ki bo kajpak še nadalje delovala, usklajevala in povezovala interese občinskih oziroma območnih zbornic, bodo slednje delegatsko povezane. V okviru posameznih zbornic naj bi delovali posebni strokovni (družbeni) sveti, o katerih pa se bodo morali kajpak izreči samoupravni organi zbornic. Taki in drugačni organi bodo »uzakonjeni" v statutih zbornic.
I. Z.
SLOVESNOST V KOMNU
Proslava ob 35-letnici odločitve o priključitvi Primorske k Sloveniji oz. Jugoslaviji bo 17. septembra v Komnu na Krasu. Na predvečer slovesnosti bo tržaški pevski zbor pripravil koncert, slavnostni govornik na osrednji prireditvi pa bo dr. Anton Vratuša, predsednik republiškega izvršnega sveta. V kulturnem programu bodo nastopili združeni pevski zbori Primorske (blizu 600 pevcev), godbe na pihala, recitatorji, folklorne skupine in zabavni ansambli. Pripravljalni odbor svetuje, naj udeleženci proslav potujejo v Komen takole: iz novogoriške smeri preko Branika, iz ljubljanske, koprske in reške smeri pa preko Sežane.
GASILSKI PRAZNIK
V soboto, 16. septembra bo gasilsko društvo Bizeljsko slavilo 85-let-nico obstoja. Na svečani seji bodo domačinom in gostom predstavili razvoj in delo društva, podelili spominske diplome in proglasili pobratenje društva na Bizeljskem z gasilskim društvom delovne organizacije IKON iz Zagreba. Sledil bo zbor gasilskih enot z mimohodom, podelitvijo odlikovanj in prevzem nove avtocisteme.
V POSAVJU DELAVEN ZAČETEK
V Krškem sta bili za ta teden sklicani kar dve medobčinski seji. V ponedeljek se je sestal medobčinski svet ZK. Obravnaval je rezultate gospodarjenja v 1. polletju, sekretar Mirko Kambič pa je prisotne seznanil tudi s pogovori članov CK ZKS in medobčinskih sekretarjev ZKS pri predsedniku Titu na Brdu pri kranju.
Danes se bodo v Krškem zbrali delegati medobčinskega sveta SZDL Posavje. Razpravljali bodo o volitvah pravosodnih funkcionarjev ter o nalogah za bližnje voBtve delegatov v skupščine krajevnih skupnosti. Volitve naj bi bile končane v začetku decembra, da bi se novo izvoljene ; skupščine konstituirale še letos,,
V petek bo prehodno manjše poslabšanje vremena, ob koncu tedna pa bo ponovno lepp vreme.
3000 UDELEŽENCEV - Na Viktor Avbelj.
vtiki proslavi v Grčaricah je
(Foto: Milan Glavonjič)
NAS — Na uradni obisk v Jugoslavijo je dopotoval švedski kralj Silvijo. V Zagrebu je švedski kraljevski par pozdravil predsednik »jima gostoma priredil svečano večerjo, med katero so izmenjali želi tudi prvi uradni pogovori, v katerih sodelujeta tudi zunanja ugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Na
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz zadnjega Pavlihe |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
- To so bili dobri stori časi. Deset dni smo proslavljali tale dvig proizvodnje!
- Odkar smo naio tovarno preusmerili na proizvodnjo temeljnih kamnov, nam gre posel odlično.
tedensk;
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
TELEGRAMI
Ime v naslovu je sicer redsa malce nenavadno, toda za njim se skriva zelo ugledna ustanova: to je druga konferenca evropskih in severnoameriških ministrov za znanost in tehnologijo.
Minespol 2
Začela se je ta teden v kongresnem centru „Sava“ v Beogradu in predstavlja enega najpomembnejših tovrstnih zborov v zadnjem času.
Na njem sodelujejo predstavniki 32 držav, jugoslovansko delegacijo pa vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Ivo Margon.
Prvi dan konference je govoril predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič, ki je med drugim dejal:
„ Velikanski rezultati, doseženi pri razvoju znanosti in tehnologije v zadnjih desetletjih, kažejo na takšne možnosti za povečanje produktivnih sil, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zagotovile vsem narodom in vsem ljudem življenje, dostojno človeka. Žal pa je velik del znanstvenih in tehnoloških prizadevanj usmerjen k raziskavam in oboroževanju, ki lahko uniči prav vse, kar smo ustvarili Poleg nevarnosti za mir in varnost v svetu je oboroževalna tekma ena od največjih ovir za razvoj. Zaradi tega se Jugoslavija dosledno zavzema za prenehanje oboroževalne tekme ter za uvedbo začetnih, konkretnih ukrepov za prekinitev oboroževalnega procesa. Nedavno posebno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi je pokazalo, da si za to prizadeva velika večina človeštva.
Poleg nedvomnih koristi za utrjevanje miru in varno-
sti pa bi se s procesom razo-roževanja sprostila velikanska materialna sredstva ter znanstveni in strokovni kadri, ki bi svoje sposobnosti uporabili za miroljubne namene, za napredek, za razvoj znanosti in tehnologije. Po drugi strani se soočamo z monopolnimi težnjami pri izkoriščanju in prenosu jedrske tehnologije v miroljubne namene. S tem se poglablja tehnološki prepad med razvitimi in manj razvitimi državami, resno je zavrto nastajanje optimalnih pogojev za hitrejši razvoj proizvodnih sil v korist vseh držav, še posebno za hitrejši razvoj dežel v razvoju. Zaradi tega pripisujemo velik pomen udeležbi javnosti pri ustvarjanju in izvajanju znanstvene politike, pravzaprav pri nadaljnji demokratizaciji odnosov tudi na tem področju."
NIKARAGUA:
DRŽAVLJANSKA
VOJNA?
Čedalje več je znamenj, da je srednjeameriška država Nikargaua na pragu državljanske vojne, ki se utegne končati z zrušenjem režima diktatorja Somoze.
Potem ko je že nekaj časa kazalo, da so vladne čete uspele zatreti upor sandini-stičnega gibanja, ki si prizadeva uveljaviti spremembe v deželi, so se v začetku tega tedna boji znova razvneli
Sedaj poročajo o spopadih ne samo v glavnem mestu Managui, marveč tudi v številnih mestih v notranjosti Vladne sile kljub sodobnemu orožju le z največjo težavo zadržujejo upornike.
Razširile so se tudi novice o tem, da bi utegnil diktator Somoza odstopiti - toda uporniške sile so sporočile, da se ne bodo ozirale na te informacije in da bodo nadaljevale boj do konca.
JANEZ ČUČEK
S VEDSKI KRALJEVSKI PAR PRI
Karl XVI. Gustav s soprogo kraljico Silvijo. V Zagrebu je švedsk
vojima gostoma ačeli tudi prvi
l jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje: sliki: predsednik republike Josip Broz Tito s svojima gostoma v vili „Zagoqe‘'.
Trg je prepozen načrtovalec
Iz mnogih dosedanjih napak v prašičereji bi se že lahko kaj koristnega naučili
Pred tedni smo lahko v slovenskem časniku prebrali, kako države evropske gospodarske skupnosti že načrtujejo oskrbo z mesom za prihodnje leto. Ker imajo njihovi kmetovalci manj plemenskih svinj in krav kot prejšnje leto, bodo v prihodnjem priredili manj pitancev. Pripraviti je treba vse potrebno, da bo manjkajoče meso pravočasno dotekalo iz uvoza in preprečilo navijanje cen.
BONN - Zahodnonemška vlada je minuli teden dovolila sovjetskim letalom prelet svojega ozemlja. To je izjavil predsednik zahodnonemškega
obrambnega ministrstva, ko je odgovarjal na vprašanja predstavnika opozicijske krščanskodemokratske stranke.
V jugoslovanskih časopisih smo pred kratkim tudi lahko brali, da so nekatere kmetijske organizacije ponudile klavnicam več tistoč pujskov Iz kooperacijske reje, ker jih nihče ni hotel prevzeti za pitanje. Zaradi nizke cene pujskov so že poklali veliko plemenskih svinj. Tudi pri nas se pujski slabo prodajajo, saj jih mnogi kmetovalci nameravajo pitati le za lastne potrebe.
Medtem ko večina še meni, da je pitanih prašičev preveč, prva znamenja že napovedujejo, da bo kmalu lahko začelo zmanjkovati tudi svinine. Zmanjšan dotok turistov v jesenskih mesecih bo pomanjkanje lahko nekoliko odložil, a ne povsem odpravil. Omejitve pri pitanju so šle že predaleč, da bi se izognili pomanjkanju v bližnji prihodnosti
Podatki klavnic v Vojvodini kažejo, da so kmetovalci začeli močno omejevati pitanje pra-
šičev takoj, ko ni bilo kupcev za vse pitance, torej že v aprilu. Po štirih mesecih se je v avgustu odkup že zmanjšal za okrog petino od povprečja prejšnjih mesecev.
Šele ob tem zmanjšanju so se klavnice lotile načrtnejše oskrbe s pitanimi prašiči za prihodnje mesece. Odkupno ceno so zvišale za okrog 2 din pri kilogramu žive teže. Nekatere so s pogodbo pripravljene jamčiti rejcem 22,50 do 22,80 din za 1 kg mesnega pitanega prišiča. Dnevna odkupna cena bo verjetno še višja. Bo to dovolj? Koruza je draga, so pa pujski še zelo poceni.
Iz tega bi se lahko kaj naučili. Prvič, da brez dogovarjanja -
pogodbenega sodelovanja — ni načrtne proizvodnje ne trdnih cen. Drugič, da so posamezni ciklusi (krogi, ko se razvoj vrne na izhodiščno točko in se izmenoma ponavljata prevelika ponudba in pomanjkanje) prašičereje krajši kot pred leti, celo zelo kratki. Kdor bi takrat, ko so živinorejci začeli biti plat zvona, ker ni bilo kupcev za pitane prašiče, odkupna cena pa je začela padati, napolnil svoje pitališče s pujski, bi zdaj pitance dobro prodal. Tudi pujski se bodo kmalu bolje prodajali kot zdaj.
Če bi vsi rejci prašičev storili tako seveda, ne bi bilo prav. Pitanih prašičev in plemenskih svinj bi bilo še vedno preveč. Ni pa bilo prav niti to, daje preveč živinorejcev omejilo pitanje in rejo plemenskih svinj. Tako se zgodi vedno, kadar odloča vsak po svoje, ne da bi vedeli drug za drugega, kaj kdo počenja. Sicer pa ali kdo sploh ve, koliko pujskov in plemenskih svinj je v vseh hlevih jugoslovanskih kmetovalcev? Trg je prepozen kazalec za dobro načrtovanje.
JOŽE PETEK
Predsednik republike Josip Broz Tito se je v času svojega nedavnega obiska v Sloveniji sestal tudi s političnimi delavci republike. Seznanili so ga s položajem Slovenije tako v političnem kot gospodarskem pogledu, uvodne misli pa sta podala France Popit in dr. Anton Vratuša.
V ospredju so bila vprašanja akcijske ter vsebinske trdnosti Zveze komunistov po njenih kongresih, vprašanja medrepubliškega dogovarjanja ter sporazumevanja na samoupravnih podlagah, nekateri problemi s preskrbo naftnih derivatov, tranzit in podobno
Predsednik Tito o doseženih uspehih
Predsednik Tito, ki se je v priložnostni zdravici pohvalno izrazil tudi o razvojnih rezultatih Slovenije, je med drugim tudi poudaril, da je treba v Sloveniji s takim tempom naprej in da ni razloga, da bi kogarkoli čakan, kar je na koncu koncev vr korist tako Slovenije kot cele skupnosti jugoslovanskih narodov ter narodnosti.
Na samem pogovoru s političnimi delavci Slovenije pa se je predsednik Tito najprej zadržal pri oceni sedanjega jugoslovanskega zunanjepolitičnega trenutka, v naših domačih razmerah pa je med drugim dejal:
„Položaj v našem gospodarstvu — v celoti vzeto - ni slab. Dosegli smo pomembne rezultate, velike uspehe. Toda prišli smo do neke meje, onkraj katere bi bilo nevarno, če
Letos smo doživeli pravo turistično eksplozijo, ki nam je prinesla tudi mnogo deviz. Naše devizne rezerve so skoraj tri milijarde dolarjev.
Življenjski standart naših ljudi nenehno raste. Na primer, danes ima vsako drugo gospodinjstvo televizor, avto pa vsako tretje.
Ne bi smeli dovoljevati, da vodilni ljudje, ki so krivi izgub, bežijo iz takšnih tovarn in dobivajo odgovorna mesta v drugih tovarnah, tako da so v nekaterih izmed njih rezultati potem slabši. Nesposobni ljudje ne smejo ostati na vodilnih mestih.
Opažam veliko nevarnost neupravičenega zviševanja cen. Nekateri, ki poslujejo slabo, zvišujejo cene, da bi tako postali rentabilni. Tudi to je jemanje, prelivanje sredstev od tistih, ki delajo dobro, k drugim, ki delajo slabo.
Danes se mora Človek dostikrat krepko prepotiti, preden dobi obrtnika, da mu kaj popravi, ko ga dobi, pa ga obrtnik tako ode-re, da gredo človeku kar lasje pokonci.
Negativne pojave bomo dosti laže odpravljali, če bomo preprečili neodgovorno ravnanje, če bomo čedalje strožji, kar zadeva delovno disciplino in dosledno uresničevanje dogovorjenih stališč in sprejetih obveznosti.
Odpirajo se nam nove velike možnosti za razvijanje blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja z drugimi državami. Ne smemo dovoliti, da bi te ugodne možnosti propadle zaradi naše neorganiziranosti, neposlovnosti in nelojalne konkurence."
bi tolerirali nekatera ravnanja.	M.	MEDEN	J	manjšega
diialo.
BUENOS AIRES - Čilski diktator Augusto Pinochet je izjavil, da bo vlada obdržala izredno stanje v deželi tako dolgo, kolikor bo ocenila, da je potrebno. General Pinochet je govoril na zborovanju v vladni palači ob peti obletnici krvavega prevrata, s katerim so zrušili ustavno vlado predsednika Allendeja. Niso dovolili nikakršnih javnih manifestacij, ker so sc bali, da bi se manifestacije spremenile v demonstracije zoper režim.
NOVI SAD - Na povabilo pokrajinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Vojvodine je prispel na desetdnevni obisk v to pokrajino sir Basil David-son, ki je bil leta 1943 šef angleške vojne misije pri glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Vojvodine. Angleškega vojnega veterana je sprejel in poozdravil predsednik pokrajinskega odbora ZZB NOV Vojvodine Aca Kovačevič.
LIMA - Nedaleč od perujskega glavnega mesta so našli kolumbijskega levičarskega novinarja Roberta Fanjula Rodrigueza, ki so ga 3. septembra zvečer sredi Lime ugrabili oboroženi pripadniki tako imenovane ..Perujske antikomunistične zveze". Policija ga je našla na osnovi anonimnega telefonskega klica. Kolumbijski novinar je policistom povedal, da so ga 3. septembra zvečer napadli in ga s silo odpeljali štirje oboroženi neznanci ter ga kasneje intenzivno zasliševali
MEXICO C1TY - Dvomotorno čartersko letalo je strmoglavilo neposredno po vzletu z mednarodnega letališča v mehiškem glavnem mestu. Od 22 potnikov se jih je smrtno ponesrečilo 10. Po izjavah očividcev se je pilot skušal takoj spustiti na vendar se je zaletel v vrh hriba in letalo je eksplo-
PRIMITE JIH, JE ZAVRŠALO po uradu zvezne varnostne službe v ZR Nemčiji - toda preplah je bil popolnoma odveč, zakaj izkazalo se je, da sumljivi ljudje niso bili teroristi, marveč povsem nedolžni meščani To se je zgodilo v Bonnu, kjer policija še vedno mrzlično išče teroriste, ki so nedavno tega s helikopterjem leteli nad zapori in nekaterimi vladnimi ustanovami Zadnji preplah v Bonnu pa je nastal, ko je nekdo sporočil policiji, da je videl trojico teroristov pred poslopjem obrambnega ministru, vendar se je izkazalo, da to niso teroristi... Vsakdo se lahko zmoti...
AMPAK ZMOTE NASPLOH NISO ZAŽELENE, in ko so nedavno sovjetska letala (šest migov-23 in tu-poljev 134) letela z dovoljenjem zahodnonemške vlade prek ozemlja ZR Nemčije v Francijo in nazaj, so jih nadvse budno spremljali Nemci so dovoljenje za prelet dali šele po temeljitem razmisleku, ker so se menda bali, da ne bi sovjetska letala odkrila iz zraka kakšne vojaške skrivnosti... Toda za take reči so menda sateliti že zdavnaj poskrbeli...
TAČAS PA PRIHAJAJO NA DAN fTove podrobnosti o prizadevanjih ameriške CIA, da bi v šestdesetih letih ubila kubanskega voditelja Castra. V knjigi, ki bo kmalu izšla, namreč pojasnjujejo, da naj bi Castra poskusil po navodilih CIA ubiti njen sodelavec, Kubanec Antonio de Varona. Kjer je zdaj ta mož, ne ve nihče, toda neki njegov sodelavcev (pripadnik mafije John Roselli), ki je pred leti spregovoril o tej skrivnosti, ni dolgo živel: našli so ga v nekem pločevinastem sodu nedaleč od morske obale pri Miamiju... Nevarne igre za nevarne ljudi...
GASILSKI DOM - Člani PGD Uršna sela so se že red leti odločili, da si bodo v vasi postavili sodo-;n gasilski dom. Želje so se jim začele uresničeni letos, ko so s prostovoljnim delom članov in °bčanov začeli kopati temelje. Na sliki: dom že Prekrivajo (foto: V. Sajtl)
REKORDEN PARADIŽNIK - Kosovi iz Sp. Po-hance so med doma vzgojenim paradižnikom pridelali plod, ki je bil težak 1 kg in 4 dkg. To je bil največji, kar jih je kdaj dozorelo pri njih, medtem ko so že večkrat imeli paradižnike, ki so tehtali po tričetrt kg. Na fotografiji: desedetna Janja Kos z rekordnim paradižnikom v rokah. (Milan Jazbec)
ŠE TA MESEC VSELJIVO — 29 stanovanj bo kmalu vseljivih v novem bloku v Straži, prihodnje leto pa bo Straža dobila še štiri nove bloke. Gradnja se tu nadaljuje na veselje domačinov, ker je denarja v te namene dovolj, v mestu pa zaradi pomanjkanja lokacij ni možno graditi. (Foto: Bačer)
DOLENJA VAS - Minulo nedeljo so pri osnovni šoli slovesno odkrili spominsko ploščo 74 med vojno padlim vaščanom iz krajevne skupnosti Dolenja vas in odkrili dva kipa, delo Petra Jovanoviča. Enega je odkril častni občan Ribnice in Doelnje vasi Jože Ožbolt. (Foto: M. Glavonjič)
KOČEVJE: PRVIČ PRAŠIČI Z NOVE FARME
Prve prašiče so 8. septembra °dpremili z nove farme bekonov Združenega KGP Kočevje-tozd »Prašičereja" pri Klinji vasi. Odslej bodo s te farme vsak delovni dan odpremili po 40 do 50 prašičev. Kupec vseh je ko-čevksa „Mesarija“. Nova farma bekonov v Klinji vasi je bila odprta letos. Njena letna zmogljivost je 15.000 bekonov. Vse te kupila in predelala kočevska Mesarija.
Že v avgustu pa je kočevski »Zidar" začel graditi pri tej farmi še eno tako za 15.000 prašičev, ki bo prav tako imela tri hleve. Ta farma bo predvidoma napolnjena februajja prihodnje leto. Prašiči iz nje bodo namenjeni za oskrbo mesta Ljubljane.
J. P.
Partizanska magistrala do praznika
Ne glede na težave na trasi partizanske magistrale mora biti asfalt položen do novomeškega občinskega praznika, 29. oktobra, ko bodo cesto svečano odprli
o •	•	v	v
oejm/sca
NOVO MESTO: V ponedeljek so rejci pripeljali na prodaj 199 pujskov, starih do 12 tednov, in 11 starejših prašičev. Lastnika je menja-*? 182 živali. Pujski so stali 600 do j .0 dinarjev, prašiči pa 860 do 100 dinarjev. V primerjavi s prejš-"Jim sejmom so bile cene pujskov krat nekoliko višje, ker pa je ^adi bolezni prašičev še vedno v y®ljavi prepoved trgovanja s prašiči 12 občin sosednje republike, se to Pozna tudi pri kupčijah na novo-meškem sejmišču. .
Odbor za gradnjo partizanske magistrale, ceste v dolžini 40 km od Soteske do Adlešič, je pod predsedstvom Franca Leskoška—Luke pretekli teden, kot smo na kratko že poročali, zasedal v prisotnosti predstavnikov podjetij - izvajalcev deL „Z dodatnimi napori in odgovornim delom na vseh ravneh bo možno cesto odpreti konec oktobra," je bila ugotovitev.
Začetki akcije za izgradnjo te prometne žile, ki povezuje odročne,
DOBRO POLLETNO GOSPODARJENJE
Na zadnji seji je komisija za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS Metlika ocenila rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju. Ugotovili so, da so ti rezultati ugodnejši kot v istem obdobju lani. Skupna poraba je precej pod rastjo družbenega proizvoda in se giblje v dogovorjenih okvirih. Komisija opozarja, da si morajo povsod prizadevati za povečanje produktivnosti Prav tako se je komisija zavzela, da v občini izdelajo analizo trošenja sredstev, da bodo videli, kako je z osebno potrošnjo delavcev v družbenih dejavnostih, kajti kaže, da gre v družbenih dejavnostih večina sredstev za osebne dohodke.
Kmetijski nasveti
Kazen za prezgodnje brente
Vinogradniški rek pravi, da je treba v teku leta trto ^demnajstkrat obiti, če se hočeš jeseni veseliti pridelka. Ne le 'kla, skrbi in stroškov, ljubezni je potrebna vinska trta, da daje °oilen in zdrav pridelek, vse bolj kvaliteten. Prav kakovost je vse ostrejša zahteva, zato pa je treba izbrati najboljši čas trgatve, *ar pa ni vedno lahka naloga.
Grozdje dozori, ko količina sladkorja v njem ne narašča več, :° pa je mogoče natančno ugotoviti le z refraktometrom. Kdaj * ta čas, je odvisno od vremena, siceršnjega vegetacijskega J^usa, sorte grozdja, delno pa tudi od vzgoje. Čas, namenjen V^.tvi, je treba izbrati tudi ob upoštevanju tehničnih možnosti Xe\ja pravilo, da mora biti čas od trgatve do predelave grozdja *ar najkrajši, mehaničnih poškodb pa kar najmanj, saj so lahko kakovost vina prav usodne. Trgatev mora biti prav tako °Pravljena v suhem vremenu, ker vsebuje mokro grozdje do šest °dstotkov več vode kot suho.
Lep, sončen jesenski dan lahko zviša koncentracijo sladkorja ) Gozdnih jagodah tudi za 0,3 odstotka ali celo več. Zato se s .fcatvijo, če je le mogoče, ne sme hiteti. Mnogi naši y,nogradniki delajo pri tem odločilno napako; tekmujejo, kdo l° prej potrgal, ne, kdo bo pridelal najboljšo kapljico. Sicer pa 1 tu moral odločilnejše poseči vinski zakon oz. občinski odloki ?.trgatvi. Nedisciplina, ki od spoštovanja odlokov odvrača tudi "^eiplinirane vinogradnike, prinaša veliko gospodarsko škodo. Je je kmetijska inšpekcija?
Da mora grozdje dozoreti v miru, to pravilo v vinogradniško Izvitih deželah mnogo dosledneje spoštujejo kot pri nas. V S*®11 zorenja je tam vinograd zaprt tudi za lastnika vinograda!
, frokovne komisije določijo na osnovi sladkorne stopnje in prosti -natančen datum trgatve celo za posamezno sorto. M>tem se te dežele lahko kitijo z medaljami na vinskih sejmih, .tudi imajo slabše naravne možnosti za pridelovanje grozdja in yUia.
Inž. M. L.
toda najbolj znane partizanske kraje na obrokih Roga z Belo krajino in dalje s Hrvaško, segajo sedem let nazaj. Po večletnem napornem delu odbora so prizadevanja le rodila sad, kajti cesta, ki so jo sicer po koščkih od adlešičke strani že prej odpirali, bo letos dokončana. Nazadnje gre še za dobrih 16 km trase, ki pa je glede na dela najbolj zahtevna.
Zlasti pri Starih žagah, kjer se ruši teren, in pri železniškem podvozu so težave objektivnega značaja, vendar jih bodo izvajalci del v dogovorjenem roku premagali. Cesta bo sloj asfalta dobila do konca oktobra, da bo možno izvesti slavnostno otvoritev za praznik novomeške občine. Trak bo v Soteski prerezal Franc Leskošek-Luka, potem pa se bodo gostje odpeljali do Kota pri Semiču, Iger dan poprej slavijo krajevni praznik. Tam bo zaključno slavje.
Kočevski kljuni
Piščanci zamenjali svinje — Rinža bo brez gnojnice
5.	in 6. septembra so na Mlaki pri Kočevju v bivših svinjskih hlevih spitali prvih 30.000 piščancev in jih odposlali Perutnini Zalog. En dan stare piščance so dobili v pitanje pred 54 dnevi iz Zaloga, zdaj pa so spitane vrnili. Pitališče brojleijev deluje v sklopu tozda „Svinjereja“ pri Združenem KGP Kočevje. Ta tozd je po dograditvi svinjske farme za 15.000 bekonov v Klinji vasi postopoma selil prašiče s farme na Mlaki Zadnjega prašiča so izselili 7. septembra letos in so tako prvič po 25 letih hlevi na Mlaki brez prašičev.
Postopno, kot so selili prašiče, pa so preurejali svinjske hleve v pitališče piščancev. Urejanje in opremljanje hlevov še nadaljujejo. Zato bo postopno naraščalo tudi število spitanih piščancev. Se letos jih bodo v eni skupini spitali že po 55.000 prihodnje leto pa celo po 100.000.
Selitev prašičev iz Mlake v Klinjo vas in ureditev perutninske farme na Mlaki pa sta posebno pomembni še zato, ker zdaj s pitališča na Mlaki ne bo več pritekala v Rinžo gnojnica, ki je zastrupljala ribe.
J. PRIMC
V	Črnomlju bodo do izgotovitve del organizirali mladino in po možnosti še borce, da bi pomagali pri očiščevanju trase s sobotnimi in nedeljskimi udarniškimi akcijami
Izvajalci del se bodo morali prav tako potruditi, kajti vrem e v soteski okrog Starih žag rado nagaja že oktobra, tudi sneg tam ni posebnost, zato kaže prej pohiteti V začetku oktobra si bo odbor ogledal traso in preveril, če dela res napredujejo po dogovoru. Že zdaj pa se ve, da bodo tako imenovana „kozmetična“ dela, kot so urejanje brežin, zasajanje cvetja in podobno, prišla na vrsto šele spomladi 1979.
R. B.
Tekstilci slavijo
50 tisoč zaposlenih
150-letnico tekstilne industrije na Slovenskem bodo v soboto slovesno proslavili v Ajdovščini, kjer je pred poldrugim stoletjem začela obratovati prva slovenska mehanična tekstilna delavnica.
Dandanes daje tekstilstvo kruh 50 tisoč zaposlenim v naši republiki Razvoj tekstilne industrije v tehnološkem pogledu skoraj v ničemer ne zaostaja za tovrstnimi dosežki v svetu. Naše tovarne so sodobno opremljene, pesti pa jih pomanjkanje umetnih vlaken. Morajo jih uvažati, za to pa je kriva naša kemijska industrija, ki smo ji pred leti posvečali premalo pozornosti. Zdaj tekstilci stežka držijo korak z razvitim svetom, kajti razmeije med lanom in bombažem ter umetnimi vlakni se krepko nagiba v korist slednjih, volna pa je domala izginila iz tekstilne proizvodnje. Kljub temu da slovenska tekstiilna industrija ne zre v prihodnost brez skrbi, dosega velike izvozne uspehe. Tako so tekstilci lani izvozili za 160 milijonov dinarjev več, kot je bila vrednost njihovega uvoza.
Nepravična bremena
Dolenjski tekstilci na posvetu v Metliki opozorili na težki položaj panoge in nakazali ukrepe za hitrejši
razvoj
Na posvetu o stanju tekstilne industrije na Dolenjskem in perspektivah njenega nadaljnjega razvoja -bil je 5. septembra v „Beti“ v Metliki - je bilo poleg številnih podatkov, ki že sami po sebi dovolj zgovorno pričajo o nezavidljivem položaju tek stilne industrije ne samo na Dolenjskem, marveč v Sloveniji sploh, izrečena tudi vrsta zelo kritičnih in nikakor ne neutemeljenih očitkov o mačehovskem odnosu družbe do te gospodarske panoge. Prav ta zapostavljajoči odnos je v veliki meri kriv, da je. prišlo do tega, da danes tekstilci ne samo kličejo pomoč, marveč resno opozarjajo na hude posledice, če se bo ta brezbrižnost oziroma potiskanje na obrobje nadaljeva-
lo.
Čeprav nepripravljene, tudi te, lahko bi rekli, obtožbe, ki jih je izzvala razprava, zgovorno povedo, kako danes čutijo tekstilci. „Tekstil-ne delavke so pohlevna delovna sila. Če bi bile kot knapi, bi bilo vprašanje tekstilne industrije že zdavnja rešeno." Ali: „Edini, ki ustvarja nove dobrine, je delavec; ta pa je pri nas diskriminiran, saj od njega zahtevamo samo metre in kilograme, odločati pa o dohodku ne more, saj gre vse za SIS.“ Ali: „Vse obešamo na proizvodnjo, pa tistega reveža, ki tudi ponoči dela. Mi ustvarjamo denar, drugi pa ga trošijo in se hvalijo." Ali: „V prioritetnih panogah plačuje biološko reprodukcijo slovenskega naroda! V Labodu na primer predstavlja porodniški dopust v strukturi izgube delovnega časa kar deset odstotkov!"
V	Sloveniji je v tekstilni industriji zaposlenih več kot 50.000 delavcev ali skoraj 16 odst. vseh zaposlenih industrijskih delavcev v republiki; od tega kar 40.000 žensk. Zato se tekstilci med drugim zavzemajo tudi za to, da bi del obremenitev, ki izvirajo iz materinstva, razporedili na celotno družbeno skupnost.
Obremenitve družbe do tekstilne industrije so se v zadnjih letih zelo povečale, akumulativnost je majhna, razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi krediti v primerjavi z ostalo industrijo je 2.6; 5,2 v škodo tekstilcev.
Kljub temu pa ta panoga s svojim izvozom pokriva več uvoza kot ostala naša industrija. Tekstilci se tudi zavzemajo, da jim znižajo obvezno stopnjo posojila za manj razvite republike in pokrajine; sedaj namreč slovenska tekstilna industrija daje kar 46 odst. vseh prispevkov za nerazvite, ki jih daje celotna jugoslovanska tekstilna industrija.
Na posvetu se je zastavilo tudi vprašanje, če je v perspektivi razvoja slovenskega gospodarstva odmerjeno pravo mesto tekstilni industriji. Kadar so do sedaj poskušali kaj v tej smeri, so jih odriva-
li,	češ saj niste v srednjeročnem razvojnem planu Slovenije. Zadnje čase pa se je za to panogo še najbolj zavzel sindikat in tekstilci upajo, da bodo prišli v naslednji republiški srednjeročni plan kot prioritetna panoga. Vendar so opozorili, da je to v veliki meri odvisno tudi od njih samih, od njihove enotnosti, povezanosti, usklajenosti razvojnih programov
’tc*' Vsekakor so danes že tako daleč, da dileme -tekstilna industrija da ali ne
-	ni več, kdor pa jo še zastavlja, o tej panogi ali nič ne ve ali pa je birokratsko nastrojen do slovenskega delavstva, kot je pred kratkim izjavil Vinko Hafner.
Na posvetu v Metliki so se zavzeli tudi za določene popravke regijskega družbenega dogovora o razvoju gospodarstva do 1980, kajti jasno so povedali, da je tolikokrat omenjeno prestrukturiranje v nihovem primeru mlatenje prazne slame: preusmeritev tekstilne industrije v kakšno drugo panogo je proces, ki traja deset in več let; pač pa so poudarili nujnost ..prestrukturiranja" znotraj panoge: danes tekstilna industrija v svetu proizvaja dva milijona izdelkov, jugoslovanska pa komaj tristo!
Pot za boljšo prihodnost tekstilne industrije prav gotovo vodi preko rešitve notranjih problemov panoge, kajti perspektiva ni v velikem številu majhnih podjetij, ki hočejo životariti vsako zase, marveč lahko uspeva le velika delovna organizacija z veliko proizvodnjo in funkcionalnostjo.
A. BARTEU
Boljši časi... Ribniški ITPP je možno rešiti
(Nadaljevanje s 1. strani)
manjših obratov, ki bodo omejili vozaijenje zaposlenih občanov v oddaljena središča. V Podbočju bo že prihodnje leto zrasel obrat za predelavo sadja, v katerem bo kruha za sto ljudi V Kostanjevici bodo gradili obrat Iskre za 120 delavcev, načrtujejo pa tudi hotelske zmogljivosti. Predvidena vinska cesta bo gorjansko vinogoije približala turistom in odprla nove možnosti za hitrejši napredek.
„Te cilje,“ je poudaril Zvone Dragan, „pa bo mogoče doseči le, če se bo gorjansko območje še bolj povezovalo v celoto, ne oziraje se na krajevne, občinske in republiške meje. Potrebno bo še več samoupravnega dogovarjanja, kajti investitorji se še vedno odločajo pretežno za naložbe v matičnih krajih, čeprav jim manjka delavcev, čeprav so prostorske možnosti omejene in čerrav-no naraščajo ekološki problemu"
JOŽICA TEPPEY
Tako menita banka in izvršni svet občine — Nakazane tudi možnosti za povezovanje
Iz govora Zvoneta Dragana v Podbočju
„Ko ugotavljamo pomen prehojene poti in pridobitev ljudi v teh lepši hribovitih predelih gorjanskega območja, se hkrati zavedamo, da nas čaka še veliko dela. Občina Krško si je s srednjeročnim planom že zastavila pospešen policentrični razvoj, pri čemer je dala poseben poudarek manj razvitim območjem, Gorjancem in Kozjanskemu. Razvoj kmetijstva v teh krajih pa je tudi širšega družbenega pomena, saj so te vasi gospodarsko in politično nepogrešljive nosilke koncepcije splošnega ljudskega odpora. In prav zato je vaša pravica in dolžnost, da preko vseh samoupravnih delegatskih poti terjate še večjo spodbudo in pomoč pri preusmeritvi domačij za naprednejše kmetovanje. Hitrejše povezovanje zasebnega kmetijstva s kmetijskimi zadrugami preko temeljnih organizacij kooperantov na podlagi dohodkovnih odnosov pa bo zagotovo še pospeševalo te procese. Elektrifikacija in vlaganje v PTT omrežje, zgraditev temeljnih cestnih in vodovodnih zvez, s katerimi so gorjanske vasi zdaj povezane z drugimi kraji krške občine pa tudi s širšo dolenjsko regijo, so šele izhodišče za višjo stopnjo razvitosti. Prišel je čas za realizacijo ambicioznejših načrtov, za hitrejši gospodarski razvoj v različnih smereh. Tako bo to območje, upoštevaje pri-rodne danosti in realne možnosti ekonomskega razvoja, izoblikovalo takšno razvojno usmeritev, za katero bo značilna izredno pomembna vloga moderniziranega kmetjjstva z dopolnjevanjem industrije, turizma in drugih dejavnosti To pa se sklada z našo širšo razvojno politik':«, s katero dajemo v naši republiki prednost pridobivanju hrane in ustvarjanju ugodnejših ekonomskih in življenjskih pogojev v naših hribovitih, partizanskih krajih. Dosežene stopnja razvitosti pa neizprosno zahteva tudi vašo lastno ustvarjalno tvornost, ki bo s pomočjo širše družbene skupnosti zagotovila postopno uresničenje razvojnih načtov.‘*
PRVIČ PO POČITNICAH
Na prvi popočitniški seji občin-skegs komiteja ZK Kočevje, ki je bila minuli četrtek, so med drugim razpravljali o gospodarskih rezultatih v občini v prvi polovici leta in sklenili, da bo naslednja seja občinske konference v začetku prihodnjega tedna.
- ® nadaljnji usmeritvi ITPP Ribnica so razpravljali na zadnji seji ribniškega izvršnega sveta. Ugotovili so, da so povsem stvarne možnosti, da se ITPP postopno izvleče iz izgube in težav, v katere je zašel v zadnjih letih. Ima namreč okoli 30 milijonov din
Poseben odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina že spomladi, je najprej predlagal, naj bi to OZD likvidirali. Vendar je kasneje, ko je bil odbor dopolnjen, prevladalo stališče, da je možno ITPP še rešiti. Ljubljanska banka se v glavnem strinja s predloženim sanacijskim programom, po katerem naj bi ona dala ITPP novo posojilo, nekatera sedanja posojila ITPP bi spremenila iz kratkoročnih v dolgoročna in podaljšala rok za začetek odplačevanja nekaterih že prej najetih posojil.
Tudi nemška firma Kuerpper-sbusch je že pristala, da bo ITPP za prodane artikle plačevala do 20 odstotkov več kot doslej. Izdelki ITPP, ki so na domačem trgu zelo iskani, se bodo tudi tu nekoliko podražili. Kolektiv ITPP bi moral v tem, prehodnem obdobju dobivati minimalne oz. zajamčene osebne dohodke. Vendar je s kolektivom že sklenjen dogovor, da bodo dobivali 80-odstotne osebne dohodke. Razliko od zajamčenih do teh osebnih dohodkov bodo krili iz občinskega sklada skupnih rezerv.
1 din izgube.
Po sedanjih ugotovitvah torej za rešitev ITPP ni glavni problem pomanjkanje denarja, težave so drugod. Predvsem si morajo zagotoviti od kooperanta redno dobavo materiala (litine). Seveda pa so za uspeh potrebni sposobni kadri.
Razveseljivo je, da proizvodnja narašča in da je dosegla raven, ki jo je imela pred izgubo. Poudarek dajejo tudi proizvodom, ki prinašajo največ dohodka in po katerih je povpraševanje. Zaživelo je spet samoupravljanje in delo družbenopolitičnih organizacij v kolektivu.
Po nekaterih predlogih naj bi izvolili za vodstvo delovne organizacije ITPP nov odbor, po drugih pa le direktorja oziroma začasno v.d. direktorja; na seji izvršnega sveta je prevladalo mnenje, naj bi direktorja. Vendar naj bi za to dolžnost ne iskali le enega človeka, ampak naj bi jih v izbor vzeli več. Kljub tarnanju namreč v občini le ni tako hudo pomanjkanje strokovnjakov. Dokončno bo direktorja izbral kolektiv ITPP. Pričakujemo, da bo kolektiv
SPOMINI SO OŽIVELI — Skoraj tristo udeležencev se je zbralo na nedeljskem slavju na Karlovcu pod Trško goro. Med njimi so bili nekdanji borci železničarji, mladi železničarji iz vse Slovenije in narodni heroj Jože Borštnar. Medvojno delo dolenjskih železničarjev je v svojem govoru »zn:
it nar. Medvojno delo dolenjskih železmčar-orisal predsednik aktiva ZZB Železniškega
vozlišča Novo mesto Anton Rolih. (Foto: Janez Pavlin)
grenka izkušnja z dosedanjim direktorjem izmodrila in da bo poslej izbiral človeka za to dolžnost bolj preudarno in odgovorno.
J. PRIMC
,JDOLENJSKI GOZDAR” POSLEJ V NOVI OBLEKI
Včeraj je v nakladi 2000 izv. izšlo glasilo delavcev Gozdnega gospodarstva v Novem mestu prvikrat v novi obliki: „Dolenjski gozdar" bo zdaj enkrat na mesec izhajal kot tiskan časopis. Za njim je že 14 letnikov, ko so ga ciklostirali sami doma, z višjo naklado pa bo zdaj prihajal v roke tudi kmetom — lastnikom gozdov. Že prva tiskana številka z bogato vsebino napoveduje, da so se v novomeškem GG odločili poglobiti obveščanje.
Odgovorni urednik glasila je inž. Janez Penca.
Novi časopis so pomagali pripraviti v uredništvu novinarskega servisa ČZP Dolenjski list, kije poskrbelo tudi za časopisni stavek, filme in prelom, glasilo pa tiska novomeški Knjigotisk.
NOVOMEŠCANI V HERCEGNOVEM
V okviru praznovanja dneva jugo slovnaske vojne mornarice je bilo v črnogorskem mestu Hercegnovi od 8. do 10. septembra srečanje mladih iz osmih pobratenih mest Jugolsavi-je: Bitole, Banjaluke, Hercegnovega, Kranja, Novega mesta, Osijeka, Prizrena, Sarajeva in Zemuna Udeleženci so na srečanju prikazali svoja dela s področja likovne umetnosti, poezije in glasbe, se pomerili v plavanju ter sodelovali v pogovoru na temo „Ohranjanje tradicij NOV in revolucije". Novo m esto so zastopali Jože Kumar, Mitja Bukovec, Lidija Gačnik, Marjeta Kužnik, Dane Vohar, Gorazd Mlinar in Bojan Mikec. Prihodnje tako srečanje bo v Makedoniji, in sicer v Bitoli.
Trojni praznik železničarjev
Tradicionalno srečanje železničarjev na Karlovcu v spomin na medvojno delo
Letošnjim proslavam ob 33-letnici osvoboditve naše domovine so se pridružili tudi dolenjski žeiezaiji s tradicionalno spominsko svečanostjo na Karlovcu pod Trško goro. Letos je poteklo 37 let od tedaj, ko je bil v novomeškem železniškem vozlišču ustanovljen rajonski odbor OF, in 36 let, odkar je bil na Karlovcu formiran rajonski komite, in 35 let od ustanovitve železničarske brigade.
men, ki ga je tedanji CK KPS ocenil kot visoko organizirano delo, so
Že po prvem letu vojne so novomeški železničaiji ustanovili odbore OF na Sekciji za vzdrževanje proge, kurilnici in na vseh postajah ob progi.
Delo odborov je bilo nujno zaradi povezave Novega mesta z Ljubljano, zaradi razpečevanja propagandnega materiala, sanitetske in vojaške opreme. Posebno velik po
BRI GADI RJI NA VSEH SLAVJIH
Mladinci, ki so pomagali graditi cesto na Planino in čez gorjansko sleme na hrvaško stran do Novega sela, so naleteli pri prebivalstvu na velike simpatije. Hribovci cenijo njihov prispevek k napredku golanskih vasi, mladina pa je vesela pobud za ustanovitev mladinske organizacije, saj so prav brigadirji razgibali te kraje. Pobudi so takoj sledila dejanja in mladinci s Planine, z Brezjega, iz Prušnje vasi, Gradca in drugih krajev se zdaj redno sestajajo v stari šoli na Brezju.
Brez lupe bo komaj vidno
Imperial Krško: težko bo ustreči zakonu o standardizaciji pri majhnih izdelkih, kot je žvečilni gumi
Pri krškem Imperialu, temeljni organizaciji Žita Ljubljana, so v glavnem pripravljeni dočakali novi zakon o standardizaciji, saj so tam, kjer ie bilo mogoče, že spremenili deklaracije, oziroma potrebne spremembe že natisnili na škatlice svojih žvečilnih gumijev.
Mnogo težje pa bo z napisi za drobne izdelke, kot Bazooka in različne kocke žvečilnih gumijev, saj gre za kosovno prodajo, na majhne koščke papitja pa bo le težko vnesti vse zahtevane podatke, pa še tako bo za branje potrebno povečevalno steklo. Pa tudi s proizvajalci kovinskih in plastičnih škatlic, v katerih
je dražirana guma, še niso mogli doseči sporazuma za tiskanje potrebnih napisov. V Krškem menijo, da sestavljaalec zakona ni pravilno upošteval proizvajalcev drobnih izdelkov, obenem pa dodajajo, da so spremembe povzročile dodatne stroške, saj so mnogokje morali spreminjati tudi kreacijo celotnih ovitkov.
Sicer pa so pri Imperialu lahko potolaženi, saj so inšpektorji medobčinskega inšpektorata za občine Brežice, Krško in Sevnica samo v dveh dneh naleteli na 120 telmičnih izdelkov, ki niso ustrezali zahtevam zakona o standardizaciji Očitno je bilo leto dni premalo, da bi se dodobra pripravili na sprejeti zakon!?
V. P.
Začetek pnrazen - a je že bolje
Kočevje: le dva proizvajalca sta imela pri proizvodih zahtevane dokumente
Poročali smo že, da je začel veljati zakon o standardih, po katerem mora imeti vsak proizvod, ki je naprodaj, oznako o življenjski dobi, navodila v slovenščini in seznam servisov. Vodja tržne inšpekcije za občini Kočevje in Ribnica Ivan Bartolj nam je o pregledih, opravljenih v prvem tednu, povedal:
..Pregledali smo vse prodajalne v večjih krajih in ugotovili, da kar 99 odstotkov proizvodov nima ustreznih dokumentov. V največ primerih proizvajalci iz drugih republik niso imeli pri proizvodih navodil v slovenščini, zelo redki pa so imeli označeno tudi življenjsko dobo artikla. Pri prvem pregledu sta zadostila vsem zahtevam le dva proizvajalca, med njima je tudi „Brest“.
Po osmih dneh so trgovci prejeli potrebne dopolnitve oz. listine iz Tomosa, Iskre, Gorenja in El Niš (le za barvne televizorje)." Posebne težave so s proizvodi manjših OZD in s proizvodi iz uvoza, saj noben nima zahtevanih podatkov, za električni žar „Rowenta“ pa so imeli naprimer navodila samo v nemščini
Hkrati so inšpcktoiji opravljali tudi kontrolo, če so električni aparati RSO testirani, sc pravi, če ne povzročajo motenj pri radiu in TV. Vsi pregledani proizvodi so bili v redu. Verjetno je k temu pripomogla podobna lanska akcija.
J. PRIMC
SREČANJE DELAVCEV IMV NA GORJANCIH
Industrija motornih vozil Novo mesto bo organizirala 16. septembra pri Miklavžu na Gorjancih III. tradicionalno srečanje svojih delavcev iz vseh TOZD. Kulturni program se bo pričel ob 10.30. Nastopila bosta ansambla narodnih plesov iz Adlešičev in „Kres“ iz Novega mesta. V popoldanskem programu je športno-šaljivo tekmovanje v streljanju iz zračne puške, vlečenju vrvi in še v treh šaljivih disciplinah. Ostali čas bo igral plesni ansambel.
Tega dne bo posebej urejen enosmerni promet, in sicer:
- Vahta - Miklavž od 8.00 do
12.00 in od 14.30 do 16.00
- Miklavž - Vahta od 13.00 do
14.00 in od 16.30 do 2 1.30.
Za boljšo oskrbo Dolenjske z električno energijo
V Gotni vasi nova razdelilna transformatorska ____________________________postaja
Vsak, kdor se pelje po glavni cesti proti Goijancem, bo na levi strani med Gotno vasjo in Pogancami videl dokaj veliko gradbišče: to bo nova razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV in v prvi fazi 31,5 MVA instalirane moči.
Izgradnja te RTP je nujno potrebna zaradi boljše oskrbe dela Dolenjske in Novega mesta z električno energijo. Služila bo kot dodatna okrepitev obstoječe RIP Bršljin. Posebno v zadnjem času- namreč zelo naglo naraščajo potrebe porabnikov in s tem tudi odjem, predvsem zaradi močno razvejene novomeške industrije. Samo iz enega centra, to je iz RTP Bršljin, ni več možno oskrbovati celotnega področja.
Lokacija je bila določena v skladu z urbanističnim načrtom občine Novo mesto, in sicer tako, da bo možno vključiti v to RTP vse obstoječe 20-kilovoltne daljnovode, ker ti potekajo v neposredni bližini Prav tako je bil po urbanističnem načrtu določen tudi koridor za 2x110 kilovoltni daljnovod Novo mesto —
Črnomelj, ki je tudi v neposredni bližini V to RTP bodo pirključeni naslednji odcepi 20-kilovoltni daljnovodi: dvojni za Industrijo motornih vozil Iskra - Pionir, Žabja vas -Šentjernej in Težka voda - Stopiče - Podgrad. Vsi navedeni odcepi bodo iz te nove RTP napajani do prvega železnega jambora s kablom, naprej pa kot prostozračna visokonapetostna mreža.
Prostorskemu načrtovanju elekt-roenergetskih vodov je bila posvečena velika skrb, za kar gre zahval* občini Novo mesto in strokovni službam. Tako dobro sodelovanje j« želeti tudi še vnaprej. Izvajalec gradbenih del je SGP Pionir, Slovenij* ceste pa bodo dobavile in montirale montažne elemente za zgradbo 20-kilovoltnega stikališča ter komandnih prostorov. Gradnja je nekoliko v zamudi Precej preglavic j* povzročil namreč novi most prek« Težke vode. Ta je nujno potreben z* dovoz dokaj težke opreme. V zadnjem času so Pionirjevi delavci začeli pospešeno delati, da bi zamudo skrajšali RTP bi po planu moral* obratovati konec tega leta, na žalost pa bo zaradi zamude gradbenih dej rok podalj šan do prvih mesecev pfr hodnjega leta. Investicijski progra® in nadzor nad gradnjo izvajajo OZV Elektro Ljubljana - skupne služb*-Naj povemo tudi, da je zaradi ohi»' nitve čim večjih kmetijskih obdelovalnih površin ta RTP kabelske izvedbe. Nedvomno bo tudi ta objekt veliko prispeval k izboljšanju pogonske pripravljenosti ter k valite tnejS dobavi električne energije. Zato s« bo dobro obrestovala v prid gospodarstvu in vsem ostalim potrošnikom električne energije.
Naj na koncu omenimo še to, d» bo ta razdelilna transformatorski postaja obratovala brez stalne dežurne službe in da bo daljinsko uprav; Ijana iz dispečerskega centra v novi poslovni stavbi Elektra v Bršljinu.
F. JERAJ
imeli delavci železnice v času roške ofenzive. Od 256 železničarjev, ki so kot borci sodelovali v borbenih enotah, se jih 57 ni več vrnilo za težke stroje.
Po vojni je imela železnica kaj žalostno podobo: porušeni so bili vsi večji objekti na progi: most preko Kolpe, most preko Krupe, otovški viadukt, most preko Krke in viadukt v Višnji gori; požgana so bila skoraj vsa poslopja in skladišča ob progi. Z vso zagnanostjo so se lotili obnove.
Viden napredek so dosegli prav zadnja leta. Odpravili so parno vleko. Stare „hlapone“ so zamenjale sodobne in veliko hitrejše Dieslove lokomotive.
Spominsko srečanje preteklo nedeljo je bilo že šestnajsto po vrsti, mladinci - železničarji iz vse Slovenije pa so se na Karlovcu zbrali že tretjič.
V bližnji vasi so si postavili šotore, potem ko so opravili spominski pohod z obiskom številnih spominskih obeležij iz NOV. V kulturnem programu, ki so mu prisluhnili nekdanji borci -železničarji, družbenopolitični delavci novomeške občine in gosti iz Ljubljane, so sodelovali Pevski zbor Dušan Jereb, mladinci Železniškega vozlišča iz Novega mesta in vojaki
J. PAVLIN
ELEKTRIKA PO NOVI ŽICI — Delovodja ekipe desetih delavcev Elektra Jože Slak je s simboličnim sklopom dveh vodov poslal v žarnice velikega Podljubna veliko večjo napetost, kot sojo imeli do sedaj. (Foto: J. Pavlin)
Drugo rojstvo elektrike
Po enomesečnem delu desetine delavcev Elektra-TOZD No vo mesto in večletnih prizadevanjih vaščanov Velika Podljubna je 8. septembra po novih žicah prek transformatorja stekel močnejši tok. To je bil praznik, ki so ga skupaj slavili delavci Elektra in vaščani Velikega Podljubna, vasi s petintridesetimi hišanimi številkami v KS Birčna
vas.
c
i < «
Janez Primc: vesel še bolj kot pred 25 leti, ko je prvič zasvetila žarnica.
Petrolejke in trske, s katerimi so si ob večerih svetili v hlevu in pri večerji, so zamenjali 1955 leta. Preden so se pojavili stroji in nove hiše, je bila napetost dovolj velika, potem pa so čez dan postajale žice vse bolj „praz-ne“. Kljub obnovitvi vodov pred osmimi leti se problem ni dal
rešiti. „Žarnica je le brlela, in če bi jo prižgal v mraku, tega še opazil ne bi,“ se hudomušno priključi razgovoru 75-letni Janez Primc in nadaljuje: „Elektrika, kot da je ni bilo. Televizija, kjer pa! Pralne stroje smo vključevali po enajsti uri zve-čet“
Veliki Podljuben je bil trenutno edina vas, kjer pristojni niso izdajali dovoljenj za priključitev novih hiš na električno omrežje, ker bi to predstavljalo še večjo obremenitev za slaboten vod. Vaščani so se odločili, da sami prispevajo delež k posodabljanju. Pripravili so 32 drogov in jih postavili od Zgornjega Mra-ševega do vasi v dolžini 1750 m, posekali del gozda in opravili težaška dela. Tako so prispevali, da je bila celotna investicija, ki je veljala 600.000 din, za 40.000 din cenejša.
Letos so posodobili električne vode že v vaseh Grčevje nad Otočcem, Strmice nad Klevev-žem in Trška gora. V načrtu pa imajo še vasi Cerov log-Mihovo, Gradišče v trebanjski občini, Okrog pri Čatežu, Brezje in Cerovec za Hmeljnikom ter Brezo pri Trebnjem. Celotna investicija za posodabljanje električnih vodov bo Elektro-tozd Novo mesto veljala 20,000.000 din.
J. PAVLIN
J
BODOČI BRESTANIŠKI MOST ČEZ SAVO vse bolj dobiva prave obrise. Pomemben prometni objekt bo dolg 180 m in bo skupaj * novo cesto skozi Brestanico še bolj odprl svetu bližnje Kozjansko-(Foto: V. Podgoršek)
pisma
in
odmevi
tura
>
n
bra-
anje
Gnojnica pred ptekarijo | Kraljestvo živali
Spet počasnost pri odstranjevanju okvar na kanalizaciji Bo Kočevje brez kruha? Kdo je odgovoren?
je poklical še tajnika SIS za komunalno in cestno dejavnost ter tajnika SSS. Prvi je prišel na razgovor in ogled v pekarijo, slednji pa ne, češ da nima časa.
V Novem mestu do 17. septembra razstava lovske
fotografije
ARTIČE:
ŠOLA ŠE NI NARED
Poleg stare šolske stavbe, ki jo bo treba prenoviti, že dolge mesece brnijo stroji. Delavci se trudijo, da bi nam čimprej zgradili novo šolo. Da je zmanjkalo denarja za telovadnico, vemo že dolgo. Na počitni-smo odšli v upanju, da se bo šol-*bo leto začelo v novih učilnicah. Toda gradnja je potekala počasi. Zaradi obljub, da se bo zavlekla le za kakšen teden, so se nam za toliko ^assi podaljšale počitnice. Teden je Potekel, okoli nove šole pa je še rineraj veliko gradbenega materiala *n nezasutih jarkov. Želimo, da bi tradnjo res kmalu končali, saj že nestrpno čakamo na začetek pouka. Zamujene dneve bomo nadoknadili ob sobotah in počitnicah, delovna brigada pa bo kasneje uredila tudi okolice šole. KATJA HALER OŠ Artiče
CINICEN ŠOFER AVTOBUSA
Te dni sem se peljala v avtobusu podjetja Sap od Žužemberka do Vavte vasi. Ko smo se Peljali mimo gostilne Hendrik,je Šofer nenadoma zavil, ropot vozila je preglasilo cviljenje psička. Ko sem pogledala skozi zadnje okno, sem videla, kako se uboga živalca sredi ceste zvija v smrtnih mukah. Šofer se je ozrl, potem, ko je neki potnik nekaj pripomnil, pa se je zasmejal in vozil dalje. Mislim, da bi moral ustaviti avtobus in pogledati, če je žival še živa, to sporočiti njenemu gospodarju ali pa jo vsaj Položiti na rob ceste. Šoferjevo ravnanje me je zelo ogorčilo.
ALBINCA ERBIDA Žužemberk 32
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je začela teči odpadna voda iz sistema kanalizacije pri kočevski pekariji in vdrla celo v skladišče. Direktor pekarije je o tem opozoril samoupravno stanovanjsko skupnost, naj ukrepa. Po nekaj dneh so prišli na ogled in obljubili, da bodo zadevo uredili, a je še do danes niso. Povedali so, da so dali naročilnico Komunali Ta ponedeljek je začela teči gnojnica že v jašek, v katerem je števec za vodo, mehčalec vode in razdelilnik vode. Na ponovno posredovanje direktorja pekarije pri SSS, je ta dobil odgovor, naj se obme na Komunalo, kateri so že dali naročilnica Predstavniki komunale pa so mu nato pojasnili, da nimajo cisterne za praz nitev kanalizacije oz. greznice in da naj se. obme na kmetijski obrat Cvišlerje, kjer jo imajo. V Cvišlerjih ni dobil nikogar, ker je bila ura že 14.
Nato je direktor zaprosil za pomoč sanitarnega inšpektorja, ta pa
ČRNOMELJ: PARTIZANOV POHOD
Črnomaljski Partizan je pripravil 9. septembra društveni pohod na Mimo goro. Udeležilo se ga je okoli ISO članov, in sicer v starosti od 8 do 67 leta. Udeleženci s 30 kilometri niso imeli težav, saj je bila organizirana zdravstvena služba, pohod so spremljali po radiozvezah itd. Vrhunec je bil pri planinskem domu, ko so se udeleženci pomerili v vlečenju vrvi, teku v vrečah in streljanju. Najboljši so dobili pokale, vsi pa TRIM značke za hojo.
Organizatorji so pripravili tudi kratek sprehod skozi zgodovino, dogodke iz nardnoosvobodlne vojne pa sta obujala prvoborec Šimec ter inž. Vardjan. Društvo bi bilo s pohodom še bolj zadovoljno, če bi ga se udeležili tudi vabljeni starši, ki so se izletu odzvali v odločno premajhnem številu. Vodstvo Partizana upa, da bo v prihodnjih akcijah udeležba staršev večja, kajti vsi, ki niso bili na Mirni gori, so zamudili lep dan v naravi med razigrano mladino.
J. S. Črnomelj
Med tem ko to poročamo, zadeva še ni razčiščena Ne ve se ali bodo I greznico izpraznili ali ustavili proiz- J vodnjo v Pekariji
To ni prvi primer, da se tedne dolgo vleče reševanje takih in podobnih primerov. Vzrok je, da niso razčiščene pristojnosti in dolžnosti hišnih svetov, samoupravne stanovanjske skupnosti in drugih. Zaradi tega prihaja tudi do nepotrebne materialne, zdravstvene in drugačne škode.
J. P.
KOČEVJE
GOSTOVANJE DARETA ULAGE V LISCI SEVNICA
V soboto, 9. septembra, je v konfekciji LISCA Sevnica gostoval igralec Dare Ulaga z monodramo Toneta Partljiča Nekoč in danes.
Tako privlačen in aktualen tekst kot tudi živ, izreden nastop Dareta Ulage sta navduSla številne delavce Lisce in zunanje obiskovalce.
Skupna kulturna komisija pri OOS v konfekciji Lisca Sevnica je tako uspešno izvedla še eno prireditev. Nedvomno maramo priznati, da je kulturni komisiji v dobrem polletnem delovanju uspelo že marsikaj. Gostovanje Dareta Ulage je bila letos že tretja dramska pripr-editev za Lisco in vse so zelo lepo uspele. Največ, kar je izrednega pomena, pa je to, da so člani komisije uspeli pritegniti delovne ljudi za kltumo udejstvovanje, Id se ne odraža le v sprejemanju kulture, ampak tudi v ustvarjanju in poustvarjanju kulture. To nam dokazuje enoletno delovanje mešanega pevskega zbora, razstava ročnih del delavcev Lisce in bližajoča se prireditev „POKAŽl j KAJ ZNAŠ“ ter izvedba drame Toneta Partljiča „Naj poje čuk“.
ALBERT FELICIJAN
. Pred obletnico smrti Vinka Paderšiča - Na pobudo Jamarskega kluba Vinko Paderšič - Bat reja, ki J® letos spomladi zopet začel delovati, je bila 9. septembra organizirana delovna akcija za ureditev Vrtove jame in njene okolice. Znano je, da je v jami padel narodni heroj Vinko Paderšič - Batreja.
akciji so poleg jamarjev sodelovali člani mladinskega aktiva na osnovni šoli Otočec, krajevna skupnost Otočec in krajevna organizacija Zveze borcev Otočec. Delo je med vaščani in vinogradniki sprožilo odobravanje in podporo. Ta delovna akcija je prva v sklopu priprav za proslavo ob obletnici Junaške smrti Vinka Paderšiča — Batreje in tovarišev, ki bo v soboto, 23. 9. ob 10. uri. Proslavo Pripravljata krajevna skupnost in osnovna šola Otočec v sodelovanju s krajevno organizacijo Zveze “urcev in novomeškimi jamarji.
Prevefi neodgovornosti odgovornih
Na rob nesklepčni prvi seji konference ZSMS v Ribnici
Volitve vodstev osnovnih organizacij ZSM v ribniški občini so bile ‘e precej časa opravljene, za 24. avgust pa je bila sklicana seja konference, na kateri naj bi izvolili n°vo občinsko vodstvo ZSM. Vendar je bil to strel v prazna Od ' 70 vabljenih delegatov in predstavnikov iz vse občine jih je prišlo na Ostanek le okoli 20. Volilno konferenco so zato prestavili na 8. september.
Medtem ko se mladi še dogovarjajo o izbiri novega vodstva, poglejmo in ocenimo delo mladih v minulem mandatnem obdobju. Kratka ocena bi bila taka: gledano v celoti je bilo delo mladine uspešnejše kot v obdobju pred tem; vendar je odgovornost najodgovornejših v osnovnih organizacijah in v samem predsedstvu povzročila precej težav in zakrivila, da delo ni bilo bolje opravljena
STALNI ODBOR ZDO IN IX. SNOUB
Borcem Zapadno - dolenjskega odreda in IX. SNOUB
Vabim borke in borce Zapadno-dolenjskega odreda in IX. SNOUB - Kočevske na srečanje ob 35-letnici brigade. Srečanje bo v soboto, 23. septembra 1978, ob 11. uri v Kočevju v Seškovem domu in ob 12. uri v restavraciji hotela Pugled.
Osebnih vabil ne bomo pošiljali
Posebnega prevoza ne bomo organizirali ker so redne zveze zelo dobre.
Z osebnimi avtomobili bomo iz Ljubljane izpred Univerze, Trg osvoboditve 11, odpeljali ob 9. uri v Kočevje.
Na svidenje!
FRANCI KOLAR
Več kot šestdeset obiskovalcev se je zbralo v mali dvorani Dolenjske galerije prejšnji četrtek zvečer, ko so odprli razstavo lovske fotografije. Ob zveznem in republiškem tekmovanju gozdarskih prireditvah v Jovem mestu je razstavo pripravil foto-kino klub Diana.
SLIKAR BOLTAR UMRL
Pred kratkim je umrl slikar France Boltar. Doma je bil iz Novega mesta, kjer se je rodil leta 1923. Od leta 1952 je živel in deloval v radovljiški občini. Nekaj časa je bil ravnatelj osnovne šole v Begunjah, nato pa postal in ostal do smrti likovni pedagog na osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici. Kot slikar se je udeležil Groharjeve kolonije in drugih ustvarjalnih srečanj umetnikov, najbolj je bil znan po akvarelih in je veliko razstavljal. V Radovljici je bil mentor slikarjev amaterjev in bil sicer vsestransko dejaven. Lani je dobil Prešernovo nagrado, ki jo podeljujejo v tem kraju.
Mladi so pri svojem delu upoštevali smernice kongresa in veliko naredili na področju prostovoljnega dela, pri ohranjanju tradicij NOB, idejnopolitičnem izobraževanju, varnosti, samozaščiti in ljudski obrambi Veliko plodov svojega dela so pobrali tudi na področjih kulture, športa in manifestativnih oblik dela.
Nezadostno delavnost mladih pa je bilo čutiti tam, kjer je težje ..podstaviti hrbet", se pravi, kjer je potrebno predvsem znanje in pogum.
Mladi se torej pred izvolitvijo novega predsedstva lahko ponašajo z večjim številom delovnih zmag. Vsi optimistično gledajo na prihodnje obdobje, ko naj bi po sedanjem predlogu	mladino	vodil Albin
Mikulič kot predsednik OK ZSM, Vojko Štanfelj kot sekretar, Jože Debeljak,	Janez Mihelič, Aleš
Abrahamsberg, Janez Arko, Janez Skrabec,	Radomir	Živadinovič,
Vinko Mrhar, Stane Mišič in Mirjam Klemenc pa naj bi bili člani predsedstva.
MILAN GLAVONJIC PRIPIS -	Sestavek	objavljamo z
enotedensko zamudo. Kot piše tudi v tem sestavku, je bila medtem še enkrat sklicana seja in je bila, kot nam je sporočil dopisnik, sklepčna.
Ob neki 10-letnici
Te dni mineva deset let, kar se je skupina dolenjskih besednih ustvarjalcev prvič predstavila na literarnem večeru v Kostanjevici V ta kraj jo je povabil Dolenjsk i kulturni festival, da bi popestrila kulturni spored ob otvoritvi slikarske razstave Franceta Godca. Skupina je v nekoliko spremenjeni sestavi nastopila na večerih umetniške besede v najrazličnejših krajih: v Metliki Novem mestu (večkrat v sodelovanju z ZKO), Straži, Vavti vasi, Šentjerneju pa v Krškem, Trebnjem in drugod. Gostovala je v Celovcu, brala svoje stvaritve v Zabiegu, pesniški besedi nekaterih njenih članov so lahko prisluhnili slovenski knjižničarji med svojim zborovanjem na Otočcu in prav tam ter drugič v Kostanjevici slovenski učitelji iz zamejstva -Italije in Avstrije. Nazadnje so dolenjski pesniki sodelovali v taki sestavi letos v okviru prireditev prvega dolenjskega knjižnega sejma.
To je prav gotovo lepa bera literarnih nastopov, ki so bili vsi po vrsti uspešni in so jim dajali priznanja tudi nekateri najugodnejši slovenski Ieterarni zgodovinarji, pripisujoč predstavljenim delom kvaliteto, ki izhaja iz najboljših tradicij literarne tvornosti v tem delu domovine v prejšnjih desetletjih. Prav gotovo je pojav te skupine vreden tem večje pozornosti tudi zato, ker vemo, da ni bila nikoli dejansko organizirana v skupino in ni dobivala nikakršne družbene in ne druge pomoči za to svoje dela Vanjo so se iz notranje potrebe po združevanju in skupnem nastopanju zatekali posamezni ustvarjalci, ki so bili prepričani, da imajo stvaritve, ki jih pišejo in obelodanjajo, pravico do vsaj take pozornosti, kakršne so deležni proizvodi na drugih kulturnih področjih - apr. v slikarstvu, glasbi Prav ti, in pa seveda tudi drugi avtorji, ki se v skupino iz tak šnih ali drugačnih razlogov niso vključili, so bili ves čas tudi pobarniki za ustanovitev kulturnih in literarnih publikacij in so tudi prvi dvignili glas, kadar se je pri izdajanju zataknilo.
Ali bo skupina tudi v prihodnje prepuščena sama sebi neorganizirana in na nikogar vezana, je vprašanje, ki bi že zaradi same aktualnosti in pobud, ki jih pošilja ZKO Slovenije, zaslužilo večjo pozornost in obravnavo. Za novomeški del te skupine se nakazuje rešitev v okviru literarne sekcije, ki se snuje pri Kulturnem društvu Dušan Jereb. Kajpak sekcija ne bo zaprta, ampak bodo lahko njeni člani tudi s širšega novomeškega območja. Nikakor pa ne bo mogla združevati vseh literatov, ki ta čas delujejo v južni Sloveniji Novomeška literarna sekcija bo ustanovljena jeseni Tako bo vsaj novomeški del dolenjske literarne skupine ob njeni letošnji desetletnici dočakal svoj organizacijski daa
L Z.
V uvodnem govoru na otvoritvi razstave je delo tega kluba opisal njegov član inž. Oskar Dolenc, razstavo pa je odprl inž. Jože Petrič, direktor Gozdnega gospodarstva v Novem mesta Prijeten večer so dopolnili pevci Dolenjskega okteta, ki so ubrano zapeli več pesmi iz svojega sporeda.
Razstava bo odprta do 17. septembra. Na njej razstavljajo fotografije živali v naravnem okolju: Vojko Bizjak, Janez Cemač, Franc Crv, Brane Dežman, Oskar Dolenc, Alojzij Frkovič, Nikolaj Gumilar, Mirko Ha in, Silvo Jerinčič, Franjo Geč, Tomaž Kočar, Elo Mihevc, Janez Papež, Milan Ropret, Ivan Mikec, Ivan Veber in Sonja Zalar.
ZAMEJSKI UČITELJI NA SEMINARJU PRI NAS
Skupina 40 učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem, spet prihaja v Slovenijo na tradicionalni seminar, ki ga zanje organizira republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Tokrat bodo seminaristi podrobneje spoznali Gorenjsko, njene kulturne in zgodovinske znamenitosti ter literarni delež v slovenski slovstveni zakladnici
Seminar se začne jutri v Kranju in bo končan 24. septembra ter je zelo podoben tistema ki so ga zamejski učitelji pred meseci imeli na Dolenjskem. Tokrat bodo udeleženci Dolenjsko spoznali na izleta, kamor jih bo 21. septembra popeljal prof. Slavko Brinovec.
II
GALERIJA DOBI „ZVONIK“ — Napovedujejo, da bodo roke obnoviteljev kmalu segle po zunanjosti nekdanje cerkve sv. Duha v Krškem, kjer so pred leti uredili in odprli umetniško galerijo. Stavba naj bi namreč dobila še zvonik, ki je zdaj brez njega, hkrati pa naj bi jo prepleskali. Vsa ta dela štejejo v dejavnost za zaščito in obnovo Kulturnih spomenikov v Krškem.
Znanstvenik
iz partizanske šole
Dvojna številka Borca, revjje za zgodovino NOB in ohranjevanje revolucionarnih tradicij, prinaša na uvodnih straneh dalj S članek, v katerem Tončka Kav-čič-Sašek obuja spomine na partizansko šolo v Slamni vasi in Boldražu v Beli krajini Med drugim je zelo zanimiv podatek - avtorica ga izrecno in s poudarkom navaja na koncu - da je partizansko šolo v Slamni vasi obiskoval tudi dr. Anton Mavretič, znanstvenik v Cambridgeu, izredni profesor bostonske univerze ter konstruktor satelitov in raket za NASA Iz druge vsebine naj navedemo, da France Škerl nadaljuje obširnejši zapis o prihodu britanskih obveščevalcev na Primorsko, Franc Hvala piše o nemški junijski ofenzivi 1944 na Cerkljanskem, Tone Kobe pa predstavlja podobo notranjske partizanske družine. Številko dopolnjujejo črtice, najrazličnejši drugi spominski zapisi in pesmi
.PISANA ŽOGA“
V SEVNICI
Oder mladih pri gasilskem društvu v Sevnici se je z večletnim delom uveljavil kot zrelo jedro gledališkega amaterizma v mestu. V jesenski sezoni se bodo najprej lotili Tor-karjeve „Pisane žoge". Ze minulo sezono so uspešno uprizarjali „Zlato mladino" tega avtorja. Z njim so navezali tesnejše stike že med lansko uprizoritvijo, izbor za to sezono pa bo to sodelovanje, kot vse kaže, samo še utrdil.
»SREČANJA 2“
V kratkem bo dotiskana druga številka ..Srečanj", literarne publikacije, ki jo izdajata in zalagata občinska kulturna skupnost in občinska izobraževalna skupnost v Trebnjem. Revijo, v kateri bo objavljenih 20 prispevkov 19 avtorjev -osnovnošolcev iz trebanjske občine, bodo javno predstavili 29.’ septembra v Trebnjem, na posebni prireditvi ob pionirskem prazniku.
UČITELJA NI
Šolo na Gori v ribniški občini so začasno ukinili, ker nimajo učitelja. Vseh 8 šolarjev 1., 2. m 3. razreda so začasno prešolali v osnovno šolo Sodražica. Šola na gori bo spet začela delati, takoj ko bodo dobili učitelja zanjo.
ll^J ^ lili	^ II ^ I!
»ftipii i i'
SMRT IGRALKE - Elvira Kraljeva, babica v filmu ,,Povest o dobrih ljudeh", gledališka in filmska igralka, ki je zlasti na odru ljubljanske Drame oblikovala vrsto neponovljivih likov, je prejšnji teden končala svojo življenjsko pot. Iz Trsta, kjer se je rodila jeseni 1900, je po prvi svetovni vojni pribežala v Slovenijo — v Maribor. Njen talent za vse vlog; ter čut za lepoto in melodijo jezika sta opazila občinstvo in kritika Leta 1969 je prejela Prešernovo nagrado, leto kasneje pa Borštnikov prstan.
TOLSTOJEVI DNEVI - V Moskvi so se začele slovesnosti ob 150-letnici rojstva velikana sovjetske literature L. N. Tolstoja Avtorju „Vojne in miru", „Ane Karenine" in drugih znamenitih literarnih stvaritev so posvečene najrazličnejše literarne in znanstvene prireditve, ki se bodo vrstile ves september.
HOLANDSKI UMETNIKI IZ PRAGE - V Narodni galeriji v Ljubljani je od torka, 12. septembra, odprta razstava ..Holandija 17. stoletja v očeh svojih umetnikov". Zanimivo je, da deia za to razstavo niso prišla iz Amsterdama ali kakšnega drugega holandskega mesta, marveč iz Prage. Sestavili sojo z deli iz zbirk praške Narodne galerije.
ŠTATENBERG PETNAJSTIČ -Na Štatenbergu se je končalo jubi
lejno, 15. srečanje pisateljev. Marsikaj novega je dalo pisateljsko „omiz-je“ tudi tokrat. Izkazalo seje, da so bila vsa dosedanja srečanja koristna, da so udeleženci na njih razčistili prenekatero vprašanje in opozorili na vlogo pišočih v sedanjem časa V prostorih štatenberškega gradu se je do zdaj sešlo kakih 600 ljudi, ki se ukvarjajo z literaturo, to pa je vsekakor podatek, ki potrjuje, da je bila odločitev mariborskega pisateljskega pododbora za uvedbo teh srečanj pravilna.
RIBNIČANA RAZSTAVLJALA — Slikarja Dušan Matoh (desni) in Milan Čirovič že dalj časa s skupnimi nastopi osvajata publiko. Te dni sta spet organizirala razstavo v Ribnici, na kateri sta se predstavila predvsem z motivi iz vsakdanjega življenja in dela suhorobarjev in s portreti (Foto: Glavonjič)
VPIS VI. RAZRED -1979/80
osnovne Sole novo mesto
obveščajo,
da bo vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1979/80 po naslednjem razporedu:
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN:
— v sredo in četrtek, 20. in 21. septembra 1978, od 8. do 17. ure
— v petek, 22. septembra 1978, od 8. do 12. ure
TOZD OSNOVNA ŠOLA GRM:
— v sredo, četrtek in petek, 20. in 21. ter 22. septembra 1978, od 8. do 17. ure.
TOZD OSNOVNA ŠOLA JANEZ TRDINA STOPIČE:
— v torek, 26. septembra 1978, od 8. do 17. ure
— na podružnici Dolž: v ponedeljek, 25. septembra 1978, od 8. do 12. ure
— na podružnici Podgrad: v ponedeljek, 25. septembra 1978, od 13. do 17. ure
TOZD OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA:
— v sredo, četrtek in petek, 20., 21. in 22. septembra 1978, od 8. do 17. ure
— na podružnici Mali Slatnik: v torek, 26. septembra 1978, od 10. do 17. ure
TOZD OSNOVNA ŠOLA MILKA ŠOBAR-NA TAŠA:
— v ponedeljek in torek, 25. in 26. septembra 1978, od 8. do 17. ure
— na podružnici Birčna vas: v ponedeljek, 25. septembra 1978, od 13. do 17. ure.
Vsaka šola bo vpisovala otroke svojega šolskega okoliša
(TOZD Osnovna šola Katja Rupena tudi otroke iz ulic Majde
Šilc in Ragovske), rojene 1972 in pogojno otroke, rojene do
30. 6. 1973. Starši naj prinesejo k vpisu otrokov izpisek iz
rojstne matične knjige.
r-------------------------------------------------
„NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p.o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela, oz. naloge POSLOVODJE
ZA VODEBE TRGOVINE V NOVEM MESTU Pogoji:
VK poslovodja ali KV prodajalec železninsko-tehnične stroke, sposobnost vodenja trgovine, poizkusno delo tri mesece.
/
2 KOMISIONARJEV za delo v engros skladišču v Bučni v^sl
POGOJI: KV prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj v stroki, poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje v roku 15 dni po objavi na naslov podjetja.
ISKRA,
Industrija elementov za elektroniko,
TOZD Uporovni elementi Šentjernej
objavlja prosta dela in naloge
OBRATOVNIH ELEKTRIČARJEV
Pogoja:
— poklicna šola, obratni električar
- 1 leto prakse
Pismene prijave pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov: ISKRA IEZE LJUBLJANA, TOZD UPOROVNI ELEMENTI Šentjernej, 68 310 ŠENTJERNEJ, kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 60 dni.
~\
Odbor za medsebojna razmerja
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem
»GORJANCI" NOVO MESTO - STRAŽA
vabi k sodelovanju za dela in naloge:
1. AVTOMEHANIK - več delavcev
2. AVTOKLEPAR - več delavcev
3. ELEKTRIKAR - vzdrževalec naprav v hotelu.
Pogoji:
1. kvalificiran avtomehanik z odsluženim vojaškim rokom in s prakso na tovornih motornih vozilih in avtobusih,
2. kvalificiran avtoklepar z odsluženim vojaškim rokom in s prakso na večjih vozilih,
3. kvalificiran elektrikar s prakso na vzdrževanju naprav za potrebe hotela in z odsluženim vojaškim rokom.
Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe v splošni oddelek podjetja v Straži in naj po možnosti pridejo na spoznavni razgovor. Rok: do zasedbe del in nalog.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
PIVOVARNA UNION Ljubljana TOZD Skladišče in proizvodnja „HMELJNI K", Novo mesto
0.sub.o.
objavlja prosta dela in naloge:
1. RAČUNOVODJA
2. VODJA PRODAJNEGA SKLADIŠČA KRŠKO
3. VODJA ENOTE VINOGRADNIŠTVO -KLETARSTVO
Pogoji: pod 1.:
Delovno mesto je odrpto za določen čas do 28. 2. 1979 za sestavo zaključnega računa, pod 2.:
Končana šola za trgovske delavce s triletno prakso, odslužen vojaški rok, dvomesečno poskusno delo. pod 3.:
Višja strokovna izobrazba kmetijske ali ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, organizacijska sposobnost, 2-mesečno poskusno delo.
Delo pod 2 in 3 se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge sprejema kadrovska služba TOZD Hmeljnik, Ločna 22 a. Novo mesto, 15 dni po objavi. Odgovor bo poslan v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
A
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja
OBJ A VLJA prosta dela in naloge:
BLAGAJNIKA
DINARSKO VALUTNE BLAGAJNE ZA PE NOVO MESTO
Pogoji: srednješolska izobrazba ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Titova 40, v 8 dneh po dnevu objave.
ŠOLSKI CENTER KRŠKO ponovno
objavlja
prosta dela in delovne naloge TAJNIKA-TAJNICE
Pogoji: ustrezna srednješolska izobrazba (ekonomski, administrativni tehnik...), brezhibno znanje strojepisja, nekaj let izkušenj v administraciji.
Kandidati — kandidatke naj pošljejo vlogo in pismena dokazila o strokovni usposobljenosti na naslov: Šolski center Krško in to v štirinajstih dneh po izidu objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po zaključnem roku za prijavo.
OZD »SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO"
—	Komisija za socialno-kadrovske zadeve razpisuje prosta dela in naloge:
1. FINANČNEGA KNJIGOVODJA - za Skupne službe Krško
2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA - za obrat Kostanjevica
3. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJA - za Skupne službe Krško
4. VEC NK DELAVCEV za pomožna dela in priučitev — za obrat Krško
POGOJI:
pod 1.: ESŠ ali druga srednja šola ustrezne smeri in 3 leta
delovnih izkušenj^ Poskusno delo tri mesece.
pod 2. in 3.: ESŠ ali druga srednja šola ustrezne smeri in 1
leto delovnih izkušenj. Poskusna doba tri mesece.
pod 4.: dokončana ali nedokončana osnovna šola, poskusna
doba 1 mesec.
OD po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe. Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov:
Splošno mizarstvo Krško, Komisiji za soc,—kadrovske zadeve.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 15 dni po zaključku razpisa.
PROJEKTIVNI BIRO REGION- BREŽICE
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje prosta dela in naloge
2 PROJEKTANTOV - OBDELOVALCEV (gradbena smer)
z naslednjimi pogoji:
— tehnik — gradbene smeri,
— praksa zaželena.
OD po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo. Preizkusna doba 3 mesece.
Vlogo in dokazila pošljite v 15 dneh po dnevu razpisa na naslov: Projektivni biro REGION, p.o. Brežice, Crsta prvih borcev 11, 68250 Brežice.
LICITACIJA
j J \
V
UPRAVA JAVNE VARNOSTI
Novo mesto
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih motornih vozil in druge opreme:
— osebni avtomobil Z 101 (v nevoznem stanju)
— 2 osebna avtomobila Z 101
— 2 osebna avtomobila Z 750
— kombi IMV 1600/S (marica)
— 4 mopedi (50 ccm) z dvema prestavama
— 6 fotoaparatov, 6 pisalnih strojev, 1 električni računski stroj, 1 radio aparat, 2 električna vrtalna stroja, fotografski povečevalnik in hišna govorna naprava.
Licitacija bo v soboto, 23. 9. 1978, ob 8. uri na sedežu UJV Novo mesto. Jerebova 1.
Ogled vozil in opreme je mogoč pred licitacijo.
Vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 % varščino od izklicne cene.
Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec.
Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna.
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Novo mesto
objavlja
LICITACIJO
za odprodajo naslednjih stavb:
1. Trdinova 35, izklicna cena 15.000.— din
2. Trdinova 44, izklicna cena 20.000 — din
3. Trdinova 47, izklicna cena 25.000.— din
4. Trdinova 46, izklicna cena 20.000.— din
5. Trdinova 40, izklicna cena 5.000.— din
Stavbe se morajo v osmih dneh po opravljeni licitaciji porušiti in material odstraniti
Licitacija bo 18. septembra 1978 ob 9. uri v prostorih stavbe na Trdinovi 46 za družbene organizacije, v primeru neuspele licitacije pa ob 10. uri istega dne licitacija za zasebnike.
&leieruna
Odbor za delovna razmerja ..PLETENINA"
— tovarna trikotažnih izdelkov,
Ljubljana, Zaloška 14, objavlja prosta opravila in naloge v obratu SODRAŽICA:
1. MEHANIKA II
2. KUHARICE
Pogoji: poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.:
— KV finomehanik ali strojni ključavničar
— dve leti prakse pod 2.:
— KV kuharica z dveletno prakso ali
— priučena kuharica s petletno prakso
Poseben pogoj: za obe navedeni deli je delo v dveh izmenah. Poskusna doba traja 3 mesece.
Prijave z dokazili sprejema splošni sektor ..PLETENINA", tovarna trikotažnih izdelkov, Ljubljana, Zaloška 14, 15 dni po objavi.
O izbiri kandidatov za objavljena opravila in naloge boste obveščeni najkasneje 8 dni po zasedanju odbora za delovna razmerja.
J
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI METLIKA ✓
razpisuje prosta dela in naloge
STROKOVNEGA TAJNIKA KZS in SKUP. POSP. KMET.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
imeti mora visoko ali višjo šolsko izobrazbo kmetijske,
gozdarske ali pravne smeri in 2 leti del. izkušenj
ali
srednješolsko izobrazbo kmetijske, gozdarske ali ekonomske smeri in 5 let del. izkušenj
Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahteva moralnopolitična neoporečnost.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema Del. skup. strok, služb SIS Metlika, Metlika, CBE 23, 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa.
POTA
m s r« /
ob kovCeg spominkov -
Nemška družina se je pred dnevi vračala s počitnic v Grčiji. Zvečer so prispeli do Trebnjega, parkirali in prespali v motelu. V avtomobilu, ki je stal na neosvetljenem delu parkirišča, so ostali kovčki. Zjutraj je bil eden manj. Nemci so zaradi tatvine °b grške spominke in nekaj oprane-8® perila. Škode je za 9.000 dinarjev.
POPLAVILO CESTO - Močan naliv je minuli četrtek povzročil nevšečnosti Metličanom. Neurje je zamašilo kanale, voda je zaostajala, 03 Cesti bratstva in enotnosti so namerili kar m ter visoko vodno Sladino. Vse do 16. ure, ko je Prenehalo deževati in se je vodovje umaknilo, je promet tekel po drugih ulicah.
OB KOLO Z MOTORJEM - Pred dnevi ^e tat obiskal kolesarnico tovarne zdravil „Krka“. Prišel je peš, Popeljal pa se je na kolesu z motorjem, ki je bilo doslej last Viktoija Avsca izpod Trške gore.
Pri Krki strmoglavilo letalo
Po prvih podatkih je na ljubljanskem „kurirju" odpovedal motor
V nedeljo popoldne je v vasi Podbukovje, nedaleč od Krke pri Stični, strmoglavilo v krošnje dreves enomotor-no letalo „kurir“, last ljubljanskega aerokluba. Letalo je pilotiral 244etni Božo Miklavčič iz Rateč. Pilot je °>1 pri neprostovoljnem pristanku laže ranjen.
Do nesreče je prišlo zaradi okvare na motorju, ko se Je Miklavčič spuščal od Žužemberka proti vasi Podbu-Kovje, kjer ima 83-letnega starega očeta Jožeta Hrena. Pilot je hotel nizko preleteti Podbukovje, nato pa dodati plin in nadaljevati let proti Ljubljani. Motor ob dodajanju plina ni „prijel“, letalo J® z višine 40 metrov strmoglavilo v krošnje. Pilot je Pred padcem po predpisih vključil magnete, zaprl dovod goriva in odklopil elektriko. Škoda na letalu še ni °cenjena, uradno poročilo o nesreči bo dala komisija Letalske zveze.
Spomin na dolgo, vroče in prometno poletje. (Foto: UJV Novo mesto)
Z lopato je ubil svaka
Leopold Mikec iz Rakovnika pri Šentrupertu obsojen na tri leta zapora — Sest let prepirov v vinskem stanju
Prvega junija letos je Leopold Mikec v Rakovniku pri Šentrupertu s kovinskim delom lopate tako hudo poškodoval svojega svaka, 384etnega Jožeta Valterja, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Leopold Mikec je bil obsojen na 3 leta zapora in obvezno zdravljenje alkoholizma.
Bilo je proti večeru. Leopold Mikec (32 let) je doma v Rakovniku pri Šentrupertu spravljal premog. Odnekod je pritaval polbrat Mikče-ve žene, ki je z materjo stanoval v isti hiši. Pristopil je k Mikcu, svojemu svaku, in pričel drežnati, kot že večkrat prej, kadar ni bil trezen.
Mikec ga je odganjal, vendar besede niso zalegle, Valter je celo silil v njega. Mikec je najprej sunil proti Valterju z lopato, nato pa ga s kovinskim delom lopate večkrat udaril po glavi in hrbtu. Ni odnehal niti tedaj, ko se je Valter že umikal proti cesti. Na drugi strani ceste je Jože Valter padel vznak in obležaL Med prevozom v bolnišnico je umrl.
Spor med obema je imel stare korenine, verjetno od takrat, ko se je Mikec priženil k Valterjevim. S svakom so šest let živeli pod isto streho. Spore je pogosto podžigal alkohol Mikcu so usodnega dne namerili v krvi, 0,70 promila alkohola, Valterju pa kar 1,95.
Javni tožilec je Leopolda Mikca obtožil umora, sodišče pa je ugotovilo da gre za hudo telesno poškodbo, ki je imela za posledico smrt. Psihiater je ocenil, da je bila Mikče-va prištevnost v času dejanja bistveno zmanjšana. Sodišče je to pri od-
meri upoštevalo, prav tako tudi Mik-čevo skrb za bolno ženo in dva otroka. Kot obteževalno okolnost pa je senat štel Mikčevo predkaznovanost in vdanost pijači. Zato je sodišče poleg kazni treh let zapora izreklo tildi obvezno zdravljenje alkoholizma. Do pravnomočnosti sodbe bo Leopold Mikec v priporu.
m )IH 3738J
PO DOLENJSKI DEŽELI
• V noči na nedeljo se je v kuhinjo kegljišča restavracije „Pri vodnjaku" priplazil vlomilec. Odpiral je predal za predalom, pa povsod sami noži in kuhalnice. Končno je le našel za 80 dinarjev kovancev in odbrzel z njimi V vlomilskem svetu je navada, da zaradi denarja vlomiš v banko, zaradi lakote pa v kuhinjo. Nekateri tega »bontona" očitno več ne obvladajo.
• V nedeljo je Novomešcan D.I. ugotovil, da je nekdo vlomil v njegovega fička, ki ga je parkiral pred stanovanjskim blokom na Zagrebški Vlomilec je odnesel dokumente. Očitno pa si s papirji ni vedel veliko pomagati, saj so jih našli pod stopnicami pri vhodu v blok.
•, Minuli teden je nebodigatreba vlomil v počitniško hišo Ljubljančana I. S. na Migolici pri Mimi Skoz okno se je zvil v kuhinjo, si tam skuhal makarone, pospravil kozarec vloženega fižola in konzervo rib. Vse skupaj je zalil z žganjem, ki se je tudi našlo pri roki Vse kaže, da je lakotnež boljših navad večerjo si je postregel ob sveči Okno, pojedina, žganje in sveča so veljali 1.000 din.
OZKO GRLO - Novomeščani so se v obnovljeni kandijski most očitno tako zaljubili, da zanemarjajo novi most celo prebivalci bližnje Gotne in Žabje vasi. Dokaz: gneča v Sokolski ulici: (Foto: J. Pavin)
ZAPELJAL V CESTNI VALJAR
Branko Musič iz Kota pri Semiču je v nedeljo zvečer vozil cestni valjar od Lokev proti Ručetni vasi. Pri od-cepu za Petrovo vas se je srečal z °sebnim avtomobilom, ki ga je brez vozniškega dovoljenja vozil 17-letni Mirko Sajnovič iz Lokve. Taje med ®ečanjem zavil v levo in trčil v valjar, ki kljub večerni uri ni bil ^svetjjen. Trčenje je bilo tako silovito. da je na avtu odtrgalo oboja leva Vrata. Huje ranjen je bil 39-letni sopotnik Mirko Sajnovič laže pa nesojeni voznik Mirko Sajnovič, ^/'tetna Marija Sajnovič in 3-letni ^ilvo šajnovič. Vse Sajnoviče so odpeljali v novomeško bolni&iico.
NEPREVIDNA
VPREGA
V nedeljo zvečer je Metličan Mirko Stopar vozil z osebnim avtom od Črnomlja proti Metliki. V Križevski Vasi je med vožnjo po klancu navzdol s stranske ceste pripeljal
E red avto s konjsko vprego Anton ludorovac iz Srednje vasi. Kljub zaviranju je Stopar voz zadel. Laže ranjen je bil 2-letni Matjaž Stopar.
OBSTAL NA STREHI - Vuka-din Osmanovič z Mirne se je pred dnevi peljal z osebnim avtom od Trstenika proti Mimi in med prehitevanjem oplazil osebni avto, ki ga je vozil Marjan Borštnar z Mosta pri Mokronogu. Osmanoviča je po prerivanju zaneslo v levo na travnik, kjer se je večkrat prekucnil in obstal na strehi Vozniku ni bilo nič, na avtu pa je za 80.000 din škode.
OTROK V BOLNIŠNICO - V četrtek je Franc Pavlin iz Novega mesta v Mačkovcu z dostavnim avtomobilom zadel v traktor s priklopnikom Antona Vovka. V kombiju je bil 4-letni Robert Cečelič. Otroka so zaradi ran prepeljali v novomeško bolnišnico.
DVOJNO PREHITEVANJE - V petek je Anton Lunder iz Gor. Zabukovja pri Trebnjem vozil s tovornjakom proti Ljubljani V karteljevskem klancu je dohitel drug to-
Prodor v balkanski vrh
Jugoslovanske telovadke na balkaniadi v romunskem Cluju za las ob drugo mesto — Doklovi srebro in bron
Na 10. jubilejni gimnastični balkaniadi, ki je bila od 8. do 10. septembra v Cluju (Romunija), sta v jugoslovanski gimnastični vrsti nastopili tudi dve mladi Novomeščanki:	Jasna
Dokl je med posameznicami osvojila osmo mesto, Nataša Kočevar, ki je nastopila prvič v ženski članski reprezentanci, pa je zasedla 18. mesto, kar je za mlado telovadko tudi uspeli.
V konkurenci članic so naše telovadke osvojile tretje mesto, za „las“ so jim ušle Bolgarske, saj so naše bile ob srebro z minimalno razliko 0,25 točke. Naše so se tudi precej približale Romunkam, ki so druga velesila na svetu, kar pomeni, da se j je kakovost jugoslovanske ženske telovadbe bistveno izboljšala. Res, da v romunski vrsti ni nastopila „prva dama“ svetovne gimnastike
TRAKTOR PO SVOJE
V sredo, 6. septembra, je 29-letna Darinka Makše z Vrhpeči v Gor. Vrhu pomagala staršem pri spravilu krompirja, zvečer pa vozila domov traktor, na katerega so naložili tudi koren. Med tresenjem je korenje zašlo pod stopalko zavore in sklopke. Ko je Darinka pripeljala do domače hiše, ni mogla zavreti niti zapeljati na dvorišče. Traktorje peljal naprej, zavil na njivo, se večkrat prevrnil in obstal na boku. Makšetova je obvisela z glavo navzdol, ker so se ji zagozdile noge. Nezavestno Darinko so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Nadia Comaneci, vendar Ungureanu, Grigoras, Turner in druge tvorijo okostje njihove državne reprezentance, zato uspeh naših ni nič manjši
Naši telovadci so se dobro odrezali tudi v finalnih nastopih na posameznih orodjih. Lani so naši v Atenah osvojili eno zlato (Kezuno-vič na bradlji) in bronasto (Zupančičeva na gredi), letos pa je bera bila precej večja: vsi skupaj so osvojili kar pet odličij. V ženski konkurenci je Jasna Dokl dosegla svoj največji uspeh, osvojila je dve odličji -srebro v parterju in bron na bradlji, druge tri kolajne pa so osvojili moški. Tako je Jasna Dokl poleg svoje-
fi doslej največjega uspeha - lani je ila vice-šampionka Balkana v mladinski konkurenci - z dvema odličjema stopila še za eno stopničko višje v evropski gimnastiki
J. P.
Pilili*
odbojka
ŠENTJERNEJCI DOBRI
Minulo nedeljo je Konjeniški klub Triglav z Bleda pripravil na novem hipodrumu dirko, na kateri je nastopilo 47 kasačev z Bleda, iz Ljubljane, Komende in Šentjerneja. Rezultati - I. dirka: 2. Lipej (Markiza) 1:36,5, 3. Meke (Albin) 1:32,5 (oba Šentjernej); II. dirka: 3. Nerat (Daša), Šentjernej 1:38,6; V. dirka: 3. Nerat (Daša) Šentjernej 2:36,6.
PIKNIK ZA ČLANE AMD
AMD Ribnica je pred kratkim priredila pri Francetovi jami v Mali gori piknik za svoje člane. Udeležilo se ga je okoli 150 članov in njihovih svojcev. Udeleženci so si ogledali tudi Francetovo jamo. Taka srečanja ne le AMD, ampak tudi drugih dništev in organizacij pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju članov in krepitvi tovarištva.
Pavlič je vicešampion
Na letošnjem zadnjem obračunu najboljših jugoslovanskih motociklistov, ki je bil v soboto v Kavadarcih, je član novomeškega Avtomoto društva Lojze Palič osvojil drugo mesto in potrdil uvrstitev na drugo mesto v „Sampionatu Jugoslavije". Pavličeva sobotna vožnja je bila najboljša v letošnji sezoni Večji del dirke je vodil, vendar ga je tik pred ciljem državni prvak Bajc prehitel, predvsem zaradi precej boljšega motoiia. Na tretje mesto se je uvrstil Kranjčan Pintar in slovenski dirkači so ponovno dokazali premoč v jugoslovanskem hitrostnem motociklizmu.
Pavlič je danes odpotoval na Reko, kjer se bo v soboto in nedeljo pomeril s svetovno elito na dirki za „Veliko nagrado Jugoslavije**.
M.K.
NOVO MESTO -BLED
1:3(4, 10,-3, 3)
Novomeška moška odbojkarska vrsta je z vstopom v polfinale tekmovanja za pokal SFRJ na področju Slovenije dokazala, da je še vedno med najboljšimi vrstami v republiki Čeravno Dolenjci v pomembni tekmi za vstop v finale proti Bledu niso bili povsem brez možnosti, so tekmo že pred začetkom „predali“. V srečanju so igrali pod svojimi zmožnostmi, tako da Blejčani niso imeli veliko dela.
Novo mesto: Primc, Goleš, Cotič, Vernik, Medle, L. Babnik, L Babnik, Pucelj, Pavlenič.
KOLARIČ POVABLJEN V TURČIJO
Novomeškega in republiškega trenerja za mete Maijana Kolariča je turska atletska zveza povabila, naj letošnjo jesen mesec dni pripravlja njihove najboljše metalce. Kolarič je že bil turški zvezni trener v letih 1963/64, nato je treniral z mladimi atleti v ZR Nemčiji. V Novem mestu trenira matalce kladiva; njegov atlet M alnar je prav te dni prvič nastopil za državno reprezentanco v troboju z Italijo in Poljsko.
RIBNICA:
TRIJE VODIJO
V 2. kolu ribniške občinske nogc> metne Uge so bili doseženi naslednji rezultati: Borac - Lončar 4:2, Grčarice — Sodražice 4:6 in Slemena - Loški potok 6:4. Po drugem kolu vodijo Ribnica, Loški potok in Borac, ki imajo po dve točki
Presenetljivo: derbi novinkam
V 2. kolu igralke novomeške Krke gostovale v Ptuju in srečanje z novinkami tesno izgubile — Ribničani že sredi tabele — Hud poraz Dolenjske
. Minula rokometna nedelja je ekipam z Dolenjskega v glavnem prinesla poraze. Razen ribniškega Inlesa in Brežic so izgubile vse | vrste, ki so igrale v gosteh. Med ekipami, ki so nastopile pred | domačim občinstvom, so bile najslabše igralke Dolenjske. Dosegle so le šest zadetkov, dobila pa so jih kar 23. Igralke Krke, članice II. zvezne lige, so igrale v Ptuju, kjer so morale priznati premoč novinkam.
vornjak in ga začel prehitevati, pri tem pa ni opazil, da njega (Lundra) že prehiteva z osebnim avtomo- j bilom neki Grk. Vozili sta se oplazi- | li, Grka je odbilo v levo na nasip. Sopotnika v Grkovem avtu sta bUa laže ranjena, gmotne škoe pa je bilo | za 46.000 din.
KOLESAR POD TOVORNJAK - Janez Tratar iz Trebnjega je v petek vozil s tovornjakom od Puščave proti Mimi V Prelesju mu je s I stranske ceste zapeljal pod kolesa kolesar Srečko Prelesnik iz Šentruperta. Huje ranjenega Prelesnika so odpeljali v novomeško bolnišnico.
RAZSUL CIGARETE IN LEŠNIKE - V soboto je Franc Pšenič-1 nik iz Piršenberga vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu. Pri Gmajni je zavil s ceste, trčil v betonsko ograjo podvoza in se po nasipu prevrnil v potok. Tovor (cigarete in lešniki) se je bogato razsul, škode pa je za 160.000 dinarjev.
RUDAR-INLES 17:21 (8:16)
Labinčani v 2. kolu II. zvezne rokometne lige niso bili kos gostom iz Ribnice. Inlesovi rokometaši so v prvem polčasu brez težav prihajali pred vratarjev prostor in z natančnimi streli spravljali domačega vratarja v obup. Tudi v začetku drugega polčasa so bili gostje boljši, s samo toliko časa, dokler si niso začeli domači pomagati s hudimi prekrški Navzlic temu so gostje, pri katerih so dobro igrali vsi, zasluženo zmagali
DRAVA - KRKA
14:12(7:6)
Novinke v ligi je prišlo bodrit okoli 1000 gledalcev. Novome-ščanke so dobro začele in vodile s 4:0, nakar so zaigrale precej slabše, kot znajo. Od 7. minute do konca polčasa so Dolenjke dosegle le še dva zadetka in vrsti sta odšli k
NOVOTEKS EKIPNO DRUGI
Minulo nedeljo so se najmlajši novomeški kolesarji udeležili prvega pionirskega republiškega prvenstva. Oiganiziralo ga je Športno društvo iz Horjula pri Ljubljani Nastopilo je več kot 80 pionirjev, in sicer v štinh kategorijah. Novomeški pionirji so se izkazali, saj so v konkurenci 14 klubov osvojili drugo mesto v kategoriji B. Za Novoteks so vozili Sandi Papež, Slavko Črnič, Jože Smole in Božo Grešak. V najmlajši skupini pioniijev je bil Rado Fink drugi
DOBRI
NOVOMEŠČANI
Minulo soboto in nedeljo so se člani novomeškega kolesarskega društva udeležili dveh večjih dirk. V soboto so vozili na tekmi Zagreb -Djurdjevec (124 km). Posvečena je bUa padlemu kolesarju D. Ivkoviču. Novomeščani so dobro vozili: Zrimšek je bil sedmi, Turk in Stih pa sta prispela na cilj z glavnino. „Po poteh Podravine** (120 km) je bil Zrimšek deseti, med mlajšimi mladinci pa je bil Stih petnajsti in Zagorc osemnajsti
£
očitku pri rezultatu 7:6 za doma-nke. V nadaljevanju so Ptujčanke z dobro igro ohranile razliko in zmagale.
SEVNICA - MARIBOR 28:21 (14:14)
Medtem ko je bilo srečanje v 1. polčasu izenačeno in se je odlikovalo po številnih zadetkih, so domačini v drugem delu zaigrali previdneje in počasneje. Nova taktika se jim je obrestovala in domačini so goste iz Maribora, sodeč po rezultatu, premagali brez težav.
ORMOŽ - BREŽICE 30:34 (12:18)
Izkušena brežiška vrsta je v Ormožu zmagala predvsem po zaslugi dobre igre v 1. polčasu. V nadaljevanju zanimivega srečanja so bili domači rokometaši boljši, a navzlic temu niso mogli ogroziti zmage gostov.
TRŽIČ - KRKA
29:22(13:10)
V kakovostni in zanimivi tekmi so Novomeščani dokazali, da so se na nove boje dobro pripravili Tokrat so izgubili zaradi slabe igre v obrambi, kajti domačin Doring je dosegel kar 13 zadetkov.
POLANA - BREŽICE 11:9(8:4)
Prvenstveno srečanje si je ogledalo okoli 150 gledalcev. Z malo več sreče bi bil lahko rezultat tudi drugačen, kajti v 2. polčasu so bile gostje boljši nasprotnik.
LISCA - MARIBOR 13:18(5:10)
Tudi v 2. kolu so ostale Liščanke praznih rok. Srečanje si je ogledalo okoli 150 gledalcev, ki so športno spodbujali domačo ekipo, s sojenjem sodnika Vovka pa niso bili zadovoljni igralke niti gledalci
BREŽICE - VUZENICA 13:8(4:3)
Po slabi igri v prvem polčasu sta obe vrsti v drugem delu igrali precej bolje. Gledalci so bili s hitro in lepo igro zadovoljni, domačinke pa s prvo letošnjo ligaško zmago. Dobro je igrala Balonova.
KOČEVJE - STOPICE 21:10(9:6)
Stopičanke so bile dobrim domačim enakovredne le prvih trideset minut V nadaljevanju so Kočevke zaustavile najboljšo gostjo Kastelčevo in stopi ški napad je oslabel Pri domačih se je izkazala Jeričeva.
DOLENJSKA -PREDDVOR
6:23 (4:8)
V srečanju z odličnimi Preddvor-čankami oslabljene Dolenjke niso imele nikakršnih možnosti. Navzlic temu so se v prvem delu dobro upirale, v nadaljevanju pa so popustile in doživele močan poraz.
LIPA - ČRNOMELJ
28:22(10:12)
Ajdovci, ki so novince v ligi podcenjevali, so imeli v drugem polčasu precej dela, preden so strli odpor borbenih Belokranjcev. Črnomaljci so v Ajdovščini dobro igrali in ponovno dokazali, da bodo predvsem na domačem igrišču za vsako ekipo trd nasprotnik.
INLES-IL. BISTRICA 24:22(11:10)
Medtem ko je bilo prvenstveno srečanje v prvem delu izenačeno, so domači v nadaljevanju igrali precej bolje in vodili tudi s petimi zadetki razlike, tako da je njihova zmaga zaslužena.
košarka
V NOVEM MESTU ANTIBES
Za ljubitelje igre pod obroči so novomeški košarkarji pripravili novo presenečenje. V nedeljo, 17. septembra, bodo ob 18. uri v športni dvorani predstavili francosko ekipo Antibes. V ekipi nekajkratnega francoskega prvaka igra tudi pet temnopoltih ameriških košarkarjev, kar je dodaten dokaz, da bo srečanje med Francozi in Novomeščani, ki se
Sospešeno pripravljajo na za-tevne nastope v slovenski košarkarski ligi, na lepi ravni
V______________________________^
=lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllllllllllljl
- tisti » w hip
\nž*rr,\m
ŽELEZNA NOČ — Ne velja zaman trditev, da so vse železniške postaje tega sveta podobne druga drugi kot jajce jajcu, še posebno ponoči. Bleščeče svetilke s hladno, sterilno svetlobo, kovinsko se svetlikajoči tiri, bežni pogledi v okna osvetljenih kupejev, kjer en potnik spi, drugi je, tretji bere. Pred vagoni peron z izstopajočimi in vstopajočimi potniki, običajen hrup, ki ga je zaradi noči še glasneje slišati, in vonj po motornem olju ter nafti. Hlaponov ni več. Da, vse železniške postaje tega sveta so enako dolgočasne in odveč, so le členi, da bi izstopili na zadnji. To vzdušje, ki preveva slehernega potnika, je odlično zabeležil s kamero stari znanec naše rubrike Zdravko Kramar, član fotokluba z Mirne. Zaradi uporabe visoko občutljivega filma (27 DIN) je fotografija zelo zrnata, kar pa ji z grafičnega stališča samo koristi (glej razlitje svetlobe luči!). Kramarjev fotografski dosežek bi imel še večjo izrazno moč, če bi zajel več tiro v. To pa je seveda mogoče samo na velikih postajah.
=llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllUIIIIIIIIIIIIIII=
( PotenHM Mal fra/2flfelT]
Festivalski ogenj plapola i
III. DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL se je začel. Tretjič je zagorel njegov ogenj pred kostanjeviškim Domom kulture in tretjič so bile povedane ob otvoritvah pomembne besede o kulturi in prosveti, o umetnosti za ljudstvo. Najprej so v soboto zvečer odkrili razstavo o Hrvaškoslovenskem kmečkem puntu iz leta 1573. Nad tisoč ljudi se je nato zbralo pred slavnostno okrašenim in razsvetljenim Domom kulture, kjer je prvi spregovoril v imenu prirediteljev Lado Smrekar. Kmalu nato se je začela tudi prva predstava letošnjega festivala. Umetniki ljubljanske Drame so nastopili s Cankarjevimi „Hlapci“. Njihova igra je bila svojevrstno doživetje, ki ga več kot 700 gledalcev ne bo zlepa pozabilo.
NA OBMOČJU KRAJEVNEGA ODBORA HINJE so bili zbori volilcev. Volilci so z domačimi in okrajnimi aktivisti razpravljali o elektrifikaciji in o delu na razmejitvi med kmetijskimi in gozdnimi površinami tega področja. Zbori volilcev so bili slabo obiskani, zlasti v Prevolah in Živrčah. Vzork za slabo udeležbo je premajhno zanimanje za pomembna gospodarska vprašanja ali - z drugimi besedami - zaostalost prebivalcev. Suhokranjčani so že marsikaj zamudili, kar jih sedaj tepe. (M. S.)
ZA UVAJANJE HMELJA V NOVOMEŠKEM okraju bije dvanajsta ura, ponekod pa še vedno premišljujejo: bi ali ne? Plan za naš okraj je 300 ha. Konec letošnjega leta bomo imeli hmeljevih nasadov 136 ha. Ostalo nam bodo verjetno pred nosom pobrali naprednejši kmetovalci ostalih okrajev, ki nas bodo prehiteli. Ko bo prepozno, bomo spet jokali: „Spet nam
jc llšcl vi3k
KO SO MLADI ZADRUŽNIKI Z DVORA prosili upravnika zadruge, naj jim odredi pašnik, kjer bi organizirali tekmovanje koscev, je le-ta zahteval, naj pokosijo pašnik zasebnega kmeta, kjer bi morali kositi ves dan, da bi vse pokosili.
MOC TABLET! „Kako ste dosegli tako visoko starost? “ vpraša novinar moža, ki je pravkar dopolnil 102 leti. - „0, čisto preprosto: od svojega stotega leta jemljem vitamin tablete.11
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. septembra 1958)
■
I
SVETU OKOLI
_ KDO JE MOČNEJŠI? -
Zenske in moški v enem od obratov francoske tovarne kož iz Mazameta so opravljali popolnoma enako delo: kože so grobo obdelali in jih prenašali v sosednjo zgradbo. Delavke so dolgo molčale, četudi so moški prejemali precej večje plače. Ko pa so nejevoljne prišle na dan z geslom: „Za enako delo, enaka plača!“, je uprava, sestavljena iz samih moških, našla takole rešitev: ženskam so prepovedali prenašanje kož in tako „doka-zali“, da so moški močnejši ter da zato zaslužijo večjo plačo.
VEČ POLICAJK - Angleži so nekoliko presenečeni, kajti čedalje več deklet se odloča za poklic policajke. Zakaj prav zdaj, ko raste število kaznivih dejanj, zlasti pa okrutnih zločinov? Nihče ne ve odgovora na to vprašanje, ostaja pa dejstvo, da se je v policijske šole vpisalo kar 20 odstotkov predstavnic nežnega spola. V Franciji je 5, v ZDA in na Japonskem pa le 1 odst. policajk.
REKORDER — Dober tek so zaželeli Kanadčanu Countu Desmondu, ki si je na veliki zabavni prireditvi v Hamiltonu privezal slinček in pogoltnil sedem mečev. S tem je za eno bridko sabljo izboljšal svetovni rekord, ki ga je neki lakotnik postavil lani.
SLIKAR IN POL - Na prodajni razstavi slik v Frankfurtu so že prvi večer prodali 22 del umetnika Jamasakija, ki se ni udeležil otvoritve. Kupčija je cvetela tudi naslednje dni, in ko je ostalo na prodaj le še nekaj slik, je trgovec z umetninami Berend Feddersen pojasnil, da je neznani umetnik šestletni šimpanz Baerbel. Slednji ustvari blizu 200 slik v treh urah, s prodajo pa je Feddersen hotel denarno podpreti cirkus, v katerem opica zabava otroke. Če vas zanima: poprečna cena šim-panzovih slik je bila 20QP dinarjev.
„DIVJAL JE“ — Zaradi prehitre vožnje, s katero je kršil prometne predpise, so vvashin-gtonski policaji kaznovali advokata Charlesa Evvansa s plačilom precejšnje vsote dolarjev. Nenavadno v tej zadevi je le to, da je Ewans vozil samo 1 kilometer hitreje od dovoljenih 32 kilometrov na uro, in še to s kolesom — med grobovi na wa-shingtonskem pokopališču.
Umor avstrijske cesarice Elizabete
(Grozno poročilo) je razširjal brzo-jav v soboto večer po svetu. In zgrozil se je ves svet, ko je slišal to poročilo. Zgrozili so se vzlasti Avstrijci, saj je 'to poročilo dejalo: Avstrijska cesarica Elizabeta umorjena danes popoldne v Genevi na Švicarskem. Umoril jo je neki italijanski anarhist. - Sprva, umevno, nihče ni hotel in mogel verojeti strašnemu poročilu. Ali potrdilo se je uradno. Moral je vsakdo verojeti. Kdo bi popisal velikansko žalost in grozo, ki je obšla Avstrijo, obšla ves omikani svet! Po vsi zemlji so odmevali jednaki glasovi bridkosti vsled izgube blage avstrijske vladarice, in glasovi mtžnje in studa proti prokletemu morilcu. Pa kako se je izvršil ta nesramni, naravnost satansko-zlobni zločin?
(Nesreč a,) ki je zadela cesarja in državo, bo menda ublažila politično notranjo napetost v Avstriji. Res se čujejo že nekateri glasovi od nemško-liberalne strani, naj bi se obstrukcija opustila. Češki listi brez izjeme pravijo, naj utihne zdaj vsak političen boj, naj se ublaži strankarsko sovraštvo, naj se vseh oči obra-
čajo na vladarja in naj ga podpirajo vsi pri težavnem vladanju njegovem.
(Sadarska razstava) v Ljubljani. V proslavo priredi kmetijska družba mesca oktobra sadjarsko razstavo v Ljubljani, katere se bodo gotovo tudi Dolenjci udeležili v lepem številu. Pokazati je treba, kako dobro sadje se na Dolenjskem dobi in kako pripravno je že zdaj za kupčijo. Kmetijska podružnica novomeška bo skrbela za skupno razstavo sadja iz celega novomeškega okrožja. Taisto naj bi storile druge podružnice.
(Dovoljeno vpraša n j ee.) Kedaj se vrši volitev novega cestnega odbora novomeškega? Tri leta-se že priprave vrše.
(Posestvo a prodaj.) Isto obstoji iz zidarje hiše, gospodarskih poslopij in orodja; k tenru pripada velik sadni vrt, njiva za 11 mernikov posetve in hosta. Vse je v dobrem stanu. Polovica cene lahko na posestvu ostane. Več pove lastnica.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1898)
Muhe zoper muhe
S kobahovo bombo sterilizirajo mušje samce
Muhe, ki prenašajo nalez-s d<
Ijive bolezni, so že desetletja strah in trepet lastnikov ogromnih čred goveje živine , v južnih predelih ZDA. Mu-šja nadloga prinaša dobiček le proizvajalcem insekticidov, saj morajo živonorejci na debelo posipavati pašnike s kemičnimi sredstvi zoper muhe.
Toda s strupi jih ni moč iztrebiti, iz Mehike vsako leto priletijo milijonski roji. Insekticidi pa so čedalje bolj nevarni ljudem kot pa muham.
Znanstveniki so si dolga leta belili glave, kako bi končno le ugnali muhe. Z nenavadno zamislijo so pred leti prišli na dan biologi Takole so dokazovali: mušja samica je plodna le enkrat v življenju, in ko zleže jajčeca, pogine.
Torej ni potrebno strniti drugega kot narediti mušje samce neplodne in z muhami bo konec. Proti takemu načinu iztrebljanja muh so se dolgo časa borili proizvajalci insekticidov, saj se je njihov letni dobiček povzpel tudi na 50 milijonov dolarjev; biologe so v šali spraševali, ali bodo mušje samce vsakega posebej sterilizirali s pinceto.
Ob pomoči čuvajev veterinar pregleduje gobec nekajmetrske? udava.
Izživljanje po človeško
Obiskovalci živalskega vrta so včasih tudi zlobni
Prizadevanja biologov so podpirali živinorejci, nato pa še zvezna vlada, ki je denarno podprla tovarne, v kateri vzgajajo mušje samce in jih nato obsevajo s kobaltovo bombo, kar zadostuje za popolno sterilizacijo. V tovarni blizu teksaškega mesta Mac Allena je neznosna vročina in strahotno smrdi, zato se delavci (povečini Mek-sikanci) na oddelku, kjer po obsevanju ličinke samcev pakirajo ko kavo, menjajo na vsake pol ure.
Odrasle muhe hranijo v kartonskih škatlah, iz katerih jih nato z letali trosijo po pašnikih. .Če bi novi roji muh ne prihajali iz
Mehike, potem bi bili teksa ški pašniki že tri leta (toliko
časa namreč že traja sterilizacija) brez muh, živina pa brez bolezni Zato pospešeno sterilizirajo samce, saj so uspehi več ko očitni, tovarno pa varuje vojska. Pa ne zato, da je ne bi napadli proizvajalci insekticidov, ampak zato, ker v njej opravljajo udi podtuse z biološkimi orožji.
V zagrebškem živalskem vrtu, kjer zmeraj mrgoli obiskovalcev, ni nikoli praznih šest kletk, v katerih zdravijo živali, ki največkrat obolijo zaradi človeške nepazljivosti in celo zlobe.
Zlobneži še bolj škodujejo živalim. Nekateri se izživljajo tako, da na palico pritrdijo iglo in zbadajo živali. Nekdo je v kletke nametal za kilo risalnih žebljičkov, s katerimi so si opice ranile tace. Pravo kaznivo dejanje si je privoščil obiskovalec, kije dve ribi prebodel z iglo in ju vrgel v bazen z morskimi levi Poginila sta dva leva, pri enem so našli iglo v srcu, pri drugem pa v požiralniku.
::::
••••••§•
:: :::: ••••HM
CGP
DELO
TOZD PRODAJA
▼ abl k sodelovanju
REFERENTA ZA TUJE ČASOPISE v podružnici NOVO MESTO
Želimo, da ima izbrani kandidat:
— končano dveletno administrativno ali drugo ustrezno šolo
— vsaj enoletne delovne izkušnje pri enakem ali podobnem delu
— je zanesljiv in vesten delavec in Je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v trimesečni poskusni dobi.
Za svoje delo bo izbrani kandidat stimulativno nagrajen.
PREMISLITE IN SE ODLOČITE
ter pošljite svoje prijave s potiebnimi dokazili in opisom dosedanjega dela kadrovski službi ČGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1 v 15 dneh od dneva prve objave.
To je le nekaj primerov,* katerimi se srečujejo zagrebi živalski zdravniki, ki pogos*‘ ugotavljajo, da se ne ve, kdof večje opice, obiskovalci ali nji1" podobne živali.
Veterinarji imajo pogosto opravka s prebavnimi motnjami živaU, ki so požrle vse, kar so jim zmetali ljudje. Slednji pa ne vedo, da ni vsaka hrana za vsako žival. Tako se prežvekovalci lahko zastrupijo s sladkarijami, ker ne prebavijo sladkoija; kamele ne prenesejo soh in zaradi slanih palčk dobijo drisko; često driskajo tudi opice, ki jim ljudje zmečejo na kilograme bombonov.
Previdnost ni odveč
Steklenice celo raznese
Pasji dnevi, ko so v tigovi^J sproti kopnele zaloge osvežil^ Cockt, Coca-Col, Pepsi-C«1 kislih vod in podobnega, so ** že zdavnaj iztekli, amer$ zdravniki pa so postregli s f datkom o nesrečah, do kateb*1 je prišlo, ker je razneslo steki* nice z brezalkoholnimi p! čarni, ki vsebujejo ogljikov dvf kis.
Obiskovalci še na številne druge načine nagajajo in škodujejo živahm. Tako je oče deklice, ki je hotela, da bi se zaspani krokodil začel plaziti, vrgel v žival kamen in jo oslepil na eno oko. Z jabolki se je zadavilo že nekaj labodov, žirafe pa so dobile hude prehlade zaradi obilnih kohčin sladoleda.
Živah se seveda poškodujejo tudi same med seboj. Ko je panterica v sosednjo kletko pomolila šapo, ji jo je leopard odgrizniL Čuvaj je pozabil zapreti vrata med kletkama levov in pum. Kralj Živah je dostojanstveno opazoval, kako se je njegova družica žogala z nemočnimi pumami: od sedmih so ostale žive le tri.
Pri tovrstnih nesrečah je bil1' v zadnjem letu ranjenih na de**’ tine ljudL Raziskave so pok1 zale, da je steklenice pogoS** razneslo zato, ker se je r večkratni uporabi poškodoval5 steklo. Zoper to potrošniki * veda ne morejo storiti ničesa* preostane jim le, da se dr nekaterih varnostnih ukrepe' j Ti pa so: polne steklenice d bodo na hladnem, toda ne,' zmrzovalriiku; izogibati se / treba vsakega tresenja stekleni* posebna previdnost pa je pril^ ročljiva pri odpiranju stekleni*’, Pritisk osvežilne pijače je obj’ 1 čajno tako velik, da ■zama&jj odleti sam od sebe. Po uradni*1 podatkih so zamaški 1974 škodovali obraze 32.000 Amen čanov.
<5
<r
\z
f(i
Do novega leta, ko bomo veselih družbah odpirali steU^ nice s penečimi vini, je sicef * daleč, toda (po ameriških šnjah sodeč) tudi pri osvežilni*1 pijačah previdnost ni odveč.
91-
Mingi so ga ie čakal* ^
močna straža ter ga odvedi® ri*
kolje Oko,« ga je nagov<*L . kriv, da je ena izmed 09
ki
Sumah, vdova bojevnika, 0 skrbeti zanjo in za njene 0
Ostrostrelec pa je na kra
tk'
»,.vv	  g
»Jaz sem belega rodu i** hl
običajev.« Ta odgovor ie
izmed blizu stoječih Mi*>tl’,{, in ga z vso silo zalučal v 0
( Rešitev prejšnje križanke
	r	m											
	i	i			1	0	K	is	15	0	K	A	L
	E	a	Jk		0	K	0	fc‘-	iV	D	O	V	A
	*		ri	sr:	K	1	L	A		E	N	A	K
	i..	1			A	N	E	K	0	1	D		
	■	n?	■	>5	K	0	K	1	V	V	0	D	o
	s	S	ti		S	K		S	1		I?	U	I
	A	'm	E	hi	X	0	S	T	K	V	St	O	E
	L	0	K	D	•'	rsn	L	0	A	R	A	iS	
	K	A	L	A	ai»	r	A	r		S	K	N	A
		S	l	L		B	-.r	A_	S-	A	<	A	M
		Jg	N	E	T	S	“	N	A_	R	A	V	1
Trm h ni mil
prgišče misli
Svoboda pomeni naložiti si Zgovornost. Zato se je tako Ve«ko ljudi boji.
G. B. SHAW
Ko je skušnjave konec, čed-®st ni več umetnost.
Danski pregovor
• ^ajslabši način nepravičnosti *8rana pravičnost.
PLATON
3
! del ljubljane
borišče
boksarjev
SS*
mor. »ode
t muoro
TE2Sl!llL(.
dl
orodje n čiščenje pluga
stara
lekarn.
mera
tanka
ko2ica
oglarska
koča
agencija
materina
uSica
hebr.
učenik
jemanje
življenja
prebivalci
lot
razvijalec
(fot.)
češka
pritrdilni:;
tiran
poglavar
islama
dalm.ž ime
kdor apno
i prvina
romun
tonota
vrsta
razglasa
z.ime
afr.reka
razkošje
spaka
podložnik
obzirnost
ovalna
sfcleda
kB af
mit.
letalec
aluminij
torino
)igan vida
pritok
savinje
fin.luka
m.
etuvišče. »ropaln
reka v
angliji
daneuivo
figura pri šahu
vrsta
papige
osnova
vrsta
projekcije
mesto v al2iru
I""11111  ......................................       milili................................  Illimimim..............i...........................i....i................
a
) Zakaj v SZ »trpijo” ohišnice
§-  -------------------------------------------------------------------------------------------
Ministrov članek, iz katerega vejejo uradna sovjetska stališča
|'    — ---------------------------------------------------------------------------------------
| Po Biltenu — Sovjetske novosti, ki ga izdaja poslavništvo | ovjetske zveze v Beogradu,, povzemamo zanimiv prispevek o | Osebnem podjetništvu v prvi deželi socializma, ki kaže, kakšne | Poglede imajo v Sovjetski zvezi na zasebno pubudo in osebno | oelo v gospodarstvu, zlasti še v kmetijstvu. Napisal ga je P.
| ^naniašvili, minister za finance Gruzijske SSR.
|. Temeljni zakon Sovjetske zveze |111 nedavno izdane republiške usta-| krepijo državno, kolhozno -| ^operativno in osebno lastništvo | er lastništvo družbenih argani-| Privatno lastništvo proizva-| Jalnih sredstev je že zdavnaj od-| Plavljeno, ker je zasnovano na | {Okoriščanju človeka po človeku. | ® tem v zvezi se vsiljuje vprašanje, |a*i je v Sovjetski zvezi možno | Osebno podjetništvo. Je, če je | Zasnovano izključno na osebnem | delu. Ustava dovoljuje zasebno de-| Javnost v obrtništvu, kmetijstvu in | storitveni dejavnosti ter jo podpira | Celo država z materialnimi jamstvi
1 OHIŠNICA NE I OGROŽA, MARVEČ POMAGA
I st !?aj vzamemo za primer kmetij-I DiV° Gruz'Je> kjer je najbolj raz-| jt?stranjtna individualna delovna | |.eJavnost. Gruzijski kmet uporab-| ,Ja za ohišnico, na kateri se ukvar-| w. Predvsem s sadjarstvom in
^Predvsem „  ...
| Carstvo m, zemljo, ki je v držav-*|	lastništvu. Presežke pridel-
i	ki jih ne porabi sam, proda
i it~av> ali zasebnikom. Tako je v i 1977 nakupila država več kot
polovico odkupljenega grozdja pri obdelovalcih ohišnic.
Tako zasebno gospodarstvo ni konkurenca državi, marveč ji je zaveznik in pomočnik. To je zlasti očitno v Gruziji, kjer v nekaterih goratih predelih zemlje ni mogoče obdelovati s stroji. Zakaj v takih primerih ne bi dodeljevali zemlje kmečkim družinam? To je razumno tudi s stališča socialističnega odnosa do zemlje. Na dobičku sta kmet in družba: kmet si priskrbi nujne pridelke, presežke pa proda. Zasebnik ne more konkurirati velikim kolektivnim kmetijskim gospodarstvom, zlasti takrat, ko gre za pridelovanje poljščin, ki zahtevajo velike površine, velike stroške in posebno agrotehnika
Razumljivo je, da je dejavnost zasebnega gospodarjenja urejena s predpisi Parcela ne sme meriti več kot pol hektarja, določene pa so tudi norme glede gojitve živine in perutnine. V minulih letih so v Gruziji bili primeri, da so nekateri kmetje uporabljali ohišnice in premoženje kot vir dohodkov, ki niso temeljili na delu. Da bi odpravili špekulacije, je država uvedla strožjo kontrolo nad trgovino in ce-mani pridelkov, ki zrastejo na individualnih gospodarstvih.
VAŠKA INTELIGENCA NE PLAČA DAVKA
Ljudje, ki imajo ohišnice, plačajo zelo malo davka - le poldrugo kopejko od kvadratnega metra. Več kot polovica uporabnikov teh zemljiških parcel pa je celo pov sem oproščena plačevanju davka od zemljišča. To so invalidi iz velike domovinske vojne, delovni invalidi, starejši kmetje in vaška inteligenca. Kolhozi in solhozi dajo kmetom v obdelavo sadovnjake in vrtove, posodijo jim inventar in celo tovorne avtomobile za prevoz blaga na trg ali v odkupno postajo. Razen tega jim po ugodnih cenah prodajajo plemensko živino, sortno seme, živinsko krmo in umetna gnojila.
Razen v kmetijstvu poznamo za osebno podjetništvo tudi v nekaterih drugih dejavnostih, predvsem v obrti. V naši republiki že od pradavnih časov obstajajo obrti, kot so tkanje preprog, rezbarstvo, kamnoseštvo, izdelava mozaikov, izdelava okrasov iz srebra in brona, umetniško kovanje bakra in še nekatere. Tudi danes se s temi poklici ukvarja na desettisoče mojstrov - amaterjev. Sicer pa v Gruziji ni veliko poklicnih obrtnikov. Na 5 milijonov prebivalcev ima samo 2.000 ljudi obrtniške diplome.
Ob vsem tem pa je treba poudariti, da sovjetska država ne čuti resnejše ekonomske potrebe po obstoju in delu zasebnih gospodarstev po vaseh in obrtnikov v mestih, čeprav ne more zanikati koristnosti takega dela. Država je zaveznik vsakega poštenega delovnega človeka, neodvisno od tega ali dela v tovarni, na kolhozni zemlji, v ohišnici ali pa se doma = peča z obrtjo."
=
Ji
Sovjetski režiser Dovženko je s filmom „Zemlja“ 1929 prepričal i ruske kmete, kako dobrodejna sta za državo petletni načrt in 1 kolektivizacija posestev. Zdaj država spet dovoljuje zasebno 1
gospodarstvo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
L
v-- P
Ra je obkolila poglavarja. »So-Hrast, »tl si Prazna. Tu je ubii. Ali hočeš Postati Mingo.'«
to ponudbo: J? sprejeti vaših “'»šen srd. Eden za tomahavk '‘ega mladeniča.
98.
Orožje bi ga bilo nedvomno na mestu ubilo, toda Ostrostrelec je bliskovito iztegnil roko in posrečilo se mu je, da je prestregel sekiro za ročaj. Lučaj je bil tako silen, da mu je potegnilo roko visoko nad glavo. Tako je bil potreben samo uren zamah in že je tomahavk odletel nazaj proti sovražniku, ki se ni utegnil niti zganiti. Ostro orožje je zadelo Minga kakor strela z jasnega in zgrudil se je z zdrobljeno lobanjo. Prepadeni Indijanci so se zgnetli okrog njega, ta trenutek pa je izkoristil Ostrostrelec in se kakor veter zapodil v beg.
99.
Stekel je naravnost proti jezeru, cela indijanska vojska pa za njim. Zagazil je v plitko vodo zaliva In čofotal po njej kakinlh sto korakov daleč, potem pa se je nenadoma spet pognal na breg in si utrl pot skozi grmovje. Pred njim je ležala precej gola, toda položna vzpetina. Moral jo je prečkati. Za njim so se žviigaje usule krogle in puičice, toda nobena ga ni zadela in srečno je dosegel vrh. Tu je ležalo podrto drevo. Preskočil ga je, potem pa legel in se tesno stisnil k deblu. Velika truma Mln-gov je zdrvela čezenj, a nihče ga ni opazil.
VASA
ZGODBA
Profesor krmi golobe
Profesor Bibavica je imel za seboj naporen dan. Zbudil se je slabe volje, potem pa se je nadaljevalo. Ura mu je zaostajala, tako da bi kmalu zamudil v šolo, kar se mu še ni pripetilo. V naglici je pozabil vzeti klobuk, na prehodu za pešce pa bi ga kmalu povozil nekdanji učenec Čebula. Tista „neznalica“, ki se ni mogel naučiti niti najprej
S'
dejstev, sedaj pa se petelini v takšnem avtomobilu, da ga komaj vidiš od enega ao drugega konca.
Čebula se mu je pri tem še galantno zarežal in komentiral: „Stric, vi pa kar peš v službo? Pazite na prehodih, da vas kaj ne butne!“ Za tem je še zahupal in že ga ni bilo več.
Bibavica je premišljal, kako je to življenje nepravično. Poznal je na kupe dobrih, pridnih in marljivih učencev, ki v življenju niso prišli nikamor, večina barab in nepridipravov pa je uspelo vsaj na zunaj.
Končno je prišel do šole. Bil je malo poznejši kot po navadi, opazil je le še tista nepridiprava Petra in Toneta iz 3.b, ki sta smuknila za grm. „Spet ,špricata‘ šolo, barabi.11
Bibavica ni bil hudoben, še zdaleč ne, obsojal je tiste kolege, ki so si iz ocenjevanja ustvarili močno maščevalno orožje. Bil pa je pravičen, to se pravi pravično strog.
Prišel je v razred ravno še ob pravem času, zamudil ni še nikoli. To pot pa bi ga ura kmalu spravila ob dober glas. Takoj ob prihodu je njegovo vajeno oko opazilo, da v razredu nekaj ni v redu. Šele mnogo kasneje je ugotovil, za kaj gre: v zadnji klopi ob oknu so kuhali hrenovke. Kaj taktega pa še ne! Kavo, da, to je že doživel, hrenovk, tega pa še ne. To je višek nesramnosti! O tem bo poročal v zbornici in zahteval najstrožjo kazen. Ne zaradi maščevalnosti, zgolj zaradi reda in primera drugim.
Tudi drugo uro ni imel nič boljše sreče. Trije mulci v zadnjih dveh klopeh so igrali poker. Če bi igrali tarok ali šnops, no, to bi še razumel, toda poker, kot v kakšnem „saloonu“ tam med kavboji. Kasneje je šlo malo bolje, a vseeno še narobe: v 4.c je dobil tisto barabo Lojzka z dansko pornografsko revijo. Gnusno, odurno, ni našel besed za takšno vulgarnost! Še najbolj pa ga je prizadelo, ko sta v zbornici tista dva golobradca za kemijo in psihologijo kar planila po tisti gnusobi.
Končno, roko na srce, tudi njega samega je malo retreslo. Kar z dvema naenkrat, pa še mulatka je bila ena. misliti Si ni mogel, da ljudje počno tudi takšne packarije. Saj res, kje je že ostala ta reč, saj vendar mora imeti „corpus delicti“, če želi o tem poročati!
Po glavnem odmoru je bilo znosneje. Lumparije pa so se vendar vrstile ena za drugo. Na zemljevidu je našel šaljiv napis: „Naj bo oseka ali plima, naš stari je prima.“
Le kaj so hoteli s tem reči? Vedel je, da ga za hrbtom kličejo Oseka, toda to vendar ni niti najmanj duhovito. Po kosilu bo šel na sprehod med polja, tam se bo še najbolj sprostil inspočil.
Dolgo je hodil po mestnih ulicah, nato po predmestjih, prišel je do prvih njivic, travnikov, polj. Hodil je po kolovozu, na levi je bil gozd, na desrti polje. Misli so mu tavale od predmeta do predmeta. Tako ne gre več naprej, si je mislil, vsak dan moram prenašati toliko nesramnosti, daje že preveč. Zapletel se je v pogovor s starim znancem, kmetom Boštjanom. Kako lepo in preprosto živi. Sam svoj gospodar je, nihče mu ne more ukazovati niti ga zasmehovati.
„Kako bo kaj letina? “ je ob koncu še vprašal. „Slabo, slabo!“ je odgovoril kmet razoranega obraza in žuljavih rok, »preveč nam pobere davkarija pa cene so vsak dan višje.“ Potožil je še, da sta sinova v Nemčiji, hči pa v mestu in da ne ve več, za koga sploh še dela. Bibavica je vedel, da govori to bolj iz navade. Poslovila sta se, šel je še malo naprej ob robu gozda.
Končno ga je premagala utrujenost, poiskal si je večji kamen ob robu njive. Kamen je bil umazan od zemlje, verjetno so ga šele pred kratkim izkopali. Vzel je časopis iz žepa in ga razgrnil čez kamen. Ni in ni se mogel udobno namestiti. Kakorkoli se je premikal, vedno ga je nekaj žulilo. Vstal je, pogledal kamen, imel je izboklino. Pogledal je bolje, bilo je podobno nosu. Malo je podrgnil s paličico, odkril je še usta in oči. Očitno je sedel na nekem kipu. Še malo bolje je počistil, iz blata se je vanj zazrl Zevs gromovnik.
Klasično vzgojeni profesor Bibavica je vztrepetal kot tisti ničvredneži v zbornici ob danski reviji. V mislih sije slikal Zevsa v mestnem muzeju, spodaj pa napis: Podaril mestnemu muzeju prof. Jakob Bibavica. Zevsa je ojmil z obrazom k tlom, še prej ga je malo zamazal z blatom, da ga ne bi slučajno kdo našel, in se vrnil k Boštjanu.
Boštjan ga je vprašal: „Že nazaj? Danes ste pa zgodnji!"
,,Nekam utrujen sem, razen tega sem našel na vaši njivi nekaj pomembnega41. „Kaj pa je takega? Stopiva k meni na kozarček domačega.11 Bibavica se ni branil pravega domačega žganja. Pil je zmerno, rad je imel dobro pijačo. Z Boštjanom sta se usedla k m izi, potem pa je Bibavica začel: „Zevsa sem našel, pravega gromovnika!“
Boštjan je takoj zaslutil past: „0 tem pa raje molčite, če ne, bo hudič.“ „Zakaj bi molčal, saj to je veliko kulturno odkritje! Oba bova zaslovela z njim.“
„Ne, iz tega lahko nastane samo nesreča, nesite ga v muzej, nikakor pa ne smete povedati, kje ste ga dobili.“ Profesor je obljubil, da bo storil, kakor sta se domenila, besede pa ni držal.
Zevs je dvignil dosti prahu, še najbolj pa prah po pisarnah. Bibavica je tako izgubil prijatelja, h kateremu se je rad zatekal v trenutkih utrujenosti. Kako je prišlo do tega? Kmalu po odkritju so razrili in zaplankali najboljšo Boštjanovo njivo. Postavili so napis: Arheološko nahajališče potem pa je vse zamrlo. Denaija za raziskave ni bilo, njiva pa je bila neuporabna. Bibavico je pekla vest. Od takrat dalje raje hodi v mestni park krmit golobe, k Boštjanu pa ga ni bilo več.
B. R.
spet stoji vprašanje dobre godbe odprto. Vemo, kaj pomeni za mesto dobra godba. Godba ni in ne more biti sama sebi namen, mora biti znanilec prosvete in kulture rodnega kraja.
In če ima naša godba že tako staro kulturno tradicijo, zakaj ne bi te tradicije gojila tudi v prihodnje? Svojo godbo imajo celo manjši kraji, nekateri jo tudi posojajo. Zakaj torej novomeški godbeniki ne bi končno enkrat za vselej spravili s sveta to mučno godbeno vprašanje? "
Tako Polde Cigler. Leta 1973 so v Novem mestu ustanovili Gasilski pihalni orkester Novo mesfo, ki šteje danes 30 aktivnih članov, „Gasilska godba", tako pravijo orkestru bolj po domače Novorneščani, sodeluje na vseh večjih proslavah in prireditvah v občini in^tudi izy^n. Godbeniki, ki jih vodi Anton Čeh, so na tekmovanju pihalnih orkestrov y Artičah v svoji skupini zasedli tretje mesto. Zadrye čase slišijo Novorneščani tudi kakšen promenadni koncert ali budnico. .Novomeška godba na pihala se, je očitno predramila. 0
Za korOc pa še drobna primerjava. Deset let po usta no v it v H leta 1864) je novomeška°godba meščanske garde igrala okrog 600 del: 22 arij, 3 čardaše, 38 četvork, 8 galopov, 4 mazurk^ 13 uvertur, 155 popotnic, 227 polk, 16 potpurijev, 2Qetreti, 2 budnici, 53 valčkov in 57 drugih skladb. °	„	o
Danes ima Gasilski pihalni orkester Novo mesto na sporedu okoli 50 skladb: 3 uverture, 1 fantazijo, 5 potpurijev, 1 koncertno koračnico, 2 koncerta valčka, 2 zabavni melodiji, 1 koncertno polko, 4 valčke, 1 polko, 25 koračnic in 6 žalnih koračnic.
M. B.
Novomeščane. Ustanovili so jo prej kot Ljubljančani. Meščanska garda je po koncu prve svetovne vojne prenehala obstajati, z njo pa tudi godba. Danes že pokojni Polde Cigler se je leta 1973 takole spominjal novomeških godbenih razmer po propadu Avstro-Orgske:
° - •.	O
,,Novega mesta si brez godbeni bilo mogoče zamišljati. Ob gmotniin moralni pomoči obči ne je polagoma spet oživela. Potem še je po sili razmer vdinjala temu ali onemu društvu ali organizaciji, žal nikjer za stalno. Vse je bilo nekako priložnostno, čemur pa se ni čuditi. Kdor je godbo posedoval, je moral skrbeti tako za notalije kot tudi za primerne uniforme in instrumente. Vendar se je godba nekako prežrla do druge svetovne svojne. Zlasti velik njen podpornik je bil dentist Filip Ogriš. Med vojno je godba molčala, Ct> osvoboditvijo pa so v Novem mestu na željo odseka za ljudsko prosveto ustanovili Prosvetno društvo, ki je imelo tudi godbo na pihala. Vodil jo je Tone Košiček, {(krati je bil tudi dirigent. Kakšnih posebnih uspehov pa godba ni dosegla, še posebno ne v času, ko je kot sekcija izpadla iz DPD Dušan Jereb.
Spet je iskala zatočišča. Zdaj tu, zdaj tam. Ko je bila že skoraj v popolnem razsulu, je poskusil Ivan Adam godbo ponovno dvigniti. Adam je za godbo prispeval tudi iz svojega žepa. Pa je obilo pri godbenikih premalo veselja, od oblastnih forumov pa premalo pomoči. Ivan Adam je razočaran popustil. Godci so sicer imeli še naprej vaje, nekajkrat so tudi nastopili, vendar je bilo videti, da v godbi ni pravega organizacijskega duha m naravnane kulturne, zlasti pa ne tradicionalne miselnosti. In danes
zbežal z Dunaja. Med narodi habsburškega cesarstva°so bile zahteve po svobodi in ustavnosti vse večje in vse bolj glasne. Ferdinand I. je bil prisiljen k popuščanju, odraz bolj lahke vladarske roke je bilo tudi ustanavljanje tako imenovanih „nacionalnih gard". Kot gobe po dežju so rasle v vseh večjih krajih. Novomeška „narodna straža" je štela do 140 mož, ki so bili razdeljeni na tri oddelke. Uniformirano meščansko gardo z godbo, dijaško legijo in meščansko četo.
Zapisali smo meščansko gardo z godbo. Leto 1848 je namreč,prvo, ki v Novem mestu posredno omenja ponos vsakega -kraja—mestno godbo na pihala. Novomeška mestna godba je potemtakem letos stara 130 let.
Člani novomeške ,;narodne straže" in njeni godbeniki so biliooblečeni v civilne obleke, čez prsi so imeli široke belo-modro-rdeče trakove in prav take kokarde na klobukih. Spočetka so s puškami, ki jim jih je z italijanskega bojišča poslal general Radetzky, kar0dan za dnem korakali na Trate, travnik pri Cikavi. V mesto so se vračali s pesmijo in godbo. No, vnema za korakanje je vrle gardiste kmalu rrrinila, godba nadihala pa je ostala. Uradno so jo ustanovili leta 1854, imenovala pa se je godba novomeške meščanske garde. Prva ohranjena fotografija novomeške godbe na pihala je mlajša samo 11 Set. V ovalu stoji strumno naravnano nekaj čez 20 mcž, tu so brki, uniforme, odlikovanja, bas je višji od vsake glave, za veliki boben so zataknjene činele. Dirigent je v belih hlačah, trak čez prsi je širši, možak z zalizci se strumno opira na palico, ki daje takt.
Novom eška godba meščanske garde je slovela daleč naokoli, pa še nekaj je posebej veselilo
PRAZNIK
NOVOMEŠKE
GODBE
Pisalo se je revolucionarno leto 1848. Parižani so0 v februarski revoluciji nagnaii kralja Luisa Philippa, v Avstriji pa je vrelo proti Metternichovem absolutizmu. Janez Trdina, ne-prekosljivi kronist Dolenjske, je v svoj „Notes" zapisal, kako je za pusta leta 1848 v Novem mestu trgovec Pilbach „igral v gostilni nama-škaran izvrstno Metternicha z obširnimi žepi z milijoni". Nekaj dni kasneje je pravi Metternich
DOBER DAN,
DOLENJCI
VINKO BLATNIK
Zdaj ima pokrajina v Ljubenski gori in okoli Dolenjskih Toplic že rahlo jesenski nadih. Širni gozdovi proti Kočevskemu Rogu temnijo od poznopoletnega zelenila, da ima človek občutek, kakor bi se ogromna gora dotikala neba. Tod so že divje živali. Prostora je za medvede pa tudi volkove, risa in drugo ...
Albanac je majhen zaselek pod Ljubnom. S kolovozi med vinogradi, od koder je še posebno lep razgled na vso to nenavadno lepoto roških host in dolino Dolenjskih Toplic.
Ko je bil Vinko Blatnik še deček, je bosopetil po teh strminah z enim samim zvezkom in
svinčnikom. Hodil je v partizansko šolo in se po potrebi tudi selil, če je bila šola bombardirana ali če so slučajno prišli Nemci ali beli. Tod okoli je bilo vedno veliko vojakov. V bližini med Lazami in Rožnim dolom je že na začetku revolucije zaradi izdajstva padla celotna belokranjska četa. V zimi in snegu je bila kri kakor ledene vrtnice in Vinko Blatnik je mnogo let pozneje, ko je bil že priznan in izkušen novinar, napisal kroniko in zgodbo te junaške partizanske skupine.
Svoje spise je obešal sprva na šolski stenčas, pozneje, ko pa je prišel na novomeško gimnazijo, pa se je kot dijak začel resno ukvarjati s pisanjem. Bil je organizator Dolenjskega študenta in eden tistih mladih entuziastov, ki so skušali z vsem žarom svojega mladeništva spreminjati svet.
Vinko Blatnik se spominja: Prvi človek v mojem življenju, ki mi je dal samozavest in me naučil ljubiti slovenski jezik, je bil prof. Karel Bačer. To je bil mož z izredno avtoriteto in tudi z izrednim posluhom. Njegova šola preciznega in doslednjega učenja mi je ostala dostojna podlaga za bodoče življenje."
Okoli Dolenjskega študenta so se tisti čas zbirali vsi mladi, ki so imeli v sebi željo po pisanju, na primer: Marjan Brezovar, Miloš Jakopec, Igor Tratnik, Jože Primc in mnogi drugi. Pri prvem Dolenjskem študentu so začeli tudi Ivan Perhaj pa Ivan Zoran, Pavle Zidar (takratni Zdravko Slamnik) in še bi lahko našteval.
Vinko Blatnik je bil urednik. Spominjam se nekega pomladnega popoldneva, ko sva iz Novega mesta pešačila v Šentjernej na obisk h komandirju postaje LM Ivanu Gomizlju. Bilo je kakor v starih Trdinovih časih: malo sva pešačila, malo sva se vozila na lojtrniških vozovih pa spet pešačila in gledala kmete, ki so obdelovali njive. Vinko je bil že takrat kritičen opazovalec vsega okoli sebe. Bil je prizadet in pripravljen pomagati, če je videl krivico. In krivic vseh mogočih oblik je bilo v tistih časih zelo veliko.
Dolgo je v bralcih Dolenjskega lista odzvanjal njegov socialnokritični članek: „Iskal je ljubezni, dali ste mu vrv ..Veliko njegovih reportaž in člankov lahko zasledimo v Dolenjskem listu tistega časa in upam si trditi, da so bile to prve humano in kritično pisane reportaže,
analitične in lirične hkrati, ki so pripomogle tudi k ugledu pokrajinskega časnika. Tone Gošnik in Peter Romanič, takratna edina redna sodelavca Dolenjskega lista, sta imela posluh za mlade in to je bila velika stvar.
Novinarska in študijska pot Vinka Blatnika se je tam v letih 1952—1953 nadaljevala v Ljubljani na študiju prava in predvsem pri Ljudski pravici, pozneje Ljubljanskem dnevniku, kjer je bil Blatnik korektor in novinar, angažiran pisec komentarjev in parodij na vse mogoče nepravilnosti našega družbenega življenja. Od tam izhajajo tudi začetki njegovih resnih prizadevanj, da bi v satiri razgalil človeške napake. Venceslav Bodež in Janko Špiček sta njegova psevdonima. Pod tema imenoma lahko vsak teden preberemo nove satire v Delavski enotnosti, ki ji je Vinko Blatnik že dolga leta zvest sodelavec.
Njegovi zapisi ustvarjajo polemične situacije tudi v kozerijah. Vseh teh stvari se je z leti nabralo za zajetno knjigo in prav bi bilo, da bi ta tudi izšla, saj bi bila resnična podoba socialističnega razvoja pri nas. Še posebno pozornost posveča Blatnik delavskemu samoupravljanju kot edinstvenemu pojavu v zgodovini: delavskega gibanja. Leta 1964 je končal visoko šolo za politične vede v Beogradu, zdaj pa pripravlja magisterij iz družbenih ved na temo: Razreševanje protislovja med zakonom vrednosti in samoupravnim planiranjem.
Blatnik je bil sedem let vodja službe za informacije pri CK KPS, zdaj dela pri marksističnem centru CK ZKS na oddelku za gospodarska in samoupravna vprašanja.
In kaj početi v delovnem tednu .. .?
„Si bral? "
„Kaj če sem bral? "
„Da se bo delalo po novem namesto po pet le štiri dni v tednu!"
„A, tisto neumnost. Kot da se že sedaj dela več! Kar poglej, koliko ljudi je vsak dan na cestah, na trgu, po trgovinah in lokalih. Na sestankih pa kar naprej ena in ista pesem o delu,: sedanjem in minulem."
Novinarski poklic ni lahek. Kljub vsemu pa j® to najlepši poklic na svetu. Neizmerno je ljubil novinarski poklic tudi Jože Bon, ki je na koncu umrl osamljen in zagrenjen s kanarčkom v samskem domu. Jože Bon je bil Vinkov prija-te!j.
LADISLAV LESAR
VOJAŠKI KOTIČEK
NENAVADNA
OROŽJA
Januarja 1942 je neka organizacija francoskega odporniškega gibanja poslala v London tole sporočilo: ..Skrivnostni predmeti neznanega izvora so preleteli Liege in nas vznemirili. So nekakšne okrogle plošče kot disk in beli, pod njimi pa vise privezane rumene škatle. Ob dotiku takoj eksplodirajo. Nam morda lahko poveste, kaj je to? "
Pojasnila Francozi niso dobili, zakaj ti leteči predmeti so bili britansko tajno orožje. Z njim naj bi se ubranili množičnih napadov nemškega letalstva. To so bile ,.zračne mine", ki naj bi ovirale in prestrezale nemške eskadrilje na njihovi poti proti Londonu in drugim angleškim mestom.
Šlo je za balon, ki so ga v višino izstrelili s havbico ali raketami. Ko se je balon visoko v zraku napolnil, je spustil proti zemlji nekaj sto metrov dolge jeklene žice, na katere je bilo pritrjeno razstrelivo. Z izstrelitvijo takšnih balonov v smereh, od koder so prihajala sovražna letala, je nastala nekakšna zavesa. Ko bi letala naletela nanjo, naj bi se jeklene žice ovile okoli vijakov ali kril, hkrati pa bi naboj eksplodiral ter uničil ali poškodoval letalo.
Churchill je zahteval, naj teh balonov napravijo čimveč. Nekaj minometov za istreljevanje so postavili celo na bojno ladjo Nelson. Prvi poskusi niso bili uspešni. Ker niso upoštevali vetra, so se jeklene žice zapletle v radijsko ladijsko anteno, razstrelivo se je aktiviralo. No, škode ni bilo. Churchill je moral priznati, da novo orožje še ni docela zrelo za uporabo.
Kasneje so Angleži začeli uporabljati gumijaste balone, podobne balonom za meteorološke namene. Na balon so bile pritrjene žice, na koncu vsake od njih pa škatla z razstrelivom in padalom. Žice so bile navite na boben; ko je balon dosegel predvideno višino, je posebna naprava žice avtomatsko odvila. Če bi ob žico zadelo letalo, bi se zaradi sunka odprlo padalo, zategnilo žico v nasportno smer in s tem sprožilo razstrelivo. Te ,,zračne mine" so se lahko dvignile 4500—6000 metrov visoko.
Decembra 1941, ko je nemško bombardiranje Londona doseglo vrh, so Britanci spustili v zrak več kot 2000 balonov. Zaradi slabega vremena in pomanjkljivih naprav baloni niso mogli dolgo ostati v zraku. Nekateri so strmoglavili celo na London in z razstrelivom poškodovali prenekatero hiša Po teh neuspehih je britansko navdušenje za „zračne mine" popolnoma splahnelo.
Zgodba o balonih med drugo svetovno vojno pa s tem še ni končana. Ko so ZDA začele spomladi 1942 v maščevanju za poraz pri Pearl Harbourju množično bombardirati Tokio, so Japonci začeli iskati bojno sredstvo, ki bi lahko doseglo ameriško celino. To naj bi bil balon, napravljen iz večslojnega pergamenta. Dvignil se je lahko na 9000 metrov; prav na tej višini stalno pihajo močni vetrovi prek Tihega oceana. Vsak balon je bil obtežen s 30 vrečami peska, ki naj bi ga zadrževale na ustrezni višini. Če bi balon začel padati, bi pdsebna, z barometrom povezana naprava odpela nekaj vreč peska in balon bi se začel spet dvigati. Če pa bi se dvignil previsoko, bi v napravi z barometrom poseben ventil spustil iz meha toliko vodika, da bi se balon spet spustil na 9000 metrov. Balon je bil opremljen z dvema zažigalnima bombama in razstrelivom. Zažigalne bombe naj bi v ZDA zanetile gozdne požare ter med prebivalce vnesle zmedo in strah.
Prvo serijo dvesto balonov so Japonci poslali proti ZDA na drugo obletnico ameriškega napada na Tokio. Baloni pa se niso najbolje obnesli, večina jih je popadala v morje. Kljub temu so Japonci polete nadaljevali. Do aprlia 1945 so poslali nad ZDA 9000 balonov, vendar so le redki dosegli cilj. Zanetili so nekaj gozdnih požarov, ubili 6 ljudi in porušili majhno hidro-centralo. Z vojaškega stališča nikakršen uspeh. Američani pa so se uspešno zoperstavili tudi psihološkemu učinku ,,bombardirja" dežele. O balonih ni bila objavljena niti vrsta, zanje je vedel zelo ozek krog ljudi. Požare v gozdovih je bilo lahko pojasniti z malomarnostjo. Japonci so se ujeli v nastavljeno past. Prav zato, ker ni bila o napadih v ameriških sredstvih informiranja objavljena niti najmanjša vest, so Japonci menili, da je njihova akcija neuspešna.
Z bližajočo se poletno sušo pa je postala stvar za Američane precej resna. Velikanski gozdovi na zahodni obali ZDA bi goreli kot škatlica vžigalic, če ne bi bilo protiukrepov. Z analizo peska, ki je pri enem od neeksplodiranih balonov odigral vlogo uteži, so v laboratoriju
kalifornijske univerze ugotovili, da ta pesek lahko izhaja samo iz petih japonskih obrežnih krajev. Poslali so izvidniška letala. In res so našla oporišče za spuščanje zažigalnih balonov. Leteče trdnjave so ga zravnale do tal.
Med zelo nenavadna orožja spada tudi postopek, ki so ga sovjetske enote uporabljale poleti 1941, ko so nemški oklepniki prodirali skozi Ukrajino. Reke nemških tankov sovjeti z malokalibrskimi protitankovskimi topovi niso mogli ustaviti, imeli so jih premalo, za met steklenice z zažigalno snovjo pa je treba veliko poguma in tudi sreče.
Nekega dne, ko so nemški „pantri" prodirali proti neki ukrajinski vasi, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Proti tanku, ki je bil na čelu, je tekel pes, ki je na hrbtu nosil nekakšno bisago, na katero je bila pritrjena palica. Hkrati s tem psom je proti nemškim tankom teklo še več drugih psov z enakim tovorom. Nemci so začeli
streljali nanje, vendar jih niso mogli ustaviti Prvi pes je srečno pritekel do tanka in se splazil podenj. Palica, ki je molela iz bisage, je imela udarno iglo, ki je aktivirala eksplozivo. Odjeknila je eksplozija in tanku pretrgala gosenico-Zmedena posadka je planila na prosto in začela kričati: „Pazite! Minirani psi!"
Kasneje se je zvedelo, da so na sovjetski strani izurili za opravljanje te vrste nalog na stotine psov. In to tako, da jim nekaj dni niso dali ničesar jesti, hrano so lačni psi lahko dobili samo pod premikajočimi se tanki. Urjenje j® trajalo več tednov, psi so namreč le počasi premagali strah pred ropotajočimi in cvilečimi vozili.
Na tak način so v začetku vojne uničilj precej nemških tankov, Nemci pa so takoj odgovorili z protiukrepom: v vsaki vasi, ki sojo zavzeli, so takoj pobili tudi vse pse.
V. G.
A
Cllcdittic v Kovim - mo Ha.
Na fvctih treh kraljov dan 1848 bo v sdrushbc-liiflil od s bran ih igran:
V<‘IVIi dan,
ali:
M a (i z h e k f c s li e n i.
Komedija v 5 delih s petjam.
Ponaredil po franzofki, ,,/a folle journee, ou le mariage de Figaro, par Mr, de licaiimarchau“ Anton Linhart.
OJ^BS:
Baron Naletel. ^	v
flosalija, njegova gofpa.
Matizhek, g^rajfhinfki vertnar. Neahika, hifhna.
Tonzhek, uzhenez na vakanzah. . Sraefhnjava, befednik na felib. Shuahek, grajfhinfki kaozclir. Budalo, njegov pifar.
Jeriza, ahupanova hzhi. .	%
Jaka, fluahabnik.	N
Gafhpcr, delovez.
Brizh.
Godli, km»bki fantje ino dckliihi.
S	a v
'V / - S ■ . . . j ■■■	/1*-1 ': •
.//, /k	f	'
/ir * sj .	/y	'
tfCU* y	j	/
*	/ /	+ i/}-x\
/c r’-L
■ , /f yx>>.	'x "	' 'rr/t./
£ • ‘ / * ' '
./vcU' ‘I' '
/Ž '%-■
. . si +.. // «*>V
Sgotlbc kraj je gorcnfk graj, liliso neke vafi.
Sa perftop per-tleli 20 kr., na oklep 10 kr.
iSazhetck ob fedmi uri svezher.
»MATIČKOVE”
(NE)ZGODE
Svobodoljubne in narodoljubne ideje prosvet-Ijenstva so v Novem mestu vzniknile nekoliko kasneje kot v drugih deželnih središčih, prinašali Pa so jih največ mlajši izobraženci, ki so dobili službo v na novo odprtih državnih uradih. V prebijajočem se narodnem gibanju, ki je sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja zajelo mesto ob ^rki in nedvomno tudi prispevalo k padcu Metternichovega absolutizma, sta vodilno sodelo-
vala advokat dr. Jožef Rozina, eden od Prešer-novnih tekmecev, ki so se potegovali za podeželske advokature, in s Prema pri Ilirski Bistrici premeščeni aktuar okrajnega komisariata Franc Polak. Slednji je sicer v Novem mestu deloval le nekaj časa, vendar dovolj, da se je spomin nanj ohranil v najlepši luči.
Čim bolj se je bližal Metternichov padec, tem bolj se je čutila sproščenost ljudi tudi v Novem
mestu. Posebno dejavni so bili mladi in zgodovinski viri navajajo, da so dajali svoji „prevratnosti" duška na razne načine. Med najbolj navdušenimi rodoljubi, ki so začeli javno in glasno razglašati svojo narodno pripadnost in zavest, je bil Franc Polak. Hitro je pridobil skupino somišljenikov in jih prepričal, da bi svojim someščanom na odru prikazali tudi kakšno slovensko igro. Naneslo je, da so izbrali Prešernovo priredbo Linhartovega ..Matička", morda tudi zato, ker ta komedija smeši fevdalce in reakcionarno gospodo, uprizoritev pa bi pomenila nič manj kot revolucionarno dejanje. Prva predstava je bila „na treh krajlov dan", 6. januarja 1848 v prostorih Kazine, v nekdanji hiši Matije Kastelca in takratni gostilni „Pri soncu".
S plakata, s katerim je ..gledišče v Novim mestu" vabilo na ogled ..Veselega dne," „kome-dije v petih delih s petjam", ki jo je „po francoski ,La folle journee ou le mariage de Figaro' par Mr. de Beaumarchais ponaredil Anton Linhart", je razvidno, da je bil ..začetek uprizoritve ob sedmi uri zvečer" in da je bilo „za perstop per tleh" treba odšteti po 20, za „na oklep" pa po 10 kron. Na taisti plakat je nekdo kasneje zapisal tudi imena igralcev, da vemo, kdo so nastopili v posameznih vlogah. Naletela je igral akcesist Lovrenc Gorjup, Jerico njegova žena, baronico žena pisarja Jerneja Groma, Matička pisar Maksimilijan Javornik, Nežko (neka) gospa Dicenti, Tončka gospodična Benediktova (sestra praktikanta Janeza Benediktah Zmešnjavo sam organizator igre Franc Polak, Žužka pisar Jožef Zupančič, Budala praktikant Janez Rehar, Jaka praktikant Anton Sandri, Gašperja praktikant Karel Schramek in biriča neki Kaiserle. Kdo je uglasbil kuplete, ni znano, prav tako pa niso znani tudi drugi sodelavci. Toda že navedena imena kažejo, da so v uprizoritvi slovenske igre nastopili tudi tujci — neslovenci, po čemer tudi lahko sklepamo, da je nasršenost proti razmeram pod Metternichovim režimom bila zares huda.
O dogodku so poročale samo Bleivveisove ,.Kmetijske in rokodelske novice", in še to na kratko med tako imenovanimi ..domorodnimi novicami". Tako v številki, ki je izšla 12. junarja 1848, lahko preberemo: „V Novim mestu na Dolenskim so na sv. treh kraljev dan zbrani domorodci igrali Linhartovo krajnsko komedijo v 5 delih s petjem, pod imenom, Veseli dan ali Matiček se ženi. Okoli 300 ljudi je v gledišu v kazini zbranih bilo, ki so toliko dopadenja na ti veseli igri našli, da je bila v nedeljo potem drugič igrana. Gospodje igravci, gospe in gospodične igravke: vsi so se prav mojstrsko obnesli".
„Laibacher Zeitung" kot osrednje deželno glasilo je novomeški kulturni dogodek zamolčala, saj ni niti na njenih rednih straneh niti v njeni literarni prilogi „lllyrisches Blatt" iz tistega časa najti ustrezne beležke. Šele pol leta zatem, natanko 18. julija 1848, je „Sloveniens Blatt", ki je začel izhajati v Novem mestu in ga je urejal Franc Polak, pojasnil, da je bila recenzija o uprizoritvi ..Matička" v novomeškem ..gledišu" napisana in poslana, da pa je ..znanec v Ljubljani" objavo zavrnil. Pisec recenzije je bil bržkone sam Polak, „znanec v Ljubljani" pa urednik „Laibacher Zeitung" Leopold Kordeš, bivši dijak novomeške
gimnazije. V članku, objavljenem leta 1933, Alojz Turk meni, da je Kordeš objavo recenzije zavrnil iz razumljivih razlogov: saj bi sicer „ve-soljna Kranjska" zvedela, da je bil ..Matiček" prvi s sijajnim uspehom uprizorjen v podeželskem mestecu, ne pa v prestolni Ljubljani, ki se je že ponašala s tem, da je dobre pol stoletja prej z velikim uspehom prva predstavila pri nas ,.Županovo Micko" istega avtorja.
Dr. Alojz Turk je v omenjenem članku tudi prvi dokazal, da je ..Matiček" svoj krst prestal na novomeškem, ne pa na kakšnem drugem odru, in tako popravil krivico, ki so jo literarni zgodovinarji in raziskovalci Linhartovega življenja in dela storili Novemu mestu. Vse do tridesetih let tega stoletja so se kar vsi po vrsti sklicevali na Korde-ševo nedokazano navedbo v „lllyrisches Blatt", da so ..Matička igrali v Ljubljani že 1790. oziroma 1792. celo ..večkrat" in da je pri teh uprizoritvah sodeloval Franc grof Hohenvvart. Dokaz za to bi morda našli le v ljubljanskem gledališkem časopisu, ki je izhajal vsaj od 1786, vendar pa danes ni dosegljiv. Alfonz Gspan meni, da je Kordeš očitno zamenjal ..Matička" z ..Županovo Micko", ki pa so jo v omenjenih letih resnično in z uspehom uprizarjali.
Ljubljana je doživela svojo krstno predstavo ..Matička" več kot eno leto za Novim mestom — šele 24. januarja 1849, prireditev pa je oskrbelo Slovensko društvo. ..Vesela igra je ljudem močno dopadla," so pisale Bleivveisove ..Novice". Iz sicer skopega poročilca zvemo še to, da je bilo „glediše tako polno, da se je vse terlo, in slovenskimu društvu je ta igra čez vse stroške naklonila gotovih 124 goldinarjev". Poročevalec prvega slovenskega političnega lista ..Slovenija" se ni zadovoljil zgolj s splošno označitvijo dela, ki je bilo predstavljeno nekoliko spremenjeno, ampak je poudaril, da je bila uprizoritev priložnost za narodnostno in politično manifestacijo.
„Matička" so potem še neštetokrat uprizorili, vendar so do sredine tridesetih let 20. stoletja vse predstave pripravili diletantje — gledališki amaterji. Prvič so poklicni igralci to Linhartovo komedijo naštudirali pred nekaj več kot štirimi desetletji: tedaj ga je imelo na odru Narodno gledališče v Ljubljani. Ali slej ko prej ostane, da je „Matiček" doživel prvo slovensko izvedbo v Novem mestu. Leta 1968 - ob 120-letnici tega dogodka, ki je bil, kakor je pisal Alojz Turk, sicer bela vrana v dobi Metternichovega absolutizma, hkrati pa lastovica znanilka „pomladi narodov"
—	so Novomeščani kraj prve predstave znamenite Linhartove komedije počastili s spominsko ploščo. Plošča je vzidana na pročelju nekdanje Kastelčeve hiše, ob vhodu v upravno stavbo kmetijske zadruge Krka ob Cesti komandanta Staneta.
Novomeški gledališčniki so „Matička" spet postavili na oder šele po drugi svetovni vojni — 7. februarja 1948, torej ob 100-letnici prve uprizoritve. Igrali pa so ga potem večkrat tudi v drugih krajih na Dolenjskem. ..Županova Micka" in ..Matiček" sta dolenjskim amaterjem pomenila preizkus znanja in sposobnosti, občinstvo pa se je vselej imenitno zabavalo ob vragolijah glavnih junakov iz obeh komedij.
I. ZORAN
Letošnjega 29. avgusta je minilo 90 let, odkar je bila v ribniški dolini ustanovljena posojilnica. Ideja samopomoči v kmetijstvu, mali obrti in
KAKO JE URBAN VARČEVAL PRED 90 LETI
trgovini je namreč precej časa predtem živela tudi v Ribnici. Kmetje, mali trgovci in obrtniki so bili tiste čase v zelo težavnem položaju. Pre-
puščeni so bili na milost in nemilost oderuhom. In za ustanovitev sta imela še največ zaslug notar Franc Erhovinc iz Ribnice in predstojnik ribniške sodnije Franc Višnikar, ki je bil po rodu Ljubljančan. Z drugimi člani pripravljalnega odbora sta sestavila pravila za delo posojilnice, ki jih je takratna deželna vlada v Ljubljani potrdila 1. januarja 1888. V zadružni register pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bila vpisana 29. avgusta 1888, in sicer pod številko 1221 z imenom ..Posojilnica v Ribnici".
Prvo streho nad glavo je nova in za dolino izredno pomembna ustanova dobila v stavbi Ivana Arka, ki so jo kasneje preuredili v hlev, danes pa je na njenem mestu restavracija ribniškega hotela. Poziv odbora, naj prebivalci pristopijo k posojilnici, je imel velik uspeh, saj se je takoj vpisalo 40 zadružnikov. Glavni delež je znašal 50, opravilni pa 5 goldinarjev. Prvi je denar 1. junija vložil Janez Bojc iz Dolenje vasi 41, takoj naslednji dan pa je hranilnica omogočila tudi prvo posojilo: dobil ga je Janez Lovšin iz Goriče vasi.
Podatki o poslovanju posojilnice v prvem poslovnem polletju so bili ohrabrujoči. Zaključni račun dokazuje, da je imela ustanova za 227.624,94 krone prometa. Podpisanih je bilo 186 glavnih deležev v skupnem znesku 18.600 kron in 139 opravilnih deležev v znesku 1.300 kron. Hranilnih vlog je bilo 167, in sicer v vrednosti 85.74,26 kron, izdanih pa je bilo 137 posojil v celotnem znesku 101. 706,24 krone.
Ribniški .finančniki' so za spremljanje poslovanja vsakih deset let izdelali primerjalne tabele za celoten promet. Tako je imela posojilnica leta 1897 že 1.099.922 kron prometa, deset let kasneje 4.264,880 kron prometa itd. 1919 je bila krona spremenjena v dinarje.
Razumljivo je, da se je pri poslovanju hranilnica mnogokrat srečevala z različnimi težavami, predvsem zavoljo nihanja mednarodnega vrednotenja dinarja. Pa vendar ni bila nikoli v nevarnosti, kajti bila je v spretnih rokah preudarnih mož, ki so znali krmariti v najbolj kriznih obdobjih.
Posojilnica, ki je bila namenjena gospodarskemu razcvetu Ribniške doline, je kmalu dobila tudi nasprotnike. Veliko težav so ji povzročili
predvsem pred 1. svetovno vojno in po njej. Zagrizen boj med klerikalci in liberalci, ki tudi Ribniški dolini ni prizanesel, se je kazal tudi na gospodarskem področju. Nasportniki so poskrbeli za konkurenco in ustanovili hranilnico, ki je združevala bogastvo klerikalcev. Toda naj so še tako ovirali delo naprednjakov, se jim načrti niso posrečili. Prva ribniška hranilnica je zdržala vse do osvoboditve, delala je tudi v svobodi do trenutka, ko smo pričeli tudi denarno gospodarstvo urejevati po smernicah svobodne socialistične Jugoslavije. Nekdanji domači intriganti so z okupatorji vred za vedno zapustili dolino, ki se jim ni pustila izkoriščati.
Posojilnica (na njeno obletnico so v Ribnici pozabili) je vedno čutila z ljudstvom. Spomnila se je pogorelcev: I. 1915 je pomagala vaščanom Velike in Male Mlake, pet let kasneje so bili njene pomoči deležni občani iz Dvorske vasi, 1926 je priskočila na pomoč Prigoričanom. Prispevala je tudi za popravilo romarske cerkve pri Novi Štifti, ko je zgorela glavna kupola, izdatno je podpirala Rdeči križ, sodelovala je pri odpravljanju posledic velikih poplav leta 1926.
Napredni hranilniški možje so se vedno zavedali odgovornih nalog in položaja, ki so ga imeli. Od ustanovitve dalje so iz svojih skladov podpirali kulturno dejavnost, Šolsk o Ciril—Metodovo društvo. Poskrbeli so, da je lahko študiralo precej revnih dijakov. Prav tako je hranilnica darovala zemljišče za zidanje deške osnovne šole. Prav gotovo pa je bil največji dar Ribniški dolini njen boj za ustanovitev meščanske šole v Ribnici. Ko je kasneje kazalo, da bodo morali šolo zaradi pomanjkanja prostorov zapreti, je zopet priskočila na pomoč domača hranilnica. Za tisti čas je zgradila zelo mogočno stavbo in šolski zvonec v meščanski šoli potem še dolgo ni utihnil. Kaj je to pomenilo za tedanje čase, vedo najbolj tisti, ki so prišli iz šolskih klopi meščanske šole in lahko nato študirali naprej.
Žal se na visoko obletnico ribniške posojilnice, ki je za napredek doline prispevala zelo veliko, v Ribnici ni spomnil skoraj nihče. Ob določenih trenutkih je potrebno pogledati malce nazaj, kajti naše življenje je le povezano z zgodovino. In če bomo poznali življenje naših prednikov, bomo znali pravilno vrednotiti svoje življenjske razmere, delo in življenje naših očetov in dedov.
ANDREJ ARKO
DOLENJSKI LIST
Kmalu bo tisoč let, kar je merseburški škof Thietmar opisal Štetin na Pomorjanskem, troglavo mesto na treh gričih, kjer so imeli poganski severni Slovani svoja svetišča. Najvišji grič je bil posvečen bogu Triglavu, njegov trroglavi kip je krasil hramovo notranjščino. Razširjevalec krščanske vere škof Oton Bamberški je bojda, tako pišejo njegovi biografi, z lastno roko razbil Triglavov trup. Tri glave, ki so slovanskemu bogu dale ime, pa je Oton poslal papežu Kalikstu v Rim, da bi dokazal versko spreobračanje podložnih mu rodov. Takrat je bila tudi prvič zapisana beseda Triglav (Triglous).
Za časa prosvetljenstva sta Zoisov in Vodnikov krožek mrzlično iskala sledi staroslovenske kulture. Linhart je postavil boga severnih Slovanov v Julijske Alpe, ker nosi njihov najvišji vrh isto ime. Takole je zapisal: „Triglav, triglavi bog, kako že ime pove, ker so mu pripisovali gospostvo nad zrakom, zemljo in vodo. Častili so ga posebno Slovani, prebivajoči v severni Nemčiji, kjer so mu zgradili lepe hrame. Gora v Bohinju, ki je najvišja na Kranjskem, polna slik divje narave, je menda imenovana po tem božanstvu."
Poskusov, ki naj dokažejo vsaj možnost, da so imeli Slovenci goro Triglav za boga, je bilo seveda še več. Večinoma izvirajo iz želje dokazati slovensko starožitnost Morda je to najbolje povedal dr. V. Bohinec, ki si je postavil naslednje vprašanje: „Ali ima Triglav svoje ime res po starem troglavem slovanskem bogu? " Sam sebi odgovarja in še naprej dvomi: ..Verjetneje je, da je ta predstava nastala šele pozneje pri domoljubnih pisateljih, akoravno ni izključeno, da so ga tudi naši predniki častili".
Dejstvo je tudi danes, da nam primerjalno veroslovje žal ne more nuditi dokazov za obstoj boga Triglava med Slovenci. Za znanost je ime naše najvišje gore skrivnost
Po drugi strani pa je „triglav" zelo stara beseda severnih in južnih Slovanov; z njo se še danes srečujemo na Pomorjanskem, v dolini Ibra, v Črni gori, Dinarskem gorstvu itd. Zanimivo je tudi prizadevanje Adolfa Gstirnerja, graškega profesorja in Kugvjevega vrstnika, ki je sledil imenu Triglav v srednji vek. Našel je listino iz leta 1664, skupaj z Orožnom in Rusom pa dokazal, da je moral biti Triglav omenjen kot mejna točka v še starejših, danes izgubljenih virih. Najstarejši sega v leto 1452.
Zanimivo je tudi, da so stari prebivalci Julijskih Alp novonaseljenim Slovencem posredovali tudi svoje označbe za glavna pogorja, kraje in reke. Iz predslovanske dobe so imena Savus, Dravus, Aesontius (Soča), Julijske Alpe, Koroško, Kranjsko, Karavanke in še nekatera druga. Domala vsa ostala krajevna imena v Julijških Alpah pa so slovenskega izvora (Mangrt, Travnik, Vršič, Prosek, Zadnjica, Pihavec, Luknja, Krma itd.); lahko torej trdimo, da so bili Slovenci prvi,
DOLENJSKA
NOGA
NA
PROKLETIJAH
Danilo se je in črnogorski in albanski pastirji so s piščalmi za trenutek zmotili kristalno čisto jutro. Prokletije. Bile so pogreznjene v veličasten molk, ki je opozarjal na slikovitost črnogorskih planin. V taboru, ki sta ga postavila Stane Moko-tar in Stojan Golob, člana alpinističnega odseka novomeškega Planinskega društva, se je nov dan začel že veliko poprej, preden so zvoki piščali domačih pastirjev pozdravili, jutro in temne gore v ozadju.
Je že tako, da si ljubitelji gora potem, ko premagajo domače strmine, zaželijo bolj strmih in zahtevnejših ovir, zato ker ponudijo, ko so zmagale, zadoščenje, vero v duševne in telesne moči, širši razgled.
S skrivnostjo za Dolenjce nekoliko odmaknjenih gora so se dodobra spoznali tudi člani novomeškega alpinističnega odseka. Sprva so plezali po kandijskem železniškem mostu, poskusili so se v gorjanskih stenah, nadaljevali v zahtevnih slovenskih stenah. In gore so jih očarale, prav tako planinci. Z njihovih obrazov niso brali utesneje-nosti delovnih dni, ko skrbi vodijo vajeti. Gore pomagajo, da pozabiš na službo, zakajene sestanke. V objemu grebenov in neba se umakneš delu, pljuča se bolj širijo, sonce je prisotnejše, človek postane — človek: besede so jasnejše, prijaznejše, pogovoriš se z neznancem in po kilometrih prehojenih poti čutiš, da si bližji zemlji, da si postal enostaven. Zagrizeš se v steno, jo premaguješ, premagaš. Prijateljstva, sklenjena visoko pod nebom, pa so trdnejša od tistih, sklenjenih v dolini. Tudi zaradi tega so se člani PD Novo mesto zapisali goram z vsem srcem.
Peščica mladih Dolenjcev pa je naredila korak naprej: odločila se je za športno alpinistiko in si za prvo odpravo izbrala oddaljene Prokletije. Skupina šestih gornikov je po štirimesečnih pripravah na zahtevno nalogo doma pripravila kar 15 sodov, v katere so spravili 429 kg prtljage. Za prevoz tovora in dveh mladih planincev. Staneta Mokotarja in Stojana Goloba, so se ponudili Straški ..Gorjanci". Ko sta Novomeščana prispela v Gusinje, sta prijavila odpravo in s pomočjo pripadnikov milice dobila voz za transport v Grbajo. Bazo sta postavila na pašniku Sabrije Durakovič in se povezala z okoličani.
Nekaj dni kasneje je Novo mesto zapustil drugi del odprave. Po 17 urah vožnje z vlakom do Bije-
lega polja in po prevoženih kilometrih z avtobusi (vožnja je trajala dobrih šest ur) do Gusinja, so morali Marko Švent, Miro Jovič, Silvo F ir in Janez Železnik peš še 7 km do Grbaje. Ko so prišli v tabor, so si ogledali okolico, postavili preostali del baze, uredili kuhinjo itd. in se dogovorili za naslednji dan ter krenili k počitku.
Prvo jutro je Dolenjce prebudila tišina Prokletij. Novomeška dolina in skrbi, zavoljo katerih so
bili vklenjeni v delo in študij, je bila že zdavnaj pozabljena. Hitro so začeli uresničevati zastavljene načrte. Čakale so jih Prokletije, gorstvo, ki je slabo raziskano. Poiskati so morali prostor in postaviti plezalni tabor, v katerem bi počivale naveze. Odločili so se za Krošnjo, planino med Očnjakom in Maja Hekuritom (albansko ime), in sicer v višini 1800 m. Šotora niso postavljali, ker so našli primerno naravno zavetišče Pečurko, kamor so spravili stiroporna ležišča, spalne vreče.
TRIGLAV, GORA IN SIMBOL
ki so te gore in planine poimenovali. Čeprav	f
najstarejši viri slovenskega Triglava ne omenjajo,	£
je vendar zelo verjetno, da sega ime v pogansko dobo Slovencev.
Druga pota, ki naj bi pripeljala do izvora imena Triglav, naj bi bila oblika te gore. Znameniti Kugy pripoveduje, da je že v mladih letih iskal v Triglavu tri vrhove, pa je odnehal, „saj treh vrhov v hribolažčevem smislu ni, vsaj ne takih, ki bi tako zadeli v oči, da bi ga vsakdo zaradi tega imenoval Triglav. Tudi Mali Triglav ni vrh ..."
Prof, dr. A. Melik pa nasprotno trdi, „da se tri , glave od bohinjske strani, kjer imamo sledove najstarejše obljudenosti, prav dobro vidijo, posebno od Velega polja. Prav tako se tri glave jako dobro vidijo iz osrednje Slovenije, vzemimo iz okolice Ljubljane."
Naš znani geolog Ferdo Seidl je videl samo dva vrha, po dr. Henriku Tumi pa je dal Triglavu ime slovenski pastir z južne strani. Tuma: „Ko sonce obsije proti poldnevu triglavsko teme, zariše zadnja senca obliko treh glav. Še točneje se vidi Triglav, ko prvi sneg pobeli vrhove skalnatih dveh žmul tik pod vrhom. Raz goriško mejno gorovje od juga, pa tudi iz vasi Fužine, se takrat troglavi vrh prav točno izraža. Od severa te oblike od nikoder ne dobimo; zato je Triglav le bohinjsko ime in Valvasor je mogel od gorenjske strani čuti samo za ime Krma."
Za konec še mnenje Evgena Lovšina, dolenjskega rojaka in planinskega pisatelja, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju življenja Otone Župančiča, ekonomiji in goram. V knjigi „v Triglavu in v njegovi soseščini" pravi takole:
„Pred nami sta dve ostro začrtani tezi o poimenovanju našega najvišjega gorovja in vrha: po staroslovanskem bogu Triglavu in po gorski Triglavovi obliki. Prvi domnevi manjka dokazov, pa so se mnogi znanstveniki, posebej geografi, opredelili za drugo stališče. Pojavile so se nemajhne težave. Gstirner, Kugy in Tuma vidijo samo en vrh, Seidl dva, Melik in Rus pa tri in več. Tisti, ki so videli tri vrhove ali vsaj tri sence, pa se ne ujemajo niti v nebesni strani, eni so za južno, drugi za severno, niti v kraju opazovanja, naštevajo kraje Velo polje, Dovje, Ljubljansko polje, Bohinj in goriške gore."
Lovšin dodaja, kako nekateri trdijo, da ime Triglav celo šestero imen: Triglav, T'rgwoU, Krma, Babji zob, Kum, Klek in Beli vrh. Današnja in prihodnje generacije pa bodo vedele samo še za Triglav.
Najbrž nikoli ne bo odgovorjeno na vprašanje, od kdaj, od kod in zakaj ime Triglav. Po drug1 strani najvišja jugoslovanska gora celo treh vrhov nima, vsaj v hribolažčevem smislu ne.
In vendar je Triglav več kot 2863 metrov visok kup skalovja in kamenja. Za Slovence je Triglav gora ii% simbol. Enoten simbol, ki je pomagal dobiti že prenekatero bitko.
M. B-
kuhalnik in hrano za naveze. Drugi plezalni tabor so postavili v Medjukamlju (2000 m) in ga opremili podobno kot prvega. Vsak, ki je v bazi P°‘ čival, je bil zadolžen za kuhanje in nakup hrane v Gusinju, za pospravljanje tabora in oskrbovanje plezalnih taborov.
In uspehi so se vrstili. Tudi zaradi tega je bil glavni tabor skorajda prazen. Dolenjci so namreč prav vse dneve plezali po še neznanih stenah i° postavili precej novih smeri. Tri najtežje so P°' imenovali. Prokletije imajo sedaj „Novomešk0 smer" in dve „Dolenjski smeri". Tako so zmage, ki so jih izbojevali mladi člani novomeškega alpinističnega odseka v boju s stenami, ki ne poznajo markiranih poti ali gorskih reševalnih služb, rodi; le lepe uspehe. Opravljene smeri so Novomeščan' prijavili Plezalni zvezi Slovenije, ta pa bo o novih uspehih slovenskih alpinistov obvestila Jugoslovansko zvezo. Vse skupaj bo šlo v register pl®" žalnih smeri in v nove vodnike o Prokletijah. Marko in njegovi tovariši bodo povrhu vsega P°' skrbeli za vodnik s področja Komova, ki do sedaj vodniško sploh ni bilo obdelano.
..Plezalsko je bila odprava zelo uspešna," i® dejal vodja Marko Švent, „čeprav nismo obdelaj1 področja Nedjinata. Za to nismo bili krivi mi, pač pa slabe avtobusne zveze. V Gusinju ni namreč nič nenavadnega, če avtobus zakasni kar cel dan. Sicer pa smo bili nad sprejemom domačinov izredno zadovoljni. Nismo verjeli, da še živijo tako gostoljubni ljudje . .."
Člani novomešKega alpinističnega odseka so v dvanajstih dneh opravili 56 plezalnih vzponov (več kot 9 na člana, od tega 23 prvenstvenih smeri). Skupno so opravili 554 ur gibanja ali vsak izmed njih 7,5 ur na dan. Skopi podatki povedo, da je bila odprava ..Prokletije '78" dobro pripravljena in izpeljana. Štirimesečno delo pred odhodom je rodilo lep uspeh mladega dolenjskega pl®' ninstva in alpinizma, Marko Švent pa poudarja« da gre veliko zaslug za to tudi dolenjskemu združenemu delu, ki je njihov podvig podprlo finančno in materialno.
J. pezelJ
„kau gumi" je molel v zameno ali razglednico ali šopek, največkrat pa značko.
O zgledni čistoči po ulicah in parkih ne bi govorila, ker je to že znana stvar. Nikjer nismo videli niti enega čika na tleh, nikjer človeka, da bi kaj odvrgel na tla. Ker sem sama strastna kadilka, sem takoj tudi ugotovila, da tam na splošno ljudje manj kadijo. Po cesti redko vidiš moškega s cigareto v ustih, ženske pa sploh ne."
Najbrž so do podobnih ugotovitev prišli tudi številni drugi turisti, Slovenci in Dolenjci, ki v zadnjih letih čedalje bolj silijo na Vzhod. Mongolija pa je zaenkrat še dežela, v kateri do letos ni bilo množičnih obiskov naših ljudi.
„Ne bom pravila o številu prebivalstva in drugih statističnih podatkih, ki jih je dobiti v prospektih, ampak o drugih vtisih, ki so neizbrisni. Mongolija me je očarala že ob prihodu na letališče. Vse vodičke nosijo obleko, ki je neke vrste narodna noša. Gre za širšo haljo modre ali lila barve, prevezano navadno z oranžnim širokim pasom in na več krajih zapeto z zlatimi zaponkami. Dekleta so sicer manjše postave (kot vsi Mongolci), vendar zelo lepa. Vse imajo krasne črne lase, nekatere še nosijo kite, druge pa k narodni noši povsem moderno paževsko pričesko.
Pokrajino sem si predstavljala bolj pusto, stepno, vendar je severni del Mongolije precej zelen. Živine smo okrog Ulan Batorja videli bolj malo, prav tako polj. Ulan Bator je moderno mesto s krasnimi muzeji, stavbe pa imajo skoro vse novogrški slog s stebri kot na primer dunajski parlament. Ulice so široke, stavbe navadno štirinadstropne. Za tujce so zlasti zanimiva naselja jurt, ki jih vidiš ponekod tik mesta, ponekod malo bolj na deželi, vendar so vsa obdana z ograjo. Skupine „jurt" štejejo sto takih bivališč, v katerih so tamkajšni podeželani vajeni živeti na prostem. Ker je Mongolija zelo bogata z rudo in hitro razvija industrijo, potrebujejo delovno silo in ljudi s podeželja vabijo v mesto. Za mnoge bi bil prehud „šok" zamenjati bivališče v jurti s stanovanjem v bloku, zato te ljudi naseljujejo ob mestu na način, kakršnega so vajeni. Ko se privadijo, se čez čas posebno mlajši selijo v bloke, starejši pa kar ostanejo."	»
Če bi prof. Jankovičeva hotela vse svoje potovalne vtise obelodaniti, bi se morala lotiti pisanja knjige. V začetku šestedestih let, deloma tudi že prej, je raje potovala z ladjo, medtem ko ji zadnje čase zaradi udobja najbolj prija letalo. Z ladjo je bila na potovanju po Egiptu, na Kreti, Krfu. Drugič je križarila po zahodnem Sredozemlju, si ogledala Malto, Tunis in Korziko, spet drugič Španijo, Kanarske otoke, Lizbono, Seviljo, Neapelj. Da je po okoliških državah prekrižarila glavne znamenitosti in večja mesta po dolgem in počez, sploh ni potrebno omenjati. In da je dodobra spoznala najprej domovino od Djevdjelije do Triglava, preden je sploh začela hoditi na tuje, se tudi njej zdi samo po sebi umevno.
„Kje je bilo najlepše? " sem vprašala.
„Težko je reči. Vožnja po puščavi iz Aleksandrije k piramidam je doživetje zase. Tudi, ko sem stopila v puščavski pesek in brodila po njem, je bil užitek. Ganil pa me je na primer prihod na Malto. Pred več leti, ko tam še niso poznali jugoslovanskih turistov, nas je na obali, kamor smo z ladje prišli z motornim čolnom, čakala skupina otrok. Bili so v narodnih nošah, nosili so blazinice, na njih pa šopke in napis „Welcome to Malta".
Nepozaben je bil zame prihod v Lizbono po reki Tejo. Med najlepša mesta, ki sem jih kjerkoli videla, štejem Leningrad in Lizbono. Govorim o tujih mestih, prepričana pa sem, da imamo doma take zgodovinske, etnografske in naravne znamenitosti, kakršne redko vidiš po svetu. Mi jih premalo poudarjamo in jih še ne znamo prav izkoristiti."	RIA	BAČER
LA
O ODKRIVANJU
Ce ne bi bilo v človeku želje po potovanjih, spoznavanju novih dežel in življenjskih navad drugih ljudstev, potem tudi Kolumb ne bi odkril Amerike. Medtem ko so se nekdaj na daljša potovanja odpravljali le najbolj pogumni, domala avanturisti, dandanes potuje ves svet. Slovenci in Novomeščani ne zaostajamo.
Prof. Vlada Jankovič je ena tistih Novomeščank, ki i'h sla po odkrivanju dežel vabi na potovanja še iz časov, velika večina naših ljudi ni šla dlje kot do najbližjih ^est naših sosedov čez mejo. Geografka in zgodovinarka Po stroki, je na novomeških srednjih šolah vzgajala 9eneracijo za generacijo, marsikaj pa je lahko zelo nazorno podala, prinesla dodaten slikovni material, celo Puščavski pesek, da so ga otroci otipavali. . .
Pred kratkim se je vrnila iz Mongolije in Sovjetske *veze. Še polna vtisov je povedala:
„V Sovjetski zvezi sem bila lani po trinajstih letih pa letos ponovno. Moram reči, da je očiten velik napredek v standardu prebivalstva. Pred trinajstimi leti v Moskvi ni bilo skoro nič prometa, trgovine pa prazne, kolikor jih 1® sploh bilo. Že lani, ko sem bila ponovno v Moskvi in v Zakavkazju, sem bila presenečena nad številom vozil na cestah. Niso vozili le taksiji, ampak predvsem zasebni avtomobili. Povedali so nam, da jih kupci sicer dolgo čakajo, nekateri tudi deset let, da pa imajo pri dobavi Prednost delavci, ki se kakorkoli izkažejo pri delu. Lani 'n letos je bilo veliko veleblagovnic, po mojem mnenju celo dobro založenih. Ko sem kot radovedna ženska Opazovala konfekcijo, sem med ruskimi modeli našla Marsikaj takega, kar bi tudi pri nas z veseljem nosila. Nenavadno pa je videti mlade ljudi, ker tam še vedno vlada mini moda in nosijo čevlje z debelimi podplati.
Čudno se mi je na primer zdelo, da imajo ogromna blokovska naselja, ni bilo pa videti nobene trgovine. Še špecerije, ne, kaj šele kaj drugega. Zelenjavnih trgovin skoroda ni. V večjih mestih ob cesti prodajajo malo sadja ih zelenjave, toda povsod je vrsta.
Posebnost, ki mi je na letošnjem potovanju padla v °Ci, so bili ruski otroci. Kjerkoli smo se kot turisti ustavili, so prišli k nam „Kau-gumi? " so spraševali. Za žvečilni gumi vedo tudi že oni, ampak to ni bilo prosjačenje v pravem pomenu besede. Imajo privzgojen čut, kaj je spodobno in kaj ni. Še preden je kak fantiček vprašal za
sarje, da bi se lotili takšnega kozolca? Takole pa tile Gorenjci pripeljejo vse s seboj! Ni da bi govoril."
Stroj se je že nevarno približal, Gorenjci očitno delajo na akord. Zaletlovi bodo, brž ko bodo poglavitna poljska dela mimo in bo iz štantov izginilo tudi snopje in krma, veterana podrli. Takrat se bo pokazal v vsej svoji vsiljivosti betonski silak. Osiveli škopi odpisanega kozolca, čeprav zlasti po sredini hudo razdrapani in pokrpani s pločevino, slama in mrva zaenkrat še ubijajo sivino betonskega vsiljivca.
Podoben fantom že kraljuje na višjem hribu. Tudi ostali sosedje so se čudili ročnosti gorenjskih strojnikov in betonerjev. Že na prvi pogled jim je videti, da jim ne gre slabo, da imajo veliko dela. Kozolce kot sušilce za krmo hudo izpodrivajo puhalniki in prevetrovalne naprave, snope v štantih pa kombajni. Podobne betonske stebre je mogoče videti dandanes vsepovsod že celo po hribih, npr. okrog Vrhtrebnjega. Tem stebrom se poznajo domači opaži, kolikor jih ponekod niso nadomestili celo s Trimovimi jeklenimi profili. Da, tudi to pride prav. Suha krajina je revna, kar se lesa tiče. Iz dneva v dan je tudi manj pridnih rok. Utegnejo prav zaradi tega čez čas tile betonski in jekleni stebri pričati o nekem nepremišljenem zaletu, ki je v marsičem vnaprej obsojen na propad?
ALFRED ŽELEZNIK
veselje gledati. Pišemo v preteklem času, zakaj v teh pičlih nekaj mesecih jih je nekaj že hudo iznakaženih, nekaj pa je še odpisanih.
Kozolcem ni pomoči. Vsakteri od starih veteranov, dolenjskih harf, je bil do nedavnega, kot se spodobi, pokrit s slamo. Čas in vreme sta jih ovila v častitljivo sivino, ponekod tudi v mah. Letos poleti pa se je pri enem od teh dolenjskih kozolcev pred Knežjo vasjo ustavil mogočen tovornjak s kranjsko registracijo. Z mogočnimi jeklenimi čeljustmi je prikoličar grabil vitke železobe-tonske stebre, jih v loku postavil navpik in drugega za drugim zabadal v vnaprej skopane jame.
Domačini so bili sicer v lepi večini, vendar je pojočo dolenjsko govorico hudo dušil ropot mercedesovega stroja, tako da je bilo komaj slišati pripoved priletnega Jožeta Zaletela, kako so na pomlad leta 1922 postavljali mogočni kozolec na 12 štantov. „Tega ne bom nikoli pozabil. Ja, pa podkovan je bil že prej," je pripovedoval dalje kar med delom, „pet tesarjev smo imeli. Lilo je vsak dan kot za stavo, zato smo najprej dvignili nadstrešek, ki stoji še danes, da smo se lahko vsaj malo skrili pred ujmo."
Ko sem ga vprašal, zakaj postavljajo to pošast, je bilo v odgovoru čutiti bol za dvanajstštantov-skim veteranom. „Ni mu rešitve. Preživel je svoje. Vse je treba spraviti vanj, od pšenice do ajde, čeprav je bolj malo zrnja. Kje bi danes dobil te-
FANTOMI V SUHI KRAJINI
Vsa je naravnano tako, da se utegnejo znameniti dolenjski kozolci ohraniti le še na slikah paših slikarjev ali skicah umetnostnih zgodovinarjev. Pretirano jadikovanje za starimi „dobrimi" časi? Jadikovanje že, če pa je tudi pretirano, bo v'dno že čez nekaj let. Žal!
Kdorkoli je letošnjo pomlad še zgodaj zapeljal proti Suhi krajini iz trebanjske smeri, se mu je že na hribčku pri Mali vasi odprl čudovit pogled na vrsto mogočnih kozolcev. Vsak je premogel tudi po deset štantov in več, razpostavljeni pa so bili tako mojstrsko vsak na svojem holmu, da je bilo
brez besed
\ , Jt n		■■
1		1
JOSEF BR02EK ČSSR
ropotarnica
O SMRTI
— Smrt je hkrati večja od gore in drobnejša kot las.
JAPONSKI PR EGO VOR
— Moderna smrt ne kosi, ampak strelja.
V. JERMAN
— Kdor letos umre, je osvobojen te neprijetnosti drugo leto.
SHAKESPEARE
O USODI
— Usoda meša karte in mi igramo.
SCHOPENHAUER
— Kako okrutna je usoda kraljev; resnico jim govore samo takrat, ko se jih več ne boje.
HERDER
— Usoda je nerazumljiva, ker je tako nevljudna, da vstopa, ne da bi potrkala.
H. HABE
O ČASU
— Čas gre z vsakim drugače; z nekom v korak, z nekom v zaostanku, z nekom v teku in z nekom stoji.
SHAKESPEARE
— Čas je velik učitelj; nesreča je v tem, ker ubija svoje učence.
GANDOLIN
Minute so dolge, leta kratka.
GOSPODIČNA
AMIEL-LAPEYERE
Jopa, bluzon ali pulover so za malčka v vrtcu ali šolarja nepogrešljivo oblačilo v jesenskih dneh, ko je zjutraj mrzlo, dopoldne pa vroče. Jopico otrok sleče in lahko v majici s kratkimi rokavi, ki jo nosi spodaj, po mili volji skače, pa se ne bo prehudo segrel.
V trgovinah imajo na izbiro otroških volnenih oblačil, toda staršem se zde draga. Posebno v družini, kjer je več takih glavic, ni mogoče vsako jesen za vse kupiti kaj novega.
Najceneje, in če hočete, tudi najbolj originalno bodo otroci oblečeni, če jim mama ali
stara mama doma splete ali nakvačka, kar potrebujejo.
Morda prvi izdelek ne bo tak, kot bi si želele, drugi pa bo že boljši in tretji bo kot slika v modnem časopisu. Varčne mamice znajo tudi parati že pretesne, doma narejene jopice, dokupijo le štreno ali dve nove volne in iz nje narede domiselne okraske v obliki črt, norveškega vzorca itd.
Najhitreje gre od rok kvačkan vzorec. Začetnice lahko poizkušajo svojo spretnost tako rekoč s samimi konci volne. Več barv bo, bolj živo-
pisana bo jopica in raje jo bo otrok nosil. Vrh vsega pa je to še moderno.
Nikar pa ne recite, da za take stvari nimate časa! Prav gotovo urico ali dve na dan kje presedite, bodisi da pazite otroke pri igri ali si odpoči-vate pri televizorju, in takrat je lepa priložnost za ročna dela. Ko se boste enkrat temu delu privadile, ga boste vzljubile in tudi ob njem se boste razvedrile. Združiti koristno s prijetnim pa je ob vsesplošnem prekratkem dnevu tisto, kar je priporočati današnji zaposleni ženi.
R. BAČER
Tudi žegnana kopriva ji rečejo ponekod. Prinesli so jo k nam benediktinci iz krajev, ležečih od Sredozemskem morju, doma pa je tudi v Aziji in Severni Ameriki. To je enoletna, okrog 40 cm visoka in močno vejnata rastlina s pokončnim oglatim in kosmatim steblom. Listi so veliki, suličasti, debelo narezani in oboroženi s trni. Veliki rumeni cveti so zbrani v velikih podolgovatih koških, skritih v
vsakem vencu. Cvete od junija do avgusta. V tem času nabiramo cvete, liste pa, še predeji rastlina zacvete. Sveža rastlina ima neprijeten duh, ki pa popolnoma izgine, ko se posuši.
Zdravilno moč benediktin-ke so poznali pri nas že pred dvema stoletjema, saj lahko v Slovenski lekarni iz leta 1720 zasledimo:	„Suho	rastlino
stolči in z njenim praškom tari čeljust. Čaj iz ščepca po-
princeskini
krotki
DANICA STRAJNAR
želji. Vodo in sol zavremo, dodamo moko, premešamo, pustimo, da vnovič zavre, potem odstavimo. Postopoma dodajamo cela jajca in maso mešamo s kuhalnico ali mik-serjem, da odstopi od kozice.
Če je masa pretrda, moramo dodati še eno jajce. Potem na pomaščen pekač brizgamo maso v kupčke in jo damo v segreto pečico ter jo pustimo v njej okrog 30 minut pri temperaturi 180 do 200 stopinj. Preden kupčke pori-
nemo v pečico, moramo vanjo namestiti posodico z vodo. Pečice med peko ne odpira-mo.
Pečene krotke ohladimo, prerežemo na pol in jih polnimo z vaniljevo kremo in stepeno smetano. Lahko pa kremo opustimo in namesto nje kupčka spodaj premažemo z brusničnim želejem (tudi za diabetike ga imajo) in polnimo z nesladkano smetano. Posebno moški imajo sladico raje, če je pripravljena z malo ali brez sladkorja."
sušene rastline na vode pa pospešuje | odstranja krče v preudvn'"> krepi notranje organe." PripO" ročajo ga tudi pri katarju di* hal (prehlad, kašelj, pljučnica), menda pa zdravi celo histerijo, nevrastenijo, ker krepi živce.
Čire in ozebline, rane in opekline, vnete oči, ki se n o-čejo celiti, umivajo z vodo, v kateri so kuhali posušeno rastlino benediktinke.
Slaščičarji pravijo, da je za zgodnji jesenski čas ta sladica, ki pa je lahko povsem brez sladkorja, najbolj prikladna in gre najbolj v slast. Danica Strajnar, zaposlena pri slaščičarki Majdi Golob v Šentjerneju, je šele pred kratkim naredila strokovni izpit in ravno ti krofki so ji prinesli lepo oceno. O njih pa pravi:
..Potrebujemo 2 dkg soli, pol litra vode, 20 dkg bele moke, 6 do 7 jajc in stepeno smetano, ostale dodatke po
t
y
S
knjige
UDARCI USODE
Francosko pišoči senegalski Pisatelj Amar Samb se z romanom ,,Udarci usode" (v prevodu Jakoba Emeršiča ga je v j zbirki „Svet v knjigi" izdala , založba Obzorja) prvič predstavlja slovenskemu bralstvu. Pi-j satelj, sicer poklicni raziskovale muridizma, to je neke islamske sekte, ki nosi pečat do skrajnosti sfantazirane primitivnosti, v romanu na moč realistično opisuje, do česa lahko Pripelje napačno razumljena in uporabljana vera.
Junaka Omarja sovražijo vsi, kajti še preden se je rodil, mu je Umrl oče, to pa je za vraževerne slabo znamenje. Sama materina naklonjenost ni dovolj, da bi dečka iztrgala iz rok marabujev. Primitivnih učiteljev korana, ki Učence stradajo, pretepajo in diučijo še kako drugače. Omar Pobegne, pa ga na silo pripeljejo Pazaj k učiteljem. Kljub močno omajani samozavesti ne kloni in Po bridkih izkušnjah odide študirat v Pariz.
„Devet fantov in eno dekle", za katerega je dobila Kajuhovo nagrado. Za nedavno izdajo v zbirki „Odisej" pri Mladinski knjigi je Jakopinova ta roman dodobra predelala, temeljno sporočilo dela pa je kljub temu ostalo neokrnjeno. Gre za pripoved o skupini fantov in mladi učiteljici, ilegalcih s krškega konca, ki so jih gestapovci izsledili že na začetku njihovega osvobodilnega boja, jih ujeli in po mučenju ustrelili v dobravski hosti. Niz dogodkov te okvirne zgodbe povezujejo notranji monolo-
AMAP SAMB
umiuiisodF
Gre za roman, ki do kraja °črni neznosne vzgojne metode temnopoltega ljudstva. Pisatelj te zavzema za svobodno šolanje v deželi, ki je bila še do nedavna pod kolonialno oblastjo in te otepa z zaostalostjo. Cokla na Poti napredka pa so v veliki teeri prav nazadnjaški običaji.
devet fantov in...
Posavska rojakinja Gitica Ja-*°Pin, znana prevajalka, je z ['terarnim ustvarjanjem začela že v gimnazijskih letih. Njena PPra črtica je bila tiskana pred uvema desetletjema, roman •.Žarometi" je izšel 1961, dve leti zatem pa je objavila roman
gi pripovedovalke, ki v prvi osebi podaja najprej svoje otroško začudenje nad dogajanjem okrog sebe, nato pa se dokoplje do prave podobe vojnih grozot, ob katerih je odraščala in se pred njimi zatekala v okrilje narave, vira življenja. Ta plat romana se očrtuje na ozadju nosilne zgodbe kot protiutež trpljenju in obupu.
ENEIDA
Rimski pesnik Vergil velja za edinega antičnega pesnika, ki se je kot epik kolikor toliko približal znamenitemu Homerju, ne le po epski širini: Vergilova „Eneida", junaški ep, ki je nastal v čast cesarju Avgustu, je tudi po vsebinski zasnovi blizu ..Odiseje" in ..Iliade". Dogajanje dvanajstih spevov (s skupno 9.896 heksametri) je zaokroženo okoli doživljajev Eneja, pradeda rimskega naroda. Pesnik epa ni dokončno izdelal, zato ga je hotel tik pred smrtjo celo uničiti. Kljub mnogim okrnjenim verzom je bil ep vse do 18. stol. vrhunski vzor klasičnega epskega pesništva. Nazadnje je celotna „Eneida" izšla v slovenskem prevodu pred več ko de-
ENEIDA
setletjem pri Obzorjih (v zbirki „lz antičnega sveta" je omenjena založba izdala tudi Vergilovo knjigo ..Bukolika in Georgika", izbor pastirskih in poučnih pesmi), za srednješolsko rabo pa je prevajalec Fran Bradač pripravil izbor petih spevov „Eneide", ki so izšli v 52. knjigi zbirke ..Kondor" pri Mladinski knjigi. Delo je že zdavnaj pošlo, zato se je založba odločila za ponatis knjige, ki prinaša tudi spremno besedo o pesniku, zgoščeno vsebino vseh dvanajstih spevov epa in opombe (vse to je delo prevajalca) ter izbor slik rimskih kipov, ki se vsebinsko nanašajo na Vergilov ep.
Založba Borec je v prevodu Franceta Šušteršiča izdala „Arhive upanja", delo Marca Hillela, ki se je s knjigo „V imenu rase" slovenskim bralcem že predstavil kot odločen nasprotnik rasizma in oživljanja fašističnega in nacističnega gibanja. Pričujoča knjiga je posvečena Mednarodni poizvedovalni službi, edinstveni humanitarni ustanovi, na katero se vsa desetletja po zadnji vojni obračajo številni ljudje s prošnjami za podatke in poizvedbe o svojih bližnjih, ki so izginili v vojni vihri, v zaporih in taboriščih. Delo prikazuje ustanovitev, delovanje in uspehe ustanove, na
PR£DJTRvuAmo vam
V počastitev 200-letnice prvega vzpona na Triglav je založba Obzorja izdala knjigo „S prijatelji pod macesni" Matjaža Kmecla, izrednega profesorja za slovensko književnost na ljubljanski filozofski fakulteti, pisca številnih razprav in knjig s področja zgodovine književnosti in literarne teorije, zlasti o slovenskem pripovedništvu. Kmecl je znan tudi kot literat, v šestdesetih letih je napisal več radijskih iger, v zadnjem letu pa je izdal knjigo dveh dramskih besedil, monodrame „Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta" in scenarija za televizijsko igro ..Bohinjska miniatura".
Štirinajst Kmeclovih besedil, ki jih prinaša pričujoča knjiga, bi stežka uvrstili v leposlovje, saj ne gre ne za črtice ne novele ali kaj podobnega, ampak za duhovite popotne zapise o planinskih stvareh in ljudeh, ki zahajajo v gore. Ob lastnih doživetjih in razmislekih o teh je prišel do polnega izraza bleščeči, s hudomušnostjo in muzanjem začinjeni slog Kmeclovega pisanja.
Kmecl govori o gorah kot možnosti za samoobvladovanje in premagovanje strahu, saj visoko gori ni polovičarstva, na vrh prideš ali pa ne. V gorah se je moč ogniti naprezajočemu vsakdanjiku, zlaganemu uživanju v copatah pred malim zaslonom. Gore učijo tovarištva, tudi žrtvovanja, silijo k zbranosti in razmišljanju. V gorah je le korak do dogodivščin, ki niso vselej šaljive, ampak tudi nevarne.
Še bi lahko naštevali, o čem govori navdušeni planinec, ki se ne izmika odgovoru na vprašanje: „Le kaj, vraga, nas kar naprej vleče gor? " Za Kmecla so gore tako mogočne, da jih sodobne stiske ljudi ne bodo odtujile novim rodovom, zato se ne boji za prihodnost planinstva.
Ti re Orel je v spremni besedi h knjigi, ki jo dopolnjujejo fotografije Sonje Zalar in Vojka Bizjaka, zapisal, da gre za „domiselno, iskrivo sporočilo in dokazilo o globoko človeškem značaju planinstva," da je Kmeclovo pisanje ..nekakšna planinska simfonija in konec koncev res ganljiva izpoved o človeku, njegovih stiskah in njegovih potrebah, o njegovem hrepenenju po sreči in njenem doseganju."
D. R.
podlagi dokumentarnega gradiva pa hkrati razkriva tudi grozljivo podobo vojne in njenih posledic, ne zamolči resnice o strašnih taboriščih in številu njihovih žrtev.
L. DA VINCI
Bolj ko s čisto literarnimi deli se je pisatelj in časnikar Paul Frischauer proslavil z ro-mansiranimi življenjepisi Due-rerja, Garibaldija, Beaumarchai-sa, sploh pa Leonarda da Vin-cija. Delo (s podnaslovom „Sonce, vrzi senco") o Leonardu je poslovenil Jože Košar, v i zbirki „ Veli ki možje" pa je pred kratkim izšlo pri Obzorjih.
I Obsežna pripoved je mogočna podoba o življenju in delu genialnega umetnika, tehnika in učenjaka, ki je do potankosti doumel življenjski tok svojega časa, prodorno razčlenjeval izročila preteklosti in jasnovidno napovedoval odkritja prihodnosti. Na osnovi stvarnih podat-
UOMIIDO DA VINCI
m I llIMMUU • MIMI. M/l MM«
kov je Frischauer verno sledil da Vincijevi zapleteni in mestoma celo pustolovski življenjski poti, iz dela pa je moč izluščiti tudi kulturne in še kakšne razmere, značilne za dobo italijanske renesanse.
prebrali smo
ponatis opomb
Ob drugi knjigi ..Antologije svetovne književnosti" (podrobneje jo bomo predstavili prihodnjič), ki jo je pripravil Janko Kos, Državna založba Slovenije napoveduje, da bo „Anto-logijo..." dopolnjeval Kosov ..Pregled svetovne književnosti" (v dveh delih). Le-ta naj bi podal obširen, pregledno razčlenjen in zaokrožen oris razvoja svetovne književnosti od začetkov do zdajšnjosti; nudil naj bi opis posameznih literarnih obdobij, razvojni prerez slovstvenih vrst in zvrsti, vse to s posebnim ozirom na vsebinske in oblikovne značilnosti besedil, objavljenih v „Antologi-ji...". Umanjkali naj ne bi tudi življenjepisni in bibliografski podatki.
Pred kratkim je izšla Kosova knjiga „Pregled svetovne književnosti". Po njeni vsebini sodeč dvomimo, da gre za strnje no izdajo dveh knjig z enakim naslovom, ki ju napoveduje omenjena založba. Ob prebiranju pričakujočega pregleda svetovnega slovstva smo namreč
FILM O „IZI”
Ko je pred desetletjem in več slovstveni raziskovalec Matjaž Kmecl pisal pregled povojnih slovenskih pripovednikov, je pisatelja Iva Zormana uvrstil v krog literatov, za katere so značilne „sporedne pripovedno-prozr.e strukture". Dotlej je bil Zorman znan zgolj kot pisec novel z vojno-psihološko tematiko, ustvaril pa je tudi nekaj besedil za mladino.
Obsežnejša in umetniško bolj dognana Zormanova dela so nastala kasneje. Ne kaže naštevati vseh, omenimo le
romana ..Sončnica navadna" in „Draga moja Iza". Slednjega je založba Borec izdala pred petimi leti, leto prej pa je pisatelj dobil zanj Kajuhovo nagrado. Delo je nedavno tega omenjena založba spet izdala, tokrat v medzaložniški „Žep-ni knjigi". Morebiti bi na ponovno izdajo že dolgo razprodanega romana čakali še dolga leta, kajti zdi se, da je osem tisoč izvodov romana v obliki žepne knjige prišlo v knjigarne očitno zato, ker so poleti po tem Zormanovem delu posneli film.
Kajpak to romanu nič ne škodi. Gre za delo, ki psihološko utemeljeno razčlenjuje dogajanje okoli na pol kmečke, na pol meščanske družine na robu majhnega mesta. Pisatelj, ki (to so njegove besede) „otipa vse, kar bi moral morebiti samo gledati,. ,. tudi tisto, kar se pod dotikom osuje," ni hotel biti ne prerok ne učitelj; kot stranski opazovalec je z besedami sledil življenju, ki je gradilo na iluzijah, zgolj upanju v srečo. Na taki podlagi se je hočeš nočeš moralo vse sesuti. Begajoči junaki so ostali praznih rok,
oznanjevalci vere so ali propadli ali pa se prelevili, denimo, v spretne gostilničarje, ki so ji,h omrežile (malo; meščanske navade in razvade. Četudi vdan v usodo, pa se glavni junak ne ukloni, išče dalje vzor dobrega, svojo drago Izo, ki je ni, a nekje le je ali bi vsaj morala biti.
Pripovedno večplastni Zormanov roman ni ko nalašč za filmsko obdelavo. Kljub temu se ga je lotil scenarist in režiser Vojko Duletič, znani filmski obdelovalec literarnih predlog (njegovi so: kratka filma „Na petelina" in „Podobe iz sanj" ter igrani „Na klancu", ..Ljubezen na odoru" in „Med strahom in dolžnostjo", napisal pa je tudi scenarij za Pretnarjeve ..Samorastnike").
Duletič je v scenarij zajel glavne vsebinske značilnosti romana. Ob prikazu življenjske poti junaka Andreja Novaka je zajel dogodke med zadnjo vojno in v času po njej, ko je zaradi različnih nazorskih opredelitev prišlo do trenj med kmečkim in meščanskim svetom. Kmetstvo predstavlja junakova družina, usode njenih posameznih članov pa
kažejo splošno usodo te socialne sredine. Dva brata, med njima tudi Andrej, sta bila partizana, tretji belogardist, sestra je po vojni ušla na tuje, oče pa skuša vztrajati v okvirih stare, samozadostne kmetije. Predstavniki meščanskega sveta so Heisingerji in družina Andrejeve matere. Usode članov obeh svetov se med seboj prepletajo z ljubezenskimi in drugačnimi razmerji, vozlišče dogajanj pa je Andrej, ki, zagrenjen ob spoznanju „življe-nja, ki se ne meni za prepovedi, ne za tiste, ki so bile izrečene v cerkvi, ne za tiste, ki jih je oznanjala revolucija,"
odide svojo pot. Z vero v boljše, saj išče. Izo.
Pri Viba filmu je Duletič „Drago mojo Izo" že posnel, za predvajanje pa bo film nared na začetku prihodnjega leta. Glavne vloge igrajo Štefka Drolčeva, Bert Sotlar, Boris Juh, Radko Polič, Marjeta Gregorač, Majda Grbac, Milena Zupančič in drugi, skupno pa nastopa okoli se; demdeset igralcev. Sodeč po drugih Duletičevih filmih, lahko pričakujemo najmanj poprečno dobro filmsko stvaritev. Tako pa Zormanov roman tudi zasluži.
D. R.
ugotovili, da gre zgolj za neznatno predelane „ Literarnozgodovinske opombe", s katerimi je Kos v šestdesetih letih opremil prvo antologijsko izdajo ..Svetovne književnosti". Torej gre za ponatis Kosovega shematičnega pregleda književnih obdobij (od orientalskih literatur, antike, prek srednjega do novega veka, vključno s književnostjo 20. stol.), kratkega opisa literarnih vrst in zvrsti ter razlage vsebinskih in oblikovnih posebnosti določenih del. Novo je le navajanje odmevov oz. vplivov svetovne književnosti na razvoj slovenske literature.
D. R.
goli
srednjeslojec
Najnovejši roman slovenskega pisatelja Vitomila Zupana „lgra s hudičevim repom", ki že kak mesec buri naše bralno občinstvo, je našel pot tudi na police dolenjskih knjigarn Pomurska zaidi ba pošilja to knjigo na knjižni trg v očitnem prepričanju, da bo roman ,,ve gal". O tem zgovorno priča za naše razmere in za leposlovno delo sodobnega pisatelja zelo visoka naklada 10.000 izvodov. In na kaj založba pri tem računa?
Brez dvoma na še vedno ne-potešeno radovednost in žgečk-Ijivost slovenskih bralcev, katerim pisanje o spolnosti z odkritim peresom in brez dlake na jeziku še vedno pomeni tisto sladko mešanico škandaloznega in vabljivega. Podobna dela iz svetovne literature imamo že v prevodih in izkazalo se je, da so šla dobro v promet. Preprost račun pove, da bi moral roman, v katerem je razgaljen slovenski
zakonski par, še toliko bolj uspevati. In kot kaže, gre knjiga kar dobro s polic.
V ozadju za tem šele lahko iščemo leposlovne vrednosti Zupanovega romana. V kakšni meri je pisanje podredil vnaprejšnjemu računu na odzivnost in v kakšni dejanskim ustvarjalnim iskanjem, bo posamezniku „Igra s hudičevim repom" različno povedala. Gotovo je le, da je Zupan pisanja vešč, pa tudi občutek za slovenskega srednje-slojca, ki je poglavitna osebnost in duša dogajanja, ima zanesljiv.
MiM
\\l&\ ZAK LAO/
je kon-letnica
Justi Kastelic-Grčar iz Plemberka nad Stopičami je ponosna na svoje podgorsko poreklo, in če le more, gre domov. Zdaj je že dolgo let v Ljubljani v Kolodvorski restavraciji, kjer ima delovno mesto kontrolorja. Sprva je bila točajka. Takoj po vojni so bili delovni pogoji v gostinstvu slabi. Potrebno je bilo delati več kot osem ur, če ni bilo kadrov, še več. Najbolj utrudljiva je bila nočna izmena, tja do enih, dveh in treh ponoči. Potem pa še slabo stanovanje in pičle plače. Justi pa je bila vztrajna. Zagrizla se je v svoj poklic. Delo z ljudmi jo je že od nekdaj veselilo.
Rodila se je v kmečki družini s šestimi otroki, med kamenjem in revno zemljo, kjer je bilo potrebno veliko delati od vida do vida. V čas njene mladosti je prišla vojna. Kruta in neizprosna, ki ni prizanesla nikomur. Še posebno kruta je bila do otrok. V otroških očeh pusti vojna neizbrisen pečat nasilja in strahu in tudi Justini s temi stvarmi ni bilo prizaneseno.
Justina je bila stara osem let. Tekla je od doma po vegasti kamniti stezi v stopiško šolo. Šola pa je bila zaprta. Spominja se tudi čudnih, nerazumljivih besed. Nemci, Italijani. Pozneje je slišala za partizane in belogardiste. Slišala je za legijo smrti, ki je imela svoj stran v bližnjem Šentjoštu, od koder so ljudje ob večerih slišali strahotne krike mučenih. Italijani so jedli kar surov krompir in korenje. Pokradli so vse, kar je bilo dosegljivo, in če se je kdo upiral, so ga preprosto odpeljali ali pa so mu zagrozili s smrtjo.
„Živeli smo v samotni vasi, kamor so prihajali partizani. Z njimi smo se dobro razumeli. Če je deževalo, so ostali kar pri nas. Kuhala sem jim žgance. Spominjam se visoke in močne ženske, partizanke Nade. Imela je puško in bombe in si je v naši hiši česala lase.
Veliko naših podgorskih kmetov je bilo zapeljanih. Tudi moj oče je bil pri belih, in čeprav si je želel, da bi prišel med partizane, ni imel te moči, da bi se odločil. V Stopičah je s prižnice strašil pred rdečo komunistično nevarnostjo in antikristom podvijam rdečelas kaplan. Pri sebi je imel pištolo, vsaj tako se je govorilo. Po vojni je bil proglašen za vojnega zločinca.
Iz postojanke na Barončen hribu so nas obstreljevali s havbicami. Bilo nas je silno strah in še zdaj, po toliko letih, imam strah pred stelja-njem."
Ko je bila svoboda, je bila Kastelčeva Justina stara 12 let. V šolo so hodili v Beletovo klet v Stopičah. Učila jih je partizanska učiteljica Dragica. Justi se je vpisala na pedagoško šolo v Brežicah in nato na učiteljišče v Novem mestu. Brez štipendije. Hodila je dve uri daleč od doma, zato je bila primorana šolo prekiniti. Zaposlila se je pri takratni Ljudski milici v Ljubljani.
Zdaj je Justina Grčar ženska srednjih let, ima dobro službo in že odraslo družino. Sinova ji še zmerom rasteta, ampak to so zadnji centimetri in najstarejši bo šel kmalu k vojakom. Justina je resna, skoro malo preveč službena, in ko sva imela neslužben pogovor, je bilo zelo težko dotipati do njenih čustev. Rekla pa je, da je Plemberk še zmerom njena tiha želja. Tam ima še brata, mamo in druge sorodnike. V Starcih na Zajčjem vrhu pa imajo vinograd in zidanico. Od tam je lep razgled na Trško goro in okoliške dolenjske kraje. Nad zidanico se vzpenja Kukova gora. In kadar je zelo veselo, zapojejo stare slovenske narodne pesmi. Ni mi zaupala, kakšen glas ima. Toda natančno vem, da ima alt. Energičen in odločen!
KAPITELJ STOJI NA GRADCU
Zleknjeno na strmi kraški skali in tesno vklenjeno v objem Krke je dobilo Novo mesto najmočnejši poudarek s kapiteljsko cerkvijo. Ta mogočna stavba stoji na najvišji točki polotoka in obvladuje vse pod seboj in daleč naokrog. Okoli nje so se grupirale skupine hiš v slikovito in po talnem načrtu tipično srednjeveško mesto. To zunanjo podobo mesta je oblikovala ista sila, ki je v gotski dobi gradila nebotične katedrale. ..Kapiteljska cerkev je-zavzela mesto gradu," je zapisal dr. Fran Stele. Ob bombnem napadu na Novo mesto leta 1943 ubiti rojak, umetnostni zgodovinar Jože Gregorič, pa je odločno ugotovil, da bi bilo Novo mesto brez kapiteljske cerkve samo ..enolična iri dolgočasna skupina hiš."
Kdaj in kako je nastala ta cerkev, ki jo strokovnjaki štejejo med izrazito gotske ustanove? Mnogi preučevalci najrazličnejših virov so bili dolgo prepričani, da ne pred koncem 15. stoletja. Za moža, ki naj bi začel zidati to cerkev, so proglašali prvega kapiteljskega prošta Jakoba Auersperga. Sklicevali so se na leto 1493, ko je bil v Novem mestu ustanovljen kolegiatni kapitelj. Razlagali so, da je bila nekako v istem času sezidana tudi cerkev v Šentrupertu, ki ji je kapiteljska na las podobna, zgradil pa da jo je isti Auersperg, ko je bil še župnik v tem kraju. Da bi bila zmota še večja, so pripomogle tudi listine o ustanovitvi kapitlja, ki datirajo v ta čas. Šele beležka iz Kapiteljskega arhiva, ki pravi, da je bil kapiteljski presbiterij dozidan in posvečen že 17. november 1429, je privedla strokovnjake do tega, da so začeli raziskovati v drugi smeri.
Jože Gregorič je vzel za podlago svoji razlagi nenavadno podobnost talnih načrtov kapiteljske in pleterske cerkve, še zlasti ker je za slednjo zgodovinsko izpričano, da so jo začeli graditi okoli leta 1407 in je bila trinajst let kasneje že posvečena. Takole pravi:
„Ko je po letu 1365 (letu ustanovitve Novega mesta) zaradi kneževskih milosti in privilegijev začelo število prebivalstva naraščati in se povečevati njihovo imetje, so meščani mislili na zidavo nove cerkve, ker jim stara cerkvica sv. Antona, ki je stala v gozdu in je edina zgodovinsko potrjena cerkev pred ustanovitvijo mesta, ni več zadostovala. Njihov meščanski ponos jim je narekoval, naj si sezidajo stavbo, ki bo že s svojo monumentalnostjo pripovedovala o blagostanju Novo-meščanov. Z zidanjem so gotovo začeli še pred prelomom stoletja, za gradnjo pa so izbrali najlepši prostor v mestu, kjer je takrat stala stara utrjena pristava stiškega oskrbnika. Zgradili so kripto, ki je druge gotske cerkve sicer ne poznajo, to pa je iz razloga, ker je romantika — kot predgotska doba — še vplivala s svojim slogom. Nadaljevali so z zidavo presbiterija in ga dokončali, dokler ni bil leta 1429 posvečen. S tem letom pa je gradnja zastala in je najbrž tako ostalo do ustanovitve kapitlja."
Še starejši od kripte in presbiterija je v svojih temeljih stolp kapiteljske cerkve. Ivan Vrhovec navaja v svoji ..Zgodovini Novega mesta", da je spodnji del četverokota z okoli 3 metre debelim zidom stari Gradec — stolp
iz utrdbe stiškega samostana. Ob odločitvi, da tam zidajo cerkev, so ga povišali za toliko, kolikor je še danes četverokotnika, to pa je bilo v času, ko so zgradili presbiterij. Gregorič je dokaz za to videl v venčnem ki teče okoli presbiterija in zakristije. Tak kos zidca je ohranjen tudi v zidu zvonika pod cerkveno streho.
Na zastoj gradnje je vplivala nevarnost, ki je prihajala s turškimi vpadi na naša ozemlja. Meščani so pred svojim mestnim obzidjem večkrat videli tudi do zob oboroženo vojsko celjskih grofov, ki so se hoteli polastiti mesta. Ker je bilo treba vsa sredstva združiti za obrambo, je kajpak zmanjkalo denarja za cerkev. Kljub temu so presbiteriju prizidali ladjo v lomljeni črti in jo zasilno pokrili lesenim stropom, saj so jo kasneje hoteli podreti in zgraditi novo z obokanim zidanim stropom — v slogu presbiterija. Že omenjene nevarnosti in nesreče, ki so se jim pridružili požari, so to namero za dalj časa preprečile. Požar, ki je izbruhnil leta 1540, je upepelil večji del mesta, katastrofalni požar 1576 pa je uničil vse mesto, da je pogorela tudi kapriteljska cerkev. ..Razsajal je „tako grozno", piše Vrhovec, „da je kamenje v cerkvi spreminjal v apno, pokončal mnogo starih napisov in nagrobnih kamnov." V silni vročini so pogoreli oltarji, zastave, slike, udrl se je leseni strop v ladji in zvonovi so raztopili, kot bi bili iz sladkorja.
Tako uničeno cerkev je z obilnimi dolgovi kapitlja prevzel novi prošt Polydor de Mon-tagnana leta 1582. Mož je bil imovit, a vendar ne dovolj, da bi poplačal dolgove in popravil cerkev. Da je vse to zmogel, je sklenil s kanoniki posebno pogodbo, po kateri so mu odstopili svoje dohodke. Ladjo je dal obokati in ji prizidati kapele. Njegovo delo čal prošt Marko Khun, kar pove tudi 1621 na podboju južnih vrat. Taka je ostala cerkev do danes. Stolp je dvignil prošt grof Thurn Valsassina leta 1667. Na spodnji četverokot je pozidal osmerokot in ga pokril z baročno streho. Leta 1860 je dal prošt Jernej Arko stolp gotizirati in pokriti s škrili. Osemnajst let kasneje so stolp pokrili z bakrom, ki pa ga je vzela prva svetovna vojna. Zdaj je stolp pokrit s pločevino.
Kapiteljska cerkev pa ni zanimiva zgolj zaradi častitljive starosti, svojevrstnega sloga in ..zlomljene" ladje, ampak slovi tudi po nekaterih dragotinah, ki jih ima ali pa jih je imela. Med take nedvomno šteje slika s podobo sv. Nikolaja, ki jo je izdelal slavni Tintoretto. Sliko je cerkev dobila pod svojim obnoviteljem proštom Montflgnano in predstavlja še danes evropsko pomembno dragocenost. Za kapiteljsko cerkev so slikali tudi drugi italijanski slikarji. Avtor več podob, ki so krasile oltarje, je bil, kakor pravi Brecker-feldt, slikar Corregio. Vrhovec meni, da se temu ne smemo čuditi, kajti „kapitelj je bil oglejskemu patriarhu podrejen, mnogi prošti so bili ali Italijani ali pa so službovali v krajih, kjer se je govorilo največ italijanski," zato jim ni bilo težko pridobiti tudi „tako slovečih mojstrov". O slikah, ki jih je uničil požar, viri ne povedo ničesar.
I. ZORAN
ENERGIČEN IN ODLOČEN ALT
GRADBENO PARCELO
v bližini Novega mesta, zazidljivo, 10 do 12 arov, kupim. Prednost ima parcela na robu ali v bližini gozda. Pismene ponudbe pod „Sončna lega" pošljite s svojim naslovom na upravo Dolenjskega lista.
INTEREXPORT LJUBLJANA
$ INEX
Potovalna agencija
DELOVNA SKUPNOST POSEBNE SOLE Novo mesto razpisuje dela in naloge GLAVNE KUHARICE
Pogoj: kvalificirana kuharica
OD po samoupravnem sporazumu.
Nastop službe takoj.
DOM MAJDE ŠILC NOVO MESTO. Kristanova 60
razpisuje prosta dela in naloge:
VZDRŽEVALCA
STAVBE
Pogoji: KV ključavničar;
prednost imajo kandidati, ki se spoznajo na različna opravila
(vodovod, elektriko, mizarstvo); 3-me$ečno poskusno delo
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
DES TOZD ELEKTRO Novo mesto razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo motornih vozil:
ZASTAVA 750 - letnik 1973
(ogled vozila na RTP v Bršljinu)
IMV CESTAR - DIESEL- letnik 1971 (ogled vozila v nadzor-ništvu Šentjernej)
Javna licitacija bo v torek, 19. septembra 1978, ob 12,00 na upravi TOZD, Ljubljanska 7.
• ŠPANIJA, 3—,4—, 5- dnevno potovanje (MADRID— BARCELONA—ANDALUZIJA), odhodi od 10. septembra dalje
• CIPER, 4— in 3—dnevno potovanje — PRVIČ DIREKTNO IZ LJUBLJANE, odhodi 5. in 9. 10.
• KRET A, 4— in 3—dnevno potovanje — odhodi 28. 9. in 2. 10
• ATENE, 3— in 4—dnevna potovanja, odhodi od 22. 9. dalje
• TUNIZIJA, 2—, 3—, 4- in 5- dnevna potovanja, odhodi od 12. 9. dalje
• ISTANBUL, 2—dnevna potovanja, odhodi od 11. 10. dalje
• ELBA, 6 dni (avtobus)*odhod 21. 9.
• POČITNICE V TUNIZIJI ŠE VEDNO PO LANSKIH CENAH, odhodi vsak torek
• TAČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji in ZDA
• LONDON, 3-krat tedensko za posameznike
• SEJŠELSKI OTOKI, od 3. do 12. 11. 1978
• LICHTENSTEIN, 3 dni (avtobus), vsaK petek
• OHRID, 2—, 3— in 4—dnevna potovanja, od 1.800 din, odhodi od 5.10. dalje
• DOLOMITI IN JULIJSKA KRAJINA, (avtobus), 3 dni, odhodi od 22. 9. dalje
• GROSSGLOCKNER - SALZBURG, (avtobus), 3 dni, odhodi od 15. 9. dalje
Prijave in informacije:
INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773
INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995, 327—947
INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571,
24-579
ZA DELOVNE KOLEKTIVE PRIREJAMO PO ŽELJI Z
UGODNIMI POGOJI
AVTOBUSNE IN LETALSKE IZLETE!
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
POSLOVALNICA NOVO MESTO
o
o
o
o
Vabimo vas na 7 dnevni izlet v Italijo ORVIETO RIM NAPOLI POMPEI CAPRI SAN MARINO
Odhod avtobusa 7. oktobra 1978 cena samo 3.350.— din
Uprava
OBČINSKE SKUPŠČINE
Novo mesto
proda
RABLJENO STREŠNO
OPEKO
(BOBROVEC)
Prodaja bo v ponedeljek, 18. septembra 1978 od 8. do 14. ure na dvorišču občinske skupščine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2.
KMETIJSKI SOLSKI CENTER GRM, NOVO MESTO
organizira začetni in nadaljevalni šiviljski in kuharski tečaj.
Rok prijave do 20. 9. 1978.
0 metalka
VAM NUDI IZ KONSIGNACUE
3
MTH
VIESSMANN
THVSSEN
ATROL
GRUNDFOS
Plavalni bazeni HOBBY-—POOL premer 3 — 7 m, skupaj s filtrom in ostalim priborom
Najmodernejši kotli in avtomatike za centralno ogrevanje, od 12.000 kcal/h naprej
Oljni in plinski gorilniki od 15.000 kcal/h naprej z vsem instalacijskim priborom (cena 398 DM in 2.604,15 din)
Raztezne posode in pripadajoči pribor
Obtočne črpalke
Vse informacije, nasvete pri izbiri, projektiranju in nakupu dobite v
METALKI LJUBLJANA, Dalmatinova 2, III. nadstropje, J soba 5 ali po telefonu številka (061) 317—144.
Zadnjo potezo imajo krajani
| V treh tednih naj bi v vseh 11 mestnih krajevnih skupnostih poskrbeli za urejanje okolja
in okrasili okna ter balkone z rožami
Malo manj kot mesec dni je še pred zasedanjem stalne konference krajani in delovne organizacije.
Medtem ko vsa predvidena javna dela, ki so bila v programu komunalnega urejanja mesta potekajo po načrtu in so že tri četrtine končana, nastopa zadnje obdobje, v katerem je čas za drobnjarije, ki pa so vendarle pomembne.
Prvi vtis je: „za vse boljše”
Celodnevna šola si med učenci dobiva pristaše
Letos septembra so tudi učenci prvih štirih razredov osnovne šole Baza .20 v Dol. Toplicah začeli s celodnevno šolo. S kakšnimi občutki odhajajo otroci prve dni iz šole domov, so povedali štirje iz IV.a razreda:
REBEKA LUKSIC iz DoL Toplic: „Včeraj smo šli prvič iz šole domov brez aktovke. To se nam je imenitno zdelo! Doma sem bila brez skrbL Če bo vedno tako, potem je celodnevna šola res mnogo boljša kot navadna."
RENATA ŠISKAR iz DoL Toplic: „Doma so zadovoljni in jaz tudi. Umik je v celodnevni šoli čisto drugačen. Imamo čas za pouk, za učenje in razvedrilo. Veliko izkušenj še nimamo, ker se je šola komaj začela, ampak kaže, da bomo vsi zadovoljni
DARINKA FINK iz Podturna: „Boljše je predvsem zato, ker se mi ne bo treba več doma učiti in pisati nalog. Tudi kosilo imamo v šoli, lahko mami pomagam, potem pa se igram. Nič me ne mori misel, da še nimam tega in onega za jutrišnji dan pri pouku.1*
EMIL SENICA s Sel pri Topu cah: „Meni jc tak način šolanja veliko bolj všeč. Po kosilu imamo razne krožke, dopoldne pa običajen pouk z navadnimi odmori in rekreacijskim odmorom. Zjutraj začnemo ob 7.45, domov pa gremo ob 14.45. V šolo se vozim s kolesom. Tudi doma či so s celodnevno šolo zadovoljni in učitelji tudi. Za vse jc boljše."
R. B.
časa za zadnja olepševalna dela mest. Zdaj bi se morali izkazati
V mestu je bila na območju vseh 11 krajevnih skupnosti od spomladi do zdaj asfaltirana vrsta ulic, cestnih odsekov in poti, zgrajenih je bilo več sto metrov kanalizacije, javne cestne razsvetljave in opravljena še vrsta drobnih javnih del, ki so prej bodle v oču Več je bilo na območju mesta narejenega te mesece, kot prej v najmanj desetih letih, posebno še, če upoštevamo urejanje fasad.
VEDNO VEC PRITOŽB OBČANOV
Tržni inšpektorji imajo zmeraj več dela. V preteklem letu so na primer opravili v novomeški občini 422 pregledov, izdali so 115 odločb, vložili 107 predlogov sodniku za prekrške, 2 ovadbi za gospodarski prestopek in izrekli 40 mandatnih kazni. Svoje delo jc inšpekcija usmerila predvsem v kontrolo oblikovanja cen, kvalitete živil, odkrivanje nezakonite obrti. Obravnavali so tudi številne pritožbe občanov, ki jih je vedno več. Pri raznih kontrolah so naleteli v trgovinah na neustrezno blago in ga izločili iz prodaje. Vrednost tega blaga je znašala blizu 850.000 dinarjev. Veliko nepravilnosti so odkrili v kontroli cen in kvalitete sadja ter zelenjave, posebno na tržnici, in tudi ukrepali.
V kratkem se bo novemu mestnemu asfaltu pridružil še Breg. pa stari del Ragovske. Začeli so z zemeljskimi deli za cestno povezavo Rotarjeva-Zagrebška ulica, kjer so doslej vozili avtomobili po divjem. Zadnji tedni pa so namenjeni temu, da mesto temljito očistimo, popravimo polomljene plotove, opleska««) ograje, uredimo prostore okrog smetarskih posod, pospravimo kurjavo. Predvsem je uspeh teh zadnjih del odvisen od krajanov in delovnih organizacij.
POPRAVEK
V sestavku „Pet mesecev prej“, ki govori o dograditvi bloka v Šentjerneju, je tiskarski ■škrat 4-odstotno premijo spremenil v 40-odstotno premijo, kar je seveda velika razlika. Pomotoma je bilo v podpisu k fotografiji tudi zapisano, da je Tone Čebular v.d. direktorja tozda Gradbeništvo; je namreč direktor tozda Gradbeništvo.
VRNITEV OTROK ŽE JUTRI
Občinski odbor RK v Novem mestu sporoča, da se bodo otroci predšolske kolonije, ki so na letovanju na Debelem rtiču od 2. septembra, vrnili v Novo mesto že jutri, 15. septembra, okoli 15. ure, in ne v soboto, 16. septembra, kot je bilo prvotno predvideno in sporočeno star šem.
mc«.
KONČNO LASTNI PROSTORI - AMD Novo mesto se je zadnja leta večkrat selilo, nikjer pa prostori niso ustrezali. Letos so se odločili za gradnjo montažnega poslopja, ki bo kmalu vseljivo-Gradijo na ploščadi pod Marofom, blizu železniškega postaje, kjer so do nedavnega stale prikolice IMV. Zraven nove stavbe bo tudi poligon za prvi pouk novih šofeijev. (F oto: R. Bačer)
KROMPIRJA JE DOVOLJ
Najbolj skrbne novomeške gospodinje si že lahko nabavijo krompir za ozimnico. Prodajalni kmetijske zadruge na Cesti komandanta Staneta imajo krompir v vrečah po 30 kilogramov, stane pa 93 dinarjev.
Krompir je sorte „igor“ in je videti lep. Trgovci pravijo, daje krompirja dovolj na zalogi, medtem ko jabolk še nimajo.
MLADI O STANOVANJIH
Konferenca mladih dclavccv pri predsedstvu občinske konference ZSMS v Novem mestu je v sodelovanju z mladino iz tovarne zdravil „Krka“ sklicala 12. septembra v Krkini tovarni problemsko konferenco o stanovanjski problematiki v novomeški občini. Razprava je bila sklicana v okviru predkongresne dejavnosti mladine, o stališčih do teh vprašanj pa bomo poročali prihodnjič.
PETEK NI VEC ZA STRANKE
Zavod za družbeno planiranje (del bivšega Dominvesta) odslej uraduje za stranke le ob ponedeljkih in sredah dopoldne ter ob sredah tudi popoldne od 13. do 16. ure. Zavod je prevzel vrsto zahtevnih nalog, strokovnega kadra ima malo, strankam pa se mudi priti do dokumentacije, zato zaposleni na zavodu potrebujejo več miru za svoje p*avo delo. En dan pridobijo s tem, da so poslej petke črtali iz umika za sprejem strank.
VEČ KOT 200 JIH GRE
Te dni bo na Rabu svečanost ob 35-lctnici osvoboditve jetnikov iz zloglasnih italijanskih taborišč. Iz novomeške občine bo odpotovalo na Rab preko 200 ljudi, pridružili pa se jim bodo tudi Belokranjci. Med izletniki je največ nekdanjih zapornikov in internirancev ter njihovih svojcev.
Novomeška kronik
VSAKA IMA PAR - Minuli V' den je v novomeški porodnišn*^ privekalo na svet 6 novih občan0” Rodile so: Sonja Gajič iz Pade*' šičeve 12 - Ksenijo; Polonca Pl**" nik, Nad mlini 20 - Petro; Ljub*™ Kovačič iz Naselja Majde Šilc 13 ' dečka; Nada Povše z Ragovske 3 ' Urško; Marija Jazbec s Trdinove 1
- Matevža in Mira Klisarič iz 6° čeve 39 - Simona.
NA TRŽNICI VSEGA DOVOU
- Ponedeljkova tržnica je bila d°of založena, ni pa bilo gob, kakor > kupci pričakovali. Edinole lisičke s imeli, pa še te v majhnih količinan-Sicer pa so veljale naslednje cene-jajca 3 din, solata 15 do 20 d kilogram, hruške 12 do 15 “j"’ grozdje 20 do 22 din, kumare 9 O' ’ zelje 6 din, koren 9,70 din, kr°mP 5 in 6 din, fižol 12 in 15 ®' ' paradižnik 14 in 15 din ter papnK 10 do 12 din.
PRI POGRNJENIH MIZAH' Zasebni slaščičar na Cesti kom*" danta Staneta (zraven cvetličarneH pred kratkim povsem obnovil loK Zdaj strankam strežejo pri no* l mizicah, ki so vselej pogrnjene beli m prtom.
Ena gospa je rekla, da dobijo zaposlene v novomeških trgov1' nah od podjetja delovno obutev, da ne bi prekomerne trpele noge, nekatere prodajalke pa to ugodnost iz varstva^ pn <*e*u pretopijo" v salonarje .. •
lisjak lisjaku
šolsko
Zaostajanje pri naložbah | Decembra glas za skupno stvar
^tos manj izgub — Zaposlenost zadovoljivo narašča — Največ novih delavcev v
industriji
Zdaj, ko so znani podatki o polletnem gospodarjenju, se Menjajo tudi prve obravnave in primerjave z letošnjo resolucijo •er predvidevanji srednjeročnega načrta občine. Poslovanje organi-*icije združenega dela v brežiški občini je bilo to polletje Ugodnejše od lanskega. Izgubarjev je bilo manj kot lani, višina izgub P® se je skrčila za 41 odst.
Z izgubo sta tokrat poslovali le delovni organizaciji, GG Brežice ' tozd Trgovina z gradbenim mate-'lalom in Salonit Anhovo - tozd ^Pekarna. Pri GG gre za neplačano ^lizacijo, v Opekarni pa so izgubo Planirali predvsem zaradi velikih Proizvodnih stroškov, zaradi odplavila obresti in zaradi težav pri pro-
NOVO V BREŽICAH
BO OPOZORILO ZALEGLO?
Jetniki parcel ob mestnih ulicah in "“ cestah na podeželju vedno pogojuje ogrožajo varnost soobčanov s da na križiščih postavljajo rj^aje, zasajajo visoke žive meje ter zmanjšujejo preglednost nad dometom. Vse to delajo po lastni ?esoji in še na misel jim ne pride, p bi zaprosili za uradno soglasje, fjornet marsikje ovirajo tudi nepravo izpeljani dovozni priključki z
jj:c»niti parcel. Za sedaj bo mšpek-■ jl.a kršilce opozorila, če pa bodo jjflub temu izzivali nevarnost, bo kepala ostreje.
knjige v soli - Letos so
J®sti v nižjih razredih brežiške "“hovne šole poskrbeli za to, da pršem večine učencev ni bilo treba "Upovati novih knjig. To varčevalno ?T«jo bodo poslej razširili na vse etnike.
Kdaj PERONI? - Na železniški uostaji v Brežicah potniki udobno j“topajo in izstopajo z vlaka samo ' * Prvem tiru. Kadar se vlak ustavi im ■druBem ®b tretjem tiru, tedaj Sej.0 t®zave zlasti starejši ljudje, ki brez prtljage komaj zlezejo na ropnice. Razumljivo je, da se prito-Jflejo, saj je ravno ob progi do JUbljane vrsta manjših postaj, kjer ^ bolje poskrbeli za potnike.
brežiške vesti
daji silikatne opeke. V želji, da bi čimprej prišli iz omenjenih težav, je kolektiv sprejel več ukrepov in bo poskušal izposlovati tudi daljše odplačilne roke ter manjše obresti od investicijskih posojiL
Zaposlenost v brežiški občini se je v prvem polletju povečala za 6 odst. Največ novih ljudi je sprejela industrija, najmanj pa kmetijstvo in gostinstvo. V industriji vodijo: Tovarna pohištva s 27 novimi delavci, Tovarna avtomobilskih prikolic IMV s 25, Dekarles s 25 in Jutranjska -tozd Orlica s 24 novimi delovnimi močmi. Zaposlovanje v gospodarstvu in negospodarstvu narašča v skladu s srednjeročnim programom občine, zastavljene investicije pa obetajo, da bo do leta 1980 dosežen 4,6-odstotni porast
Dohodek na delavca se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 27 odst, medtem ko se rentabilnost za malenkost zmanjšuje. Nezaželen pojav pri nekaterih delovnih organizacijah je odstopanje
od dogovorjenih sredstev za osebne dohodke, ki naraščajo hitreje od družbenega produkta. To se vedno znova ponavlja, zato sestavljalci me- [ nijo, da bi morali sprejeti učinko-1 vitejše ukrepe.
Oddelek za gospodarstvo v svojih zaključkih opozarja tudi na veliko zaostajanje pri investicijah, saj bodo naložbe v brežiški občini dosegle 1 letos komaj polovico resoludjskih predvidevanj.
J. TEPPEY
KOLIKŠEN JE ,,ZASLUŽEK“?
Iz podatkov o neto osebnih dohodkih na zaposlenega v prvem četrtletju tekočega leta izvemo, da je bil povprečen zaslužek na zaposlenega v gospodarstvu 4.742 dinajrev. V primerjavi z lanskim letom se je povečal za 7 odst. oziroma za 310 dinarjev. Povprečni OD v Sloveniji pa je bil v tem času 5.266 dinarjev, torej za 10 odstotkov večji kot leto dni poprej. V negospodarstvu so brežiški občani zaslužili od januarja do aprila letos povprešno po 5.553 dinarjev oziroma za 6 odst več kot leta 1977. Slovensko povprečje v prvem četrtletju letos je bilo 6.123 dinarjev ali za 3 odst. več kot lani.
|V Boštanju in Sevnici tudi s samoprispevkom za gradnjo večnamenske dvorane in bazena
Poročali smo že o aktivnosti telesnokultume in kulturne skupnosti to poletje o gradnji večnamenske dvorane v Sevnici in bazena na boštanjskem polju. V ta namen so aktivisti v kolektivih zbirali tudi že obveznice posojila za ceste.
V torek, 5. septembra, se je v Sevnici sestal 20-članski glavni odbor za to akcijo. Med drugim je poslušal razlago inž. arh. Igorja Re-carja, sodelavca Zavoda za urbanizem iz Maribora, kakšna naj bi bila ta dvorana. O poglavitnih izhodiščih je te dni že potekala razprava, kot pravi tajnik občinske telesnokultur-ne skupnosti Pavle Oluič, po organizacijah SZDL v Boštanju in Sevnici, med prosvetnimi delavci in tudi po nekaterih tovarnah.
Gradnja večnamenske dvorane naj bi predvidoma veljala nad 50 milijonov dinarjev. Finančna konstrukcija o tem mora biti izdelana do novembrskih zasedanj samoupravnih skupnostL Dvorana bo stala na območju za Kopitarno, ki je rezervirano za športni center in novo šolo že po urbanističnem načrtu mesta Sevnice, sprejetem leta 1975. V dosedanjih razpravah ni bilo razhajanj glede tega, da dvorane ne bi izgotovili v enem mahu, ko se je bodo lotili. Stvar nadaljnih akcij je gradnja preostalega športnega parka. Za to nalogo sestavljeni glavni odbor čaka še obilo dela. Po sprejetem
DANES O DELAVSKI KONTROLI
Danes ob 18. uri priredi Klub samoupravljalcev v sindikalni dvorani v Sevnici javno tribuno o delu in nalogah delavskih kontrol. Od zunanjih sodelavcev bo sodeloval na razpravi Franci Polak z republiškega sveta Zveze sindikatov. Klub samoupravljalcev se je na tribuno vestno pri-pravljaL Da bi bila lahko razprava čimbolj neposredna, so pred časom poslali članom delavskih kontrol posebne vprašalnike. Nekateri prejeti odgovori ponujajo zanimiva razmišljanja. Marsikje z delom teh kontrol niso zadovoljni, nekateri člani teh organov so samokritični in celo priznavajo, da si ne upajo odločno rešiti nekaterih stvari. Na dosedanjih tribunah je domala brez izjem šepala udeležba. Kdor ima kaj zanimivega povedati, ne bi smel izostati!
Ir*’ ,.
TIK PRED KONCEM — Cestišče novega mostu čez Krko v Krški vasi prelivajo z asfaltom. Do sobote, 16. septembra, bo vse nared. Most bodo tedaj slovesno odprli Povezava obeh bregov Krke je bila nujna, saj stari leseni most ni več mogel vzdržati naraščajočega prometa. (Foto: Jožica Teppey)
NA TESNEM — Minuli teden so na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika pričeli s „šolo“ tudi učenci male šole. Med njimi je večina vozačev. Navkljub izredni prostorski stiski so sprejel-tudi nekatere mlajše, kot je sicer predvidno. Da bi lahko nemoteno razvrstili vse, so opravili razpored za prvi šolski dan kar na šolskem dvorišču. (Foto: Železnik)
razporedu ne bi smelo biti težav, da ne bi izpeljali vse v predvidenem roku. Odbor za to akcijo se je namreč odločil, da predloži obema krajevnima skupnostma referendum za gradnjo večnamenske dvorane in bazena še letos — 17. decembra. V pripravi je tudi posebna brošura.
A. Ž.
-	„Črnograditelj Drago Pompe je rekel gradbenemu in urbanističnemu inšpektorju, da je investitor nadzidave pri Sv. Ani njegova mama, saj bi sicer lahko imel še težave v službi. “
- „Ta nehvaležna mladina. Kaj vse morajo dandanes prevzeti na svoja pleča starši!“
SEVNIŠKI
PABERKI
BRIGADIRJI VETERANI NA PLAN - Pri vodstvu občinske konference ZSMS zbirajo imena nekdanjih brigadirjev, ki so gradili avtomobilsko cesto bratstva in enostno-sti za jubilejno proslavo. Posebnega spiska nekdanjih udeležencev tudi iz sevniške občine ni. Zaenkrat imajo na spisku le dve imeni, kar še zdaleč ne more biti vse.
GUBEC BI SE OBRNIL - Več Sevničanov nas je to poletje opozarjalo na premajhno pieteto do spomenika kmečkim upornikom. Tam so se že kar po pravilu ugnezdili razni kramarji. Višek je prodajalec grozdja in drugega sadja. Uradna oseba bi ga vsekakor lahko spametovala, če že sam noče razumeti, kaj je bil kmečki upor.
SBYM&KI VKSTNB
Za praznik bo veliko novega
Napredek v dolini in v gorjanskih vaseh - Boljša cestna povezava s hrvaško stranjo
Sobota in nedelja bosta v življenju podboške krajevne skupnosti jj^li še dolgo zapisani kot pomemben napredek v prizadevanjih za ^trejše korake v krog bolj razvitih v krški občini.
Tradicionalno slavje borcev in povezavi med Dobravo in Podboč-
GuK*St°V GotfaHsKeg3 bataljona, bčeve brigade in Slovenskega ba-J°na L krajiške brigade je namreč "'neslo tudi vrsto pomembnih ko-dnainih pridobitev. Z vodovodom Premagovcami in Trebelnikom ^ zdravo pitno vodo dobila skoraj i Zadnja gospodinjstva, ki so bila i /pej brez nje. še večjega pomena,
• lo medrepubliškega, je razširitev Ureditev sicer še vedno makadamih* peste med Gradcem, Planino in ovini selom, ki je na slovenski j?3.11* Gorjancev poslej široka od J*1 do pet metrov in za katero so
*	Kot 2.000 delovnih ur prispevali .^dinci jz lu-sice občine, združeni v (e °vno brigado „Planina 78“. Poleg je krajevna skupnost dobila na okoli 1.300 metrov dolgi
jem ter na nekaterih delih krajevnih ulic.
K temu naj dodamo, da so krajani na osrednji nedeljski slovesnosti dobili zagotovilo, da bodo slej ko prej pričeli graditi obljubljeno tovarno kam" iške „Ete“ in da tudi gradnja prizidka k poslopju osnovne šole ni več tako daleč. Ze narejeno in obljubljeno prinaša in še bo celotni krajevni skupnosti v prvi vrsti utrditev zaupanja v pravo politiko krške občinske skupščine do manj razvitih območij v njenem okviru, saj vsega skupaj, če pogledamo s takimi ali drugačnimi očmi, ni tako malo, oziroma je veliko več, kot morda kje drugje naredijo ali dobijo v enem desetletju.
Z. ŠEBEK
^OVA POTRJENE BRATSKE VEZI. - Na Planini v najvišji vasi * Goijancih, so v prisotnosti domačinov, brigadiijev ter predsta-■^ov občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij krške 'samoborske občine slovesno odprli cesto Gradec—Planina—Novo I °- Cesta čez goijansko slemč bo utijevala vezi med Slovenijo in Praško, skovane v dneh najtežje zgodovinske preizkušnje, ko so se Kanski in hrvaški partizani z roko v roki borili za svobodo. r°to: Jožica Teppey)
37 (1518) — 14. septembra 1978
ZATOČIŠČE AKTIVISTOV V DOLU PRI ŠUTNI
V	tihi, samotni grapi ob vznožju Gorjancev so si v soboto, 9. septembra, prisrčno segli v roke nekdanji aktivisti in borci, ki šo s svojo prisotnostjo počastili odkritje spominskega obeležja na Kuharjevi hiši, znani tudi pod imenom Lebiška domačija. Ta je dajala zavetje mnogim aktivistom in v njej je bil tudi sedež skojevske organizacije. Mladinci v Podbočju so se organizirali že 1941. leta in spomladi 1942 je odšlo iz te krajevne skupnosti v partizane prvih 25 fantov. Poleti istega leta je bilo to ozemlje osvobojeno in od julija do avgusta so po vseh večjih vaseh izspe-ljali volitve v narodnoosvobodilne odbore OF. Ti so potem organizirano pomagali partizanski vojski. Na slovesnosti pred Kuharjevo hišo so mladi obljubili nekdanjim borcem NOV, da bodo nadaljevali tradicije NOB in zvesto hodili po poti, ki so jim jo začrtali s tovarišem Titom na čelu.
J. TEPPEY
KRŠKE NOVICE
RADI BI KINO! - Ko so na Raki govorili o tem, kako smotrno izkoristiti možnosti za uporabo večnamenskega prostora v prizidku k staremu poslopju osnovne šole, so omenili tudi redne kino predstave. Odtlej, ko jih je občasno obiskoval potujoči kino krške delavske univerze, je preteklo nekaj let in so si filmov vnovič zaželeli Prošnjo za nakup kinoprojektorja so že poslali občinski kulturni skupnosti, ta pa je menila, da bi se veljalo pogovoriti s krškim DPD Svoboda o nakupu ali posojilu njihove naprave, ki je skoraj nova in je po preselitvi kina v novi delavski dom ne uporabljajo več.
KRŠKI TEDNIK
Jelševska šola bo spet oživela
Začetek predvidoma že oktobra - Težave izobraževalne skupnosti
Delegati občinske skupščine Trebnje pred časom niso z lahkim srcem glasovali, da se nova šola na Jelševcu zapre. Zato so takrat pristavili, da jo je treba čimprej ponovno odpreti, če bi le uspelo najti učitelja, ki bi šel v te hribe.
Sola, pa naj bo že kakršnakoli, je kulturno in tudi družbenopolitično središče kraja, kjer dela. Tako npr. še prenekateri možak na Jelševcu in tudi daleč naokrog ne more pozabiti časov, ko sta tam delovala zakonca Rečnikova. Zato je prav, da šola, posebno ker gre za lepo zgradbo in | je v njej tudi centralno ogrevanje na olje, ponovno zaživi
To seveda ne bo najlažje. Na tem območju živi vsega skupaj le - reci in piši 24 šolarjev! Pri občinski izobraževalni skupnosti si razbijajo glave, kako naj bi tem otrokom omogočili kar najboljše šolanje navkljub neizbežnemu kombiniranemu pouku. Namesto da bi se vozili otroci, se bo tja moral voziti trebe-ljanski učitelj. Le-ta ima premalo otrok tudi v novi šoli na samem Trebelnem. Očitno je tudi to eden od znakov zaostajanja tega celotnega predela.
Kombinirani pouk je za prosvetne I delavce v m arsičem stvar minulih časov. V izobraževalni skupnosti vseeno razmišljajo o oblikah, ki naj bi tudi tem hribovskim otrokom dale kar najboljšo osnovo za življenje, Zato bodo, kot pravijo pri | občinski izobraževalni skupnosti,
posvečali posebno pozornost pou ku posameznih predmetov:	posebno
novi matematiki in drugim težjim predmetom. Tako pravzaprav ne bo mogoče govoriti o tipičnem kombiniranem razredu. To teija seveda dodatnih naporov. Najbolj zanimivo je to, da gredo takšne izboljšave pouka na račun občinske izobraževalne skupnosti, sk ratka delovnih ljudi nerazvite trebanjske občine, saj jih jim republiška izobraževalna skupnost ne prizna!
A. ŽELEZNIK
Dan Clovefinosti
Priznanja 131 valcem
daro-
Vsakoletno srečanje krvodajalcev v trebanjski občini je bilo minulo nedeljo pri gradu na Veseli gori Tokrat je bilo povabljenih okrog 700 krvodajalcev, prišlo jih je nad 500. Šentruperški Šolarji so jim pripravili prisrčen kulturni spored. Organizacija Rdečega križa ceni aktivnost sindikalnih organizacij pri pridobivanju krvodajalcev. Repu-
	
[ ■*,	
bliška priznanja so zato prejele osnovne organizacije sindikata v Iskri, IMV, Trimu, Kolinski, Tovarni akrila, Elmi, Donitu, občinski sindikalni svet ter kolektiv zdravstvenega doma Trebnje, šol v Trebnjem, Velikem Gabru in Mimi
Posebna priznanja je prejelo 131 krvodajalcev. Med njimi jih je bila vrsta takih, ki so dobili priznanja za 25-krat darovano kri. Prejeli so jih:
Anton Hlebec iz Rodin, Stefan in Pavlina Hrovat z Mirne, Alojz Kastelic iz Lukovka, Anton Kotar iz Martinje vasi, Stane Kovačič iz Dolnje Nemšje vasi, Ivan Lenič iz Slovenske vasi, Ivan Ostrelič iz Mokronoga, Ivanka Pavlin in Breda Mrvar s Trebelnega, Anton Skušek iz Bistrice, Cvetka Slak iz Trebnjega in Anton Zupet z Mirne. Zbrane krvodajalce in aktiviste Rdečega križa je pozdravil predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Jože Tomažin. Vse vabljene so pogostili, za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Amidi iz Mokon-oga.
A. Ž.
HVALEŽNOST - Rdeči križ ceni svoje aktiviste in darovalce krvi. V nedeljo je stala v vrsti tistih, ki so prejeli priznaje že za 25-krat darovano kri, tudi Pavlina Hrovat (na levi) z Mirne. Priznanje ji je izročil predsednik občinske krvodajalske komisje mr. ph. Jože 1 Kukman. (Foto: Železnik)
- „Novo šolsko leto teče že lep čas, nekateri od šent-ruperških učiteljev pa se potikajo po neprimernih stanovanjih že po dvajset let. Zakaj Tregradovi gradbinci malo ne pohitijo z gradnjo učiteljskega dvojčka v Šentrupertu? “
- „Ker se ne ve več, ali je dvojček, četvorček ali že kar stolpnica, toliko je govorjenja.
TREBANJSKE NOVICE
DOLENJSKI LIST
Učencev preveč, prostora premalo
Starši želijo pouk le v eni izmeni, vendar ni dovolj prostorov — Učitelji predlagajo samoprispevek še za eno novo šolo — Celodnevna šola le v Stari cerkvi
Konec minulega šolskega leta je kočevsko centralno osnovno bazen uvedli samoprispevek za grad-šolo obiskovalo 1.408 učencev, letos pa je šolaijev 47 manj.
Najbolj je upadlo število šolaijev v prvem razredu, in sicer od lanskih 144 na letošnjih 112. Na podlagi podatkov o učencih male šole pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo v prihodnjem šolskem letu vpisalo v prvi razred preko 150 učencev.
Na vseh osmih podružničnih šolah je letos 351 otrok ali trije manj kot lani. Najbolj hitro upada število učencev na šoli Trava, kjer je bilo še pred nekaj leti 40 učencev, letos jih je 8, prihodnje leto pa j ih bo 6, nato pa le še trije. Ker ni otrok, kaže, da bo ta lepa, nova šola že v nekaj letih brez otrok.
Nasprotno pa narašča število
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj vaši inšpektorji pošljejo le malo sumljivega blaga v analizo?
— Ker občina nima denaija za te namene, in če je blago v redu, morajo stroške pregleda plačati inšpektoiji.
BRIGADIRJI
VETERANI
Ob 20-letnici gradnje avtoceste Ljubljana-Zagreb bo 20. in 21. avgusta v Novem mestu srečanje takratnih brigadirjev, ki so sodelovali na tej akciji, in proslava. Občinska konferenca ZSM Kočevje prosi brigadirje, ki so sodelovali v tej akciji, naj seji takoj oglasijo osebno, pismeno ali telefonično (86-091), da bodo dobili nadaljnja navodila o tem slavju oz. srečanju.
učencev na šoli v Stari cerkvi, ki je edina celodnevna šola. Letos je tu vpisanih 97 učencev ali 9 več kot lani.
Tudi letos je bilo veliko prošenj staršev, da bi njihovi otroci obiskovali pouk dopoldne. Te želje pa niso uresničljive, dokler ne bo kočevska šola dobila še dodatnih prostorov, oziroma dokler ne bo zgrajena v Kočevju še ena nova šola.
Tudi zamisel o pouku v turnusih ni uresničljiva, predvsem zaradi vozačev in zato, ker želi vodstvo šole sestaviti razrede po pedagoških normativih.
Od približno 200 malih šolarčkov ni zaposlenih le 15 m ater. Podobno je tudi med sedanjimi šolarji. Vodstvo šole organizira podaljšano bivanje za učence tistih mater, ki delajo v turnusih, in sicer tisti teden, ko delajo matere dopoldne, učenci pa imajo pouk popoldne. V tem, dopoldanskem podaljšanem bivanju je 50 otrok, čeprav sta zasilni učilnici primerni za največ 15 otrok.
Težav ob pričetku novega šolskega leta je torej precej. Vzrok zanje pa je predvsem pomanjkanje prostorov. Zato učitelji predlagajo, naj bi po ukinitvi samoprispevka za
njo novih prostorov za osnovno šolo.
J. PRIMC
Drobne iz Kočevja
CESTE DO PRAZNIKA - Do občinskega praznika bo dokončana obnova in razširitev Tomšičeve ceste in Kolodvorske ulice, ki soju urejali vso turistično sezono. Urejena bo tudi Tesarska ulica z okolico in asfaltirana parkirišča. Ceste bodo opremljene z obeležji in stoječimi prometnimi znaki Prvič bo Kočevje dobilo tudi nekatere prometne znake, ki jih doslej ni imelo, na primer za prehod za pešce modro pravo-konto tablo itd.
NEPRIMERNA UČILNICA -Vozaška skupina učencev kočevske male šole ima pouk v domu telesne kulture. Vendar tu prostor ni primeren za učilnico, pa tudi mize in stoli so za šolarčke preveliki
NEVAREN OVINEK - Po obnovi Kolodvorske ulice so pred Kolodvorsko restavracijo ob cesti napravili visok robnik in tako onemogočili parkiranje pred restavracijo. Gostje parkirajo zdaj kar na cesti To pa je nevarno, ker je prav tu nepregleden ovinek, razen tega pa še
avtobusno postajališče. Nekateri predlagajo, naj bi restavracija uredila zdaj parkirni prostor drugje.
VABILO POBRATENIM - Za letošnji občinski praznik 3. oktober bo spst tek Kočevskega zbora po mestnih ulicah. Na to tekmovanje so letos povabili tudi ekipe mest in občin, ki so pobratene z mestom oz. KS Kočevje in z občino Kočevje.
KOČEVSKE
HF	m
	
K ^	______
VELJKA STISKA — V dveh zasilnih učilnicah v osnovni šoli Kočevje se stiska skupaj kar 50 učencev v podaljšanem bivanju, čeprav sta prostora primerna za največ 30 otrok. (Foto; Primc)
Naložbe v začaranem krogu
Nedokončane investicije zmanjšujejo že tako slabo reproduktivno sposobnost gosf1 darstva — Letos samo ena začeta naložba, investicijski program pa ima le dve DO
Brez pravilno usmeijene dolgoročne investicijske politike si nikjer ne morejo obetati zadovoljivih gospodarskih rezultatov. Zato je razumljiva zaskrbljenost odgovornih občinskih mož, ko ugotavljajo, da se v zadnjih letih investicij v črnomaljski občini niso lotevali načrtno.
Tako je na primer v letu 1976 znašala predračunska vrednost investicij v črnomaljski občini 91 milijonov dinarjev; za lansko leto pa je skupna vrednost načrtovanih investicij porastla za več kot 400 odstotkov in je znašala 476 milijonov dinaijev. Ko pa so po izteku leta pregledali uresničitev teh načrtov, so ugotovili, da velikega dela naložb delovne in druge organizacije niso niti začele ali pa šele ob koncu leta. Znano pa je, da vsaka zamuda pri porabi investicijskega dinarja zmanjšuje njegovo vrednost veliko hitreje kot inflacija.
PRAZNIK KS TALČJI VRH
V nedeljo, 10. septembra, so krajani KS Talčji vrh proslavili svoj praznik, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je bil, dan po kapitulaciji Italije, v tem kraju zbor belokranjskih aktivistov. Ob tej priložnosti so v vasi odkrili spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja, na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so zaslužnim krajanom podelili pet priznanj OF, potem pa so slovesno predali namenu asfaltirano cesto Stražni vrh - Mavrlen.
SPODBUDITI JAVNO RAZPRAVO
Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Črnomelj so obravnavali program dela občinske skupščine za obdobje september - december; precej pozornosti so posvetili uresničitvi programa javnih del za letošnje leto, ki ne poteka najbolje. Govor je bil še o programu poteka javne razprave o osnutku statuta občine, ki naj bi ga sprejeli na oktobrski seji občinske skupščine.
V občini predstavljajo velik problem nedokončane investicije, ki zmanjšujejo že tako veliko premajhno reproduktivno sposobnost gospodarstva, saj črnomaljsko gospodarstvo daje le minimalno akumulacijo. Vire za razvoj pokrivajo s krediti, te pa je treba vrniti v dokaj kratkem času. Po drugi strani pa pri porabi investicij izgubljajo leta, v katerih bi morali že ustvariti tisto presežno vrednost, s katero' bi pravočasno krili vračilo kreditov.
Pri analizi negospodarskih investicij ugotavljajo zadovoljivo uresničitev načrtovanih vlaganj. To je zadovoljivo, dokler je razvoj gospodarstva in negospodarstva usklajen; ob stagnaciji gospodarstva pa ni moč
PRIZNANJA NK BELA KRAJINA
V nedeljo, 17. septembra, bodo pred prvenstveno nogometno tekmo na stadionu v Črnomlju podelili priznanja NK Bela krajina zaslužnim delavcem in nogometašem generacije „Rudar“, ki so igrali po vojni Najprej so ob jubileju kluba podelili priznanja najstarejši generaciji to prakso pa bodo nadaljevali, tako da bodo dobili priznanje vsi, ki so pripomogli k napredku črnomaljskega nogometa. Vseh priznanj bodo podelili okoli 300.
O SPREMEMBAH V KS
Na seji političnega aktiva krajevne skupnosti Črnomelj je tekla beseda o prostorskem preoblikovanju te KS. V skladu s stališči ki jih je sprejelo predsedstvo OK SZDL in OK ZKS, se je podobna akcija začela v vseh krajevnih skupnostih. Kritično bodo pretresli sedanjo organiziranost in delovanje KS in njenih organov in pripravili predloge za morebitno ustanavljanje novih, učinkovitejših krajevnih skupnosti
Pl
dolgo pričakovati tudi nadalnje-razvoja negospodarstva.
Tudi uresničitev investicijske ■ plana za letošnje leto ne obeta s dobrega. Razen investicije „Gol nja“, ki gradi v Črnomlju tovan kompresorjev, niso začeli nobe; investicije. Investicijski program I imata izdelan le semiška Iskra Viatorjev tozd Promet. Najresne, problem predstavlja investicija sanacijo črnomaljskega tozda IM1 ki jo zaradi znanih izgovorov toliko časa odlagajo.	a.
ČRNOMALJSK
DROBIR
KDAJ BELOKRANJSKI RADI - Bela krajina se že dalj č* prizadeva, da bi dobila svojo lokat1 radijsko postajo v Črnomlju, f zadnjem posvetu je ljubljanska Rl obljubila opremo, domačini morajo adaptirati prostore, v kate! je prej deloval knjigovdski cen# Računajo, da bo vse nared do kofl1; leta, tako da bi radio Bela kraji' lahko začel delati v začet) prihodnjega leta.
ZANIMANJE ZA TEKME Črnomelj je že od nekdaj mesto, se zanima za športna tekmovanja;1 še posebej velja za igre z žogo. iztekajočim se poletjem so se za4{ tudi ligaška tekmovanja nogom«* šev, ki igrajo v karlovški ligi.. rokometašev v prvi slovenski ligi * zadnji rokometni tekmi je bilo ** kot 400 gledalcev.
CIK-CAK MIMO SLOVENSČJ NE - Po Črnomlju visijo plakati,* občane vabijo na ples v semiš* Smuk. Neki ansambel Cik<* naznanja, da v tem motelu ig „svaki petak, subotu i nedjelju“. V teh nekaj besed niso znali napisat slovenščini člani ansambla, bi j& lahko priskočilo na pomoč vodstV motela. Prav tako ne bi nič škodilo če bi bil plakat napisan z lep** pisavo.
I
9.(
Pe
10
sai
15
15
16 16 DJ 16 R< 16 va
17
18 18 SI
I
S
I
Za investicije pol več denarja
Komaj čakajo novo šolo
Kljub temu pa ima ribniško gospodarstvo premalo denarja za svoj razvoj — Izvršni svet kritično presodil gospodarjenje, v kratkem pa ga bo še občinska skupščina
Podzemeljski šolarji imajo pouk na treh koncih, in to v neustreznih prostorih
Poročali smo že o prvih (nepopolnih) podatkih SDK o gospodarskih dosežkih ribniške občine v prvem polletju letos. Zdaj je izdelana že posebna analiza o poslovanju, ki kaže gospodaijenje v
vljal izvršni svet
libnica minuli četrtek.
jasnejši luči. O njej je razpravljal Ribnica minuli četrtek.
Ta analiza ugotavlja, da lanski in letošnji podatki o gospodarjenju niso primerljivi zaradi drugačnega zajemanja podatkov. Zaradi vsega tega so podatke popravili. Po teh, novih podatkih naj bi celotni prihodek v
RIBNIŠKI
ZOBOTREBCI
svet občinske skupščine
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 14. septembra, ..Zlomljena krila", 16. in 17. septembra „ Bojna sreča" (matineja ..Pustolovščine Huckleberryia Fina"), 20. in 21. septembra ..Človek iz doline".
PODRTI JEZ - Jez na Bistrici za zadružnim domom v Ribnici je podri Gladina Bistrice je zato upadla, da je potok postal mlakuža in leglo komarjev.
prvem polletju letos porastel v primerjavi z istim obdobjem lani za 37 odst. (ne za 43), porabljena sredstva za 43 (ne za 39), dohodek za 51 (in ne za 65) itd. Po novih podatkih je ekonomičnost upadla za 5 odst., medtem ko naj bi po prejšnjih za 3 odstotke porasla.
V analizi in razpravi je bilo posebno poudarjeno, da je delitev družbenega proizvoda še vedno opravljena tako, da hitreje narašča delež za skupno in splošno porabo, medtem ko bi moral po načrtih naraščati hitreje delež za OZD.
Nadalje so opozorili, da so sredstva za investicije sicer v odstotku zelo porasla (za 57 odst) vendar je tega denarja malo za kakšno pomembnejšo investicijo. Tako ta odstotek hkrati pove, kako jnalo je bilo v minulem letu denaija za razvoj gospodarstva.
Nova analiza nadalje ugotavlja, da podatki sicer kažejo ugodno sliko, a kljub temu ni mogoče govoriti o kakovostnih premikih, zapisanih v srednjeročnem načrtu občine in resolucije občine za letos. Zaposlovanje je še vedno ekstenzivno pa tudi učinek izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ne narašča. Končno bo vendar treba ugrizniti v kislo jabolko, se pravi v neučinkovito organizacijo dela ter nesodobno in zato tudi nedonosno tehnologijo. Od besed bo treba preiti k dejanjem.
J. PRIMC
IMENOVANJE
Izvršni svet občine Ribnica je na zadnji seji imenoval usklajevalni odbor za spremljanje skupne porabe v občini. Predsednik odbora je Viktor Pogorelc, predsednik izvršnega sveta občine, podpredsednik pa Vinko Bojc. Glavna naloga odbora bo pripraviti spiemembo stopenj za financiranje skupne porabe (SIS) in priprava dopolnil samoupravnih sporazumov.
Ribničanje selje,
ne ve, kdo je dolžan mesto
POVSOD SMETI - Ribničani pridno smetijo svoje naselje, nihče
Nad dvesto gob na razstavi
čistiti Občinski organi, ki so dolžni skrbeti za red, naj ukrepajo in najdejo odgovornega!
Poznavalec lahko nabira užitne gobe skoraj vse leto Sodelovanje z Ljubljančani
— Od kdaj se visoko kvalificirani delavci ribniškega ,,Inlesa" izogibljejo nekaterim pisarnam?
— Odkar so nekoga poslali ven, naj si očisti čevlje.
REŠETO
Gobarska družina Ribnica je na nedavni letošnji razstavi prikazala 220 različnih gob, ki so jih nabrali na območju od Pijave gorice preko Ribnice do Stare cerkve pri Kočevju. Razstavo, ki je bila med nedavnim ribniškim semnjem v starem domu JLA, je obiskalo okoli 5.000 ljudi
Gobarjem so pomagali nabirati gobe tudi učenci osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok. Letos niso bili najboljši pogoji za nabiranje gob, sicer bi jih razstavili še več. Sicer pa je bil tudi razstavni prostor premajhen in potrebujejo za prihodnjo razstavo večjega.
Gobarska družina Ribnica šteje okoli 80 članov. Dobro sodelujejo z Gobarsko družino iz Ljubljane, katere predstavnik je tudi prišel na
razstavo in dejal, da je ribniška razstava presegla pričakovanja.
M. GLAVONJIČ
h
Začetek gradnje nove šole v Podzemlju — obljubljen je za pomlad naslednjega leta - najtežje čakajo učitelji in učenci, ki se že predolgo stiskajo v neprimernih in na treh koncih razmetanih šolskih prostorih.
„Letos imamo v osmih razredih 167 učencev," je povedala ravnateljica šole Julija Kočevar. „V Gradcu imamo 1. in 4. razred, in to popoldne, učenci 2. in 3. razreda hodijo popoldne v šolo v Podzemlju, od 5. do 8. razreda pa je pouk dopoldne. Vsi šolski prostori so stari, neprimerni za pouk, učence vozimo v Gradac in druge spet iz Gradca v Podzemelj; prenašati moramo učila, telovadnice nimamo, in kadar ni
VSE PO STAREM
Oglasna deska v stavbi metliške občine je že od nekdaj kaj skromna z obvestili in raznimi sporočili. Da pa ne bi bila prazna, pustijo viseti tudi taka, katerih aktualnost je že več mesecev m ima Tako je na primer septembra še vedno viselo obvestilo, ki poziva vse člane sindikata državne uprave, družbenopolitičnih organizacij in SIS na organizirano letovanje za člane Rdečega križa v prikolici v Baški. Interesenti, pohitite, prijave sprejemajo naj-kasnje do 15. junija!
mogoče telovaditi na prostem, gostujemo v gasilskem domu; ni kabinetov, zbornica je premajhna, kuhinja neustrezna. . Letos smo nameravali uvesti en oddelek podaljšanega bivanja, pa smo se morali tudi temu odpovedati, ker metliška izobraževalna skupnost ni imela denarja, saj bo milijon morala dati za novo šolo," je ravnateljica naštevala številne težave, s katerimi se ubadajo.
Z novo Marlesovo montažno šolo - upajo, da se bodo lahko vselili že prot) koncu naslednjega leta - bodo imeli tudi možnosti za prehod na celodnevno šolo; hkrati s šolo bodo dobili sodobno telovadnico. Sedaj je na šoli zaposlenih devet učiteljev, za celodnevno šolo bodo potrebovali še nekaj učiteljev, vendar s tem ne bo težav, saj se je že letos ponudilo nekaj pedagoških delavcev, med njimi tudi domačini, ki so tu končali osemletka „Na pedagoški gimnaziji v Novem mestu je sedaj pet naših bivših učencev," je povedala Kočevarjeva.
Seveda zahtevajo sedaj neustrezni pogoji od učiteljev več naporov, po drugi strani pa je delo na tej šoli lažje, ker je v razredu sorazmerno malo učencev - povprečno okoli 20. „V lanskem šolskem letu je izdelalo 96 odst. učencev. Fantje se po končani osemletki v glavnem odločajo za poklicne šole, dekleta pa za srednje.	A.	B.
m
200 GOB — Gobarska razstava v Ribnici, ki jo je organiziralo pred kratkim domače gobarsko društvo, je po obisku presegla vsa pričakovanja. (Foto: M. Glavonjič)
TRAVNIK NAMESTO TELOVADNICE - Dokler je še lepo vreme, podzemeljski šolarji telovadijo kar na bližnjem travniku, prav na prostoru, kjer bo prihodnje leto zrasla nova šola in tudi telovadnica.
PRISPEVEK ROJAKA IZ AMERIKE
Metliški rojak Louis Volk iz redon Hillsa v ZDA, ki že dolga W živi v Ameriki, je še vedno moč1* navezan na svojo rodno deželo. letos sam ni mogel priti na obisk stari kraj, sta v njegovem imell< Jože in Elsie Culkar skupnosti cialnega skrbstva v Metliki izroči 500 dolarjev, ki jih je Volk nam«J kot pomoč prizadetim osebam. * ta prispevek se skupnost socialni skrbstva rojaku Volku najlepše z8’ valjuje.
SPREHOD PO METLIKI
KRASEN CIRKUS JE BIL zadnjem nalivu v Metliki Pred b«£ jem in pred samopostrežnico & * nabralo toliko vode, da so avt?" mobili obtičali v njej. Voda je vdi^ v prostore bifeja, tekla je v pisarn*’ in to ob dveh popoldne, ko j6 : mestu največji promet. To se & zgodilo prvič.	^
Ljudje se sicer žaba*", jo ob vsem tem, vendar je Pjj soncem gotovo kdo, ki bi m0** narediti red. Najbrž je odgovorne** pretežko najti, drugače ga bi ^ izbezali.
ZANIMIVO JE TO, da ni bilo* i juliju in avgustu nikakršne kultur^ prireditve. Po drugih krajih se na v*, kriplje trudijo, kako bi z različnih' manifestacijami zadržali popotnik v svojem kraju, pri nas pa si, tako kaže, želimo, da čimptfJ® odplinijo dalje. Ali nam ni do služka ali pa nas preveč poleni vro” sonce? Prvo in drugo je namreč fli°" goče.
JESEN JE ŽE DOBRO ČUTlT*’ a ne samo po megli in hladnejše1” vremenu. Ceste so polne avt®" mobilov s prtljažniki, na katerih s° gajbice in vreče, polne krompirja seveda tudi drugih pridelkov. V me" stu živeči otroci obiskujejo starše, da jim dajo brezplačno ozimnic0: Ču dno, kako se ne spomnijo o trop1 izmozganih staršev spomladi, ko je treba kopati, orati, pleti. De*0 marsikomu smrdi, še posebno mehkim pisarniškim rokam.
metliški tednik
TELEVIZIJSKI SPOREDI I©
TOREK, 19. IX.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
PETEK, 15. IX.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.00 TV V ŠOLI: Ruščina, Od petka do petka, Člani skupnosti
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev 15.35 ŠAHOVSKI KOMENTAR 16.05 POROČILA
16.10 VELIKA PREDSTAVA NA DNU MORJA
16.25 VRAGOLIJE MAJE SKOW-RON
16.55 TRIGLAV: JADRAN, prenos vaterpolske tekme
17.55 RISANKA
18.00 OBZORNIK
18.10 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PREKMURJE
V prvi oddaji o prekmurskih ljudskih plesih bosta nastopili folklorni skupini iz Beltincev in Velike Polane ter predstavili vrsto plesov, od ša-marjanke in šoštarske prek tkalečke do kalamajke.
18.45. PREVERJANJE VARNOSTI AVTOMOBILOV in SODOBNO KMETIJSTVO
Videli bomo dva filma z letošnjega beograjskega mednarodnega festivala znanstvenih in tehničnih filmov. Prvi je italijanski in nam bo skušal čimbolj nazorno prikazati prizadevanja strokovnjakov avtomobilske indrustrije, da bi izdelali kar najbolj trpežen in varen avta Drugi, angleški film je posvečen dosežkom kmetijstva. Videli bomo, kako se na britanskem otočju lotevajo oplojevanja sadovanjakov, izkoriščanja odpadne slame, ureditve hlevov in učinkovitejše setve.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ODRSKE LUČI, zabavnoglasbena oddaja 21.05 RAZGLEDI: ANTIPODI Zaključna oddaja o Papui-Novi Gvineji ima naslov Iz kamene dobe v XXI. stoletje. Lahko bomo prisluhnili predsedniku vlade M. Somareu, ki pravi: „Tisto najosnovnejše, za kar se zavzemamo, je, da nas ostali
svet ne bi imel za nekakšen živalski vrt človeštva, pa tudi ne za muzejski eksponat lastnega razvoja, ker mi to prav gotovo ne bomo.“ Da bi se ta dežela čimprej izkopala iz zaostalosti, so deloma pripomogli tudi jugoslovanski delavci, ki so zgradili hidroelektrarno Ramu.
21.50 BARETTA Toni Baretta sklene, da se bo povezal z vsemi glavnimi razpečevalci mamil. Le tako lahko reši ženo svojega prijatelja. Šef prekupčevalne mreže je bogati in ugledni Diom. Ko Baretta zbere dovolj dokazov o nepoštenosti Diama, le-temu umre žena in zato se razdrejo vse detektivove zanke.
23.00 POROČILA
17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja -
18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Na dnevnem redu je kultura: Glasba in revolucija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Brigada Jana Žižka - 21.50 Zabava vas Vicky Leandros - 22.30 Razuzdančeva usoda (baletna oddaja)
jj Sobota, 16. ix
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
m 9.00 POROČILA
LOS PROFESOR BALTA/AR
d, 9-15 ČAROBNA ŽOGA 5-30 P. Golia: JURČEK 9-50 PISANI SVET 10.25 PO SLEDEH NAPREDKA rvrd5 £ Newman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO _______
11.35 in 15.20 POROČILA 15.25 ZAGREB: VELEŽ, prenos nogometne tekme
17.15 OBZORNIK
17.30 ALI: SPINKS, posnetek bak-sarskega dvoboja
18.15 ROBIN HOOD MLAJŠI, film Zlasti mladi gledalci se bodo spet
lahko srečali z junaki sherwoodske-ga gozda, tokrat v nekoliko drugačni zasedbi. Režiserja Mat McCa-rthy in John Black sta glavne vloge zaupala otrokom (Keith Chegwin, Mandy Tulloch, Keith Jayne, Nicho-las Dunn, Dean Lavvrence, Rachel Brennock), ki so se kar dobro odrezali. Dogajanje je seveda postavljeno v srednjeveško Anglijo, v čas, ko lord Gilbert odide na križanske pohode, nadomešča pa ga njegov ničvredni brat baron De Malherbe. Ljudski junak Robin Hood pa se bori za pravice revnih in rešuje ljubljeno Marion.
19.30 TV DNEVNIK
20.00 W. S. Maugham: KOLAČI IN PIVO
20.50 MODA ZA VAS
21.00 MUPETT SHOW
22.10 Športna sobota
Nedelja, 17. ix.
1©
trgovska hisa maximarket
Ljubljana
1
’-55 POROČILA
ZA NEDELJSKO DOBRO 'UTRO: PEVSKI TABOR 78,1. del 8-25 625
®45 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI 10.00 VIKING VIKI {0.25 HUNTERJEVO ZLATO ‘0.50 PROSLAVA OB 35-LETNICI “KLEPA AVNOJ O priključitvi primorske Matični
“OMOVINI, prenos iz Komna {2.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR {2.50 POROČILA {4.45 ČUDOVITA LETA FILMA {5.10 POROČILA }f-15 OKROGLI SVET ;S.30 DOSJE NAŠEGA ČASA: LETO 1950
16.25 ŠPORTNA POROČILA 16.30 MODA ZA VAS 16.40 NAJDALJŠI DAN, film Več ko dve in pol ure dolg film z gornjim naslovom so po literarni predlogi Corneliusa Ryana posneli režiserji Bernard Wicki, Ken Anna-kin, Andrew Martin in Darry F.
Zanuck. Gre za pripoved o invaziji zaveznikov v Normandijo junija 1944, za spektakel o širini in dognanosti odločilnih vojaških posegov, zaman pa bi v filmu iskali protivojne osti in morebitno poglobljeno spiho-loško razčlenitev posameznih junakov. Nastopa dolga vrsta znanih igralcev, naj omenimo le tele: John Wayne, Robert Mitchum, Henry Fonda, Robert Ryan, Robert Wag-ner, Rod Steiger, Mel Ferrer, Curt
Ponedeljek, is. ix.
i©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
*-00 TV V ŠOLI: Odnosi v skupno-*«> Hrvatska v Jugoslaviji, Delitev Jelice
PO TV V ŠOLI: Odnosi v skupno-st*> Hrvatska v Jugoslaviji, Delitev 'elice
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, pisanka, Zemljepis {1.10 TV V ŠOU: Za najmlajše *s.00 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovitev
,6-20 KMETIJSKA ODDAJA l?.20 POROČILA
17.25 VRTEC NA OBISKU: SLIKANJE Z NAMI
17.35 ČUDOVITA LETA FILMA
18.00 OBZORNIK
18.10 POTA SAMOUPRAVLJANJA
Svobodna menjava dela je naslov tokratne oddaje iz nanizanke Pota samoupravljanja. Pripravili so jo novosadski televizijci, zvedeli pa bomo, kakšen je pri nas odnos med združenim delom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 V. Jankovič: EN DAN, drama Po scenariju Vesne Jankovič je televizijsko dramo z gornjim naslovom režiral Branko Pleša. Gre za pripoved o mladi ženi, ki živi le na videz urejeno in uspešno. Po poklicu je psiholog-svetovalec, z nasveti skuša reševati težave drugih, ni pa kos sama sebi. Boleha in je zelo osamljena, pogreša ljubezen moža, ki dela na tujem. Nenadno srečanje z nekdanjim prijateljem vnese nemir v njen ustaljeni način življenja. Igrajo Svetlana Bojkovič, Milan Gutovič,
1
som ZSMS, ki bo od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici, so ljubljanski televizijci v sodelovanju RK ZSMS posneli oddajo o mladih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Beseda bo tekla o perečih vprašanjih mladine, o usposabljanju in zaposlovanju, o izobraževanju in
8.45 TV V ŠOU: Naš kraj, Ali ste vedeli? , Fizika, Nina in Ivo, Dnevnik 10
10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 17.20 POROČILA
17.25 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: ALEKSANDROVAČKA ŽUPA
17.55 OBZORNIK 18.05 PISANI SVET
18.45 TRIMSKA TELEVIZIJA in SMUČARSKA GIMNASTIKA 19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 MI MED SEBOJ: MLADINA PRED KONGRESOM Pred kongre-
možnostih napredovanja, o družbenopolitičnem usposabljanju, štipendiranju in interesnih dejavnostih mladine. Oddaja bo skušala prikazati, koliko in kako se mladi vključujejo v vsakdanji delovni utrip življenja.
20.55 A. Tolstoj: TRNOVA POT 22.15 TV DNEVNIK
22.30 GLASBA, TAKŠNA IN DRUGAČNA
23.20 POROČILA
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik — 17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Nove knjige -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja: Signali - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur - 21.35 Znanost - 22.20 Mupett show - 22.50 Kronika Bitefa
SREDA, 20. IX.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
21.30 MADAME DE..., film Mlada in lepa madame de ... se je zadolžila, moža pa noče prositi za denar, ki ga mora vrniti. Ne preostane ji nič drugega, ko da proda uhane, moževo poročno darilo. Da bi opravičila to dejanje, se zlaže, da je uhane zgubila v gledališču. Seveda pride do vrste zapletov, po naključju pa dobi madame de ... svoje uhane spet nazaj. Podari ji jih njen oboževalec, italijanski baron. Film z dokaj prikupno vsebino je pred poltretjim desetletjem posnel francoski režiser Max Ophuels, glavne vloge pa igrajo pred kratkim umrli Charles Boyer, Danielle Darieux in Vittorio de Sica.
23.05 TV DNEVNIK
17.45 Dovolj je 2.000 za en teden -
18.45 Trije pod isto streho 19.30 TV dnevnik - 19.55 Feljton: Branko Maksimovič - 20.25 Jugoslavija: Italija (prenos košarkarske tekme) -
) špc
9.00 TV V ŠOU: Čedo Ptica, Prvi lovci, Slovnica
10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film
16.45 ŠAHOVSKI KOMENTAR 17.15 POROČILA 17.30 DEKLICA DELFINA IN USICA ZVITOREPKA 17.35 POSKOČNA DOMIŠLJIJA Tretja oddaja nanizanke za mladino ima naslov Sladokusčeve oči in bo govorila o kruhu, hrani, ki je skupna vsem ljudem na svetu.
18.00 OBZORNIK
18.10 HRIBOVCI V DOUNI 32 let je minilo od mrzlih zimskih dni, odkar so se številne družine iz Bosanske krajine preselile v ravninske predele Banata in Bačke. V novih krajih so si zgradile velike hiše, imajo
dovolj rodovitne zemlje, dobre sosede, toda že dolga desetletja težko prenašajo domotožje po starem kraju. Na ravnini brez najmanjšega hribčka, na katerem bi se lahko odpočilo oko, kljub slabemu zraku in vodi ohranjajo stare običaje, edino vez z bivšimi domovi v hribih.
18.45 S. Mokranjac: RUKOVETI V petem dehi televizijske priredbe Mokranjčevih Rukovetov bo-mo slišali 10., 11. in 15. rukovet, ’ skladbe, ki vejajo za najboj dognana skladateljeva dela.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE
Po literarni predlogi Sue Kauffan je film z gornjim naslovom pred osmimi leti posnel ameriški režiser Frank Perry, ki nam je ostal v spominu po odličnem filmu David in Liza. V ospredju dogajanja filma, ki ga bomo ogledali drevi, je odvetnikova žena. Ta živi ob možu, ki se trudi, da bi dosegel vidnejši družbeni uspeh, a doživlja le neuspehe. Za-
postavljena žena se hoče osamosvojiti, najde si ljubimca, toda nezadovoljnosti se ne more znebiti. Delo moža zlomi in žena se vrne k njemu, da bi skupaj nadaljevala življenje v dvoje, seveda na drugačnih temeljih. Glavne vloge igrajo Carrie Snod-gress, Richard Benjamin in Frank LangeHa.
21.20 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.30 TV DNEVNIK
21.45 ROCK KONCERT V ESSNU,
2. del
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasba starega Jadrana: Split - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Proslava ob 354etnici združitve Istre in otokov z matično do movino (prenos) - 21.30 TV dnevnik - 21.45 Mehika pod svojim nebom
ČETRTEK, 21. IX.
trgovska hisa maximarket
Ljubljana
l@
ZIJA NEKEGA REKORDA (vmes POROČILA)
V neposrednem prenosu se bodo pred televizijskimi kamerami poznavalci pogovarjali o razlogih za množična turistična potovanja. Prav le-
Jurgens, Richard Burton, Kichard Todd, Sean Cornery, Bourvil. Itd.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
Ob stoletnici rojstva pisatelja Petra Kočiča so sarajevski televizijci posneli televizijsko dramo po Koči-čevi satiri Sodna obravnava. Kot televizijci posneli televizijsko dramo po Kočečivi satiri Sodna obravnava. Kot v številnih drugih delih seje tudi v tem pisatelj žolčno lotil avstro--ogrske oblasti, bil je boj za človečnost, ki sta jo tlačila tiranija in mračna birokracija.
21.15 V OSPREDJU
Oddaja bo predstavila Antuna Augustinčiča, enega najvidnejših jugoslovanskih mojstrov kiparstva. 21.40 TV DNEVNIK 21.50 ŠPORTNI PREGLED 22.35 POROČILA
15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film.
8.55 TV V ŠOLI: Matematika, Miroslav Krleža: V agoniji, Zemlja in ljudje
10. TV V ŠOLI: Francoščina
10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija
14.55 TV V ŠOU, ponovitev
17.20 P. Golia: JURČEK
17.55 OBZORNIK
18.10 PROFESOR BALTAZAR
18.20 PLANINE SVETA 19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 V ŽIVO: TRETJA DIMEN-
tos je to ..preseljevanje narodov" v tako velikem razmahu, kot že dolgo ne. Oddaja naj bi postregla z odgovorom, odkod tolikšno zanimanje turistov za našo državo, ki svoj zunanjepolitični ugled, stabilnost in varnost sooča s pripravljenostjo turizma, da pritegne k naravnim lepotam, možnostim za prijeten oddih in gostoljubju še več tujih in domačih turistov. Oddajo bo vodil Jože Vol-fand.
17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Znanost - 18.45 Vabilo na potovanje (kviz) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 21.15 24 ur - 21.50 Zenski spol, moški spol
(PRVI RADIJSKI PROGRAM)
Karlo Bulič, Vuka Djundjerovič, Radmila Plečaš in Goran Pleša.
21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.50 TV DNEVNIK 22.05 ROCK KONCERT V ESSNU, 1. del V oddaji, ki so jo televizijci posneli v dveh delih, bomo slišali po nekaj skladb Petra Gabriela, skupine Paul Butterfield blues band ter kitarista Alvisa Leeja in skupino Ten years la ter.
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Vrabec Letko - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja - 21.00 24 ur -
21.10 Celovečerni film
PETEK, 15. IX.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz giasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Predpisi o pridelovanju sadilnega materiala). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Uterami nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 16. IX.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Lucijan M. Škerjanc: Kvintet za pihala. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Spanring: Spremembe v sortimentu pšenice v zadnjih letih). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Kulturni magazin. 18.05 Poletni divertimen to. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 17. IX.
7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Mirjana Brujič: Deklica in metulj). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (R. Domanovič: Gla-
sujem za slepe). 11.15 Naši poslu-' Tei čestitajo in pozdravljajo. 13.20
Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska
igra (Mark Twain: Pogodba o govedini). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Uterar-ni nokturno (G. Ken: Na pomoč, otroci!). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 18. IX.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Brumat: presajanje iglavcev). 12.40 Pihalne
fodbe na koncertnem odru. 14.05 ojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Uterami nokturno (D. Jenšterle: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 19. IX.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (M. Špes: Celjska kotlina). 9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ivan Veber: Resonančni les iz gorenjskih gozdov). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh). 21.34 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Uterami nokturno (D.
Kette: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 20. IX.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ne-.25
P'
marksizma. 11.03 Po Talijinih po-
navadni
pesem.
Aktualni
5 Zapoj r i proble
:mi
teh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Majda Šef: O kontroli mlečnosti in mlečne vztrajnosti). 12.40 Pihalne godbe.
14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (K. Štajner: 7000 dni v Sibiriji).
18.05 Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Naš orkester v minuL sezoni 21.30 Solistična in ansambelska glasba. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Uterami nokturno (J. H. Roessler: Potovanje z avtobusom). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 21. IX.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (A. Vovko: Šolstvo Ilirskih provinc). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Ferčej: Kako naj bi prodajali in kupovali plemenske krave in telice). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Pojeta tuja študentska zbora. 14.20 Koncert za mlade
Poslušalce. 14.40 Mehurčki 15.30 aleta ritmov z ansambli 18.05 Iz sveta pravljic in fantazije. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Uterami
večer (J. Lafergue-K. Muck: Hamlet). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Iz opusa Franka Martina. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Zdravo Čolič, naš nocojšnji gost 0.05-4.30 Nočni program.
Ai%% ■>w>m
ffl f %	4	&	5|P
Četrtek, 14. septembra - Zdenko Petek, 15. septembra - Bine Sobota, 16. septembra - Ljudmila Nedelja, 17. septembra - Hilda Ponedeljek, 18. septembra - Irena Torek, 19. septembra - Vilma Sreda, 20. septembra - Branko Četrtek, 21. septembra - Matej
LUNINE MENE
16. septembra ob 20. in 01
min.: ščip
BREŽICE: 15. iri 16. 9. angleški barvni film Bil je vojni čas. 17. in 18. 9. angleški barvni film Simbado-
vo zlato potovanje. 19. in 2(1 9. ameriški barvni film Noč, ko je nastal striptiz.
ČRNOMELJ:	14. 9. ameriški
barvni film Lovci na doto. 17. 9. francoski barvni film Sam proti vsem. 19. 9. francoski bravni film Razjezil se bom. 21. 9. ameriški barvni film šerif iz države Tenessee.
KRŠKO: 16. in 17. 9. italijanski film Heroji. 20. 9. nemški film Kid in kompanija. 21. 9. ameriški film Pregon.
MOKRONOG: 16. 9. film Ne nagibaj se ven.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 15. do 17. 9. ameriški barvni film Fantje iz 3. čete. 18. 9. gledališče (Trst). Od 19. do 21. 9. švedski barvni film Obraz v obraz.
RIBNICA: 16. in 17. 9. hongkon-ški barvni film Poslednja igra smrti.
SEVNICA: 16. in 17. 9. film Kockarji 2. vrste. 16. in 17. 9. film Charlie v zastavljalnici. 20. 9. film Thomas.
TREBNJE: 16. in 17. 9. Kriminalni film Kaliber za specialista.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila, in ji pomagam. Resne ponudbe na naslov: Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
FRIZERSKO vajenko sprejmem. Hodnik, Kostanjevica na Krki.
STANOVANJA
FARMACEVTKA išče ogrevano sobo z možnostjo kuhanja. Naslov v upravi lista (3216/78).
Motorna vozila
UGODNO prodam dobro ohranjenega spačka (letnik 1972), registriranega do novembra 1978. Danijel Žučak, Koštialova 42, Novo mesto, telefon 21-539.
PRODAM škodo 1000 MB, letnik
1966,	dobro ohranjeno, registrirano, in škodo 1000 MB, letnik
1967,	po delih. Jože Urbanč, Jel še 24, Leskovec pri Krškem. PRODAM 126 P (delno na kredit),
letnik 1977. Brumat, Vel. Bučna vas 39.
PRODAM fiat 750, poceni. Milan Vlašič, Gotna vas 51/C, Novo mesto.
PRODAM osebni avtomobil AMI 8 in zastavo 750 po ugodni ceni. Slak, Šmihel 11, Novo mesto.
UGODNO prodam VW 1200, letnik 1966, tudi na kredit. Ban, Brusnice 71. Ogled možen popoldne.
PRODAM obnovljen motor NSU 1200. Modic, Ragovska 16, Novo mesto, telefon 23-948.
Z 750, 1 75, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije: Gostilna Klavž, Kostanjevica.
R 16 TL L 68, v dobrem stanju in R 4, L 71, potreben popravila, prodam. Silvo Miklavž, Velike Vodenice 4, Kostanjevica, tel. 69-715 od 6. do 14. ure.
DELE ZA SPACKA, letnik 75, prodam. Jože Žugelj, Dragomlja vas 12, 68331 Suhor.
PRODAM po ugodni ceni menjalnik za fiat 850, skoraj nov. Anton Blatnik, Polom 10, 68362 Hinje.
PRODAM VW 1200, letnik 74. V račun vzamem tudi zastavo 750. Naslov: Anton Cesar, Prečna 41, Novo mesto.
PRODAM traktor Fergusom (58 KM) s kabino in konpresorjem„ letnik 71, 1600 ur. Avgust Gabrič, Senovo 179.
PRODAM Z 750/75. Ogled v petek popoldne ali soboto in nedeljo. Mesarko, Prešernov trg 5, Novo mesto.
PRODAM katrco, letnik 1971, registrirano, v brezhibnem stanju. Plačilo možen s čekom. Naslov v upravi lista (3221/78).
AUSTIN 1300, brezhiben, prodam. Gostilna Urbanč, Krško.
PRODAM dobro ohranjen avto Fiat 850, letnik 1969, registriran do septembra 79. Ferbežar, Paderši-čeva 31, Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjen fiat 850. Dam tudi na ček. Naslov v upravi lista (3208/78).
PRODAM kombi 750 T v voznem stanju, leto izdelave 1972. Naslov
v	upravi lista (3246/78).
UGODNO prodam tri leta starega spačka v brezhibnem stanju. Informacije na telefon 22-267 ali Bršlin 44, Novo mesto.
PRODAM motor NSU Pretis-prima in peč na olje. Vinko Kranjčevič, Leskovec pri Krškem 17.
PRODAM zastavo 750 de luxe, letnik 1973. registrirano in ohranjeno. Jože Ucman, Crmošnjice 48. Stopiče. Ogled v dopoldanskem
■ času.
PRODAM RENAULT 5. Ciril Miklič, Nad mlini 42, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, dobro ohranjeno, 5000 km po generalni, re-
gistrirano do aprila, letnik 68. Dragan, Golobinjek, Mirna peč. UGODNO prodam zastavo 750 L,
letnik 71. Informacije po telefonu 85-727.
PRODAM APN -4, z dodatno opremo. Tomaž Osterman, Dol. Ka-mence 3.
PRODAM pony express, Ivan Bar-bo, Dol. kamence 39 a.
RENAULT 12 (Dacia), prevoženih
32.000	km, ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Informacije na telefon (068) 22-250 od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (3258/78).	.
PRODAM odlično ohranjeno Z 101, letnik 1972 (garažirano). Marjan Kovačič, K Roku 32, Novo mesto.
PRODAM R 12, letnik 1974. Ogled od 16. do 20. ure. Blatnik, Majde Sile 22, telefon 23-755.
PRODAM dobro ohranjen VW 1300 (letnik 1968) in šotorsko prikolico Braka Ogled oziroma informacije na naslov: Vinko Pušnik, DoL Kamence 75, telefon 21-235 ali doma 23-534 od 17. ure dalje.
PRODAM FIAT 124. Brdar, Gubčeva 30, Novo mesto.
ŠKODO 1972 poceni prodam. Rogelj, Rdeči kal 11, Dobrnič.
PRODAM zastavo 750, letnik 71. Prudič, Družinska vas 70, Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam opel rekord karavan, letnik 1965. Tepuš, Cesta 4. julija 66, Krška
PRODAM
POCENI prodam sesalec Omega. Ostojič, Mestne njive 5, Novo me-
sto.
PRODAM kozolec dvojnik (11 x 6 m) in 5 čebelnih družin v AŽ panjih. Po želji tudi več in s panji. Pišite ali si oglejte pri Jožetu Grmšku, Pečice 24, Podsreda 63257.
PRODAM 130 pšeničnik škopnikov. Naslov v upravi lista (3256/78).
KMETOVALO, POZOR! Po ugodnih cenah prodam nove 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove. So lesene ali železne konstrukcije, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delam tudi po naročilu osovine za traktorske prikolice. Dostavljam po dogovoru tudi na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik.
GLOBOK otroški voziček prodam. Lešnjak, Kristanova 55.
POCENI prodam sedežno garnituro z jogi ležiščem in plinsko peč, tudi na kredit. Oglasite se od 15. ure dalje. Rudi Dcželan, Scgova
6,	Novo mesto.
UGODNO prodam eno leto staro spalnico, tudi na potrošniški kredit. Franc Ucman, Na Tratah 17, Novo mesto.
PRODAM 5 m3 smrekovih plohov. Jože Blažič, Brod 34, Novo mesto.
PRODAM novo zmrzovalno skrinjo (350 1). Naslov v upravi lista (3219/78).
PRODAM televizor znamke RR Niš, star tri leta. Vprašajte po telefonu (068) 22-355 od 19. do 20. ure. Naslov v upravi lista (3217/78).
PRODAM dva televizijska sprejemnika Iskra Panorama z novim ekranom za 3.500 din in Orion za
3.000	din, oba uporabna. Informacije pri Marici Zupan, Škocjan
PRODAM dobro ohranjeno trajno gorečo peč. Ivan Luzar, Crmošnjice 20, Stopiče.
PRODAM trifazni hidrofor. Potočna vas 24, Novo mesto.
PRODAM kompletno spalnico,
dobro ohranjeno, 2 polkavča in dva polfotelja. Pero Mandič, Ra-govska 8, Novo mesto.
PRODAM brejo telico. Hrovatič, Škijanče 11, Novo mesto.
PRODAM trajno žarečo peč Kueppersbusch in jedilni servis za
6	oseb. Zoran, Trdinova 5 c, Novo mesto.
PO ZELO UGODNI ceni prodam odlično ohranjeno* spalnico. Ogled ob sobotah in nedeljah. Vinko Vrabec, Martinja vas 19, Mokronog.
ZARADI selitve prodam skoraj novo sedežno garnituro v zeleni barvi. Jože Smrekar, Grad Struga, Otočec, (teL 85-166).
PRODAM silos kombanj Goettingen in samonakladač. Telefon 61-752.
PRODAM brejo telica Stane Jarc, Hrastje 3, Mirna peč.
PRODAM večjo trajnožarečo peč. Gostiša, Defranceskijeva 2, Novo mesta
TERMOAKUMULACIJSKO PEC (2 KW) AEG prodam. Naslov v upra-
vi	lista.
PRODAM majhno hišo pet minut od tovarne IMV. Lobetova 31, Novo mesto.
GRADBENO PARCELO v okolici Novega mesta, zazidljivo, do 10 arov, po možnosti na robu ali v bližini gozda, kupim. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „SONČNA LEGA“.
TAKOJ vseljivo hišo z vrtom in kompletno stanovanjsko opremo prodam v Metliki. Informacije vsak dan na naslovu: Breg revolucije 25, Metlika.
POČENI prodam leseno hišo (7x8 m), primerno za premestitev. Anton Bošnjak, Radoviči 5, Metlika.
PRODAM parcelo za vinograd v Tolstem vrhu pri Brusnicah in zidanico. Amalija Zoran, Paha 1, Otočec.
PRODAM gradbeno parcelo na Senovem pri Krškem. Cena po dogovoru. Martin Teraž, Blanca 7.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni,, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
LJUBITELJEM živali brezplačno o ddam lepo siamsko mucko. Naslov v upravi Usta (3259/78).
KUPIM
KUPIM ali vzamem v najem delovni prostor ali zemljišče za mizarsko obrt (od 60 do 100 m 2) v okolici Kočevja. Ponudbe na teL (061)
86
Sevja.
-490
med 7. in 9. in 11. in 14.
mi
MARIJA ŠVIGELJ, roj. Pirc, Ljubljanska 14, Novo mesto, opozarjam vsakogar, ki bi razpolagal z mojim zemljiščem-vrtom na Drganjih selih brez moje vednosti in privolitve, da ga bom sodno preganjala.
PREPOVEDUJEM vsako vožnjo po njivi pare. št. 60 (Kreševica). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Anton Bošnjak, Radoviči 5, Metlika.
BOŽO ŠINKOVEC, Savska 25, Sevnica, prekllicuiem žaljive besede, ki sem jih izrekel Jožetu Plazarju.
11 BR£ZIŠK£ PORODNIŠNICI
a
iz Sentlenarta - deklico, Veronika Skofljanec s Čateža - Andreja, Ingrid Oslakovič iz Male Rakovice -dečka, Nada Sever iz Samobora -dečka, Višnja Ričko iz Strmca -dečka, Marija Kupirovič iz Krškega
- Matjaža, Željka Bodiš iz Brežic -Tibora, Jožica Bučar iz Sp. Dul -deklico, Jadranka Šular iz Samobora
- Moniko, Slavka Pungerčič iz Dvora - dečka in Ivanka Očkerl iz Sp. Starega grada - Katarino. - ČESTITAMO!
V	tem tednu so pri nas umrli: Jože Baznik, kurjač iz Cerkelj ob Krki, star 44 let, in Frančiška Ži-bert, kmetovalka iz Samobora, stara 81 let.
Po težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga žena, predobra mati, stara mama, sestra, teta in svakinja
OLGA ZRNEC
Iskreno se zahvaljujemo dr. Starcu za dolgotrajno zdravljenje in vsemu zdravniškemu osebju, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vence in cvetje, za izraženo sožalje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se Kmetijski Šoli Grm za podporo in lep venec, Pevskemu zboru Dušan Jereb ter frančiškanskemu in kapiteljskemu pevskemu zboru za lepo petje in vsej duhovščini za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: mož Franc, otroci Franci, Ciril in Metod z družinami, bratje Mirko, Tone in Franci ter drugo sorodstvo
Novo mesto, dne 7. septembra 1978
V	času od 31. 8. do 6. 9. so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Turk z Mirne - Nives, Vida Šter iz Šmihela - Aleksandro, Marica J uran z Malega vrha - Ivano, Marija Urek iz Leskovca - Kristjana, Mariia Klepec iz Kanižarice — Anito, Zvonka Umek iz Polja - Polonco, Martina Potisk iz Brestanice - Boštjana, Silva Haler iz_ Krškega - Mitja,
Vlasta Drab iz Gorenje vasi - Simono, Štefka Simončič iz Dolnjega Boštanja - Mateja, Anica Jakša iz
Podrebra - Matejo, Marna Kozan iz Tribuč - Sandija, Jožefa Absec iz Mihelje vasi - Marka, Marija Gašper iz Birčne vasi — Miha, Ivanka Šušte-rič iz Šmarjete - Natašo, Mujesira Mehtič iz Črnomlja - Anito, Marija Grahek iz Otovca - Marinko, Dragica Ratajc iz Trebnjega - Miha, Rozalija Diganc s Krvavčjega vrha Darinko, Anica Nahtigal iz Vine gorice - Miha, Jelka Kolenc iz Regerče vasi - Petro, Cvetka Štri-celj s Sela - dečka, Anica Adlešič z Radoviče - deklico. - Čestitamo!
SERVIS CTC oljnih gorilcev, gospodinjskih aparatov m hladilnih naprav ANTON VRŠČAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073, obvešča cenjene stranke, da opravljamo servise na oljnih gorilcih in jih tudi montira-
mmssm
DRAGEMU sinu in bratu BRANKU ŠKOFU iz Črmošnjic iskrene čestitke ob njegovem rojstnem dnevu! Mami, ati in sestra Jožica.
Prihranite si pot!
Že pred meseci smo obvestili naročnike in bralce, da se je naš naročilniški in oglasni oddelek medtem preselil. Kljub temu prihaja zadnje čase vedno več naročnikov na „stari naslov“, se pravi na Glavni trg št. 3, namesto da bi vprašanje malih oglasov, preklicov, naročnin in drugih vplačil uredili bliže:
v pisarni naročniškega in oglasnega oddelka
na Glavnem trgu št. S (v hiši dr. Ivanetiča).
Prosimo torej vse, ki naročajo male oglase, preklice in druge objave ali želijo plačati naročnino, da obiščejo naš preseljeni naročniško--oglasni oddelek na gornjem naslovu!
UREDNIŠTVO
V	času od 2. do 9. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Barbič iz Bregov - deklico, Zdenka Sutlar iz Donjega Kraja - deklico, Jovanka Posavec iz Mihanovič dola
-	Tomislava, Nada Kuhar iz Samobora - Tijano, Ljudmila Germšek iz Kostanjka - Darjo, Tatjana Zupanc
KAM PO PREMOG?
Po ukinitvi kočevskega rudnika so imeli Kočevci težave z naročanjem premoga. Zdaj je prodajo prevzelo trgovsko podjetje „Kurivopro-daja“ Ljubljana. Občani lahko na-roče premog in druga trda goriva vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 14.30 do 17. ure v kiosku na Ljubljanski cesti poleg trgovine ..Galanterija11.
ZAHVALA
Kakor jc tiho živela, tako nas je v 82. letu starosti tudi tiho za vedno zapustila naša draga mama
FRANČIŠKA VENE
roj. Kotar iz Mirne peči
Iskreno sc zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sindikatu Krke—tehnoservis za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Hvala župniku za opravljeni obred ter pevcem za zapeto žalostinko ob odprtem grobu.
Žalujoči: Jože z ženo Marijo, vnuki Jože, Matjan, Damjan in družina Plantan
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 63. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
MARIJA HROVAT
roj. Vidmar iz Dobindola št. 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter našo pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju novomeške interne' bolnice ter kaplanu za opravljeni obred. Prav lepa hvala tovarni zdravil Krka in SGP Pionir za podarjene vence.
Žalujoči: hči Olga, sinova Franc in Vinko z družinami, sestra Karolina z možem in dmgo sorodstvo.
:
Jk
ZAHVALA
Potrt ob boleči izgubi dobre in skrbne žene
MARIJE LUNDER
iz Šentjerneja št. 4
ki smo jo pospremili k zadnjemu počitku 10. avgusta 1978 iz Šentjerneja na pokopališče v Brezovici pri Ljubljani, se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem cvetja in vencev: Elektru Novo mesto, kolektivu Elektro-nadzorništvo Šentjernej in vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Brezovici pri Ljubljani. Hvala društvu upokojencev Šentjernej za spremstvo s praporom ter govorniku tov. Francu Verbiču, kaplanu iz Sentjernga za poslovilni obred v Šentjerneju in župniku iz Notranjih goric Tonetu Trpinu za lep pogrebni obred in poslovilni gpvor.
Se enkrat prisrčna hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti! Neutolažljivi mož Janez in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
KARLA LAMPETA
iz Regerče vasi št. 30
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, ŽTP Novo mesto, Steklarstvu Doljak—Peček, Iskri Bršljin, Kmetijski zadrugi Krka--Novo mesto, pevcem, godbi na pihala ter duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena havala!
Žalujoči: njegovi
ITT
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavico Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo* jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Pri’ joge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001
^ ska pravica, Ljubljana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebno pa sosedama Ani Kovačič in Ani Novak ter župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi podjetju Varnost Novo mesto, SGP Pionir, Kovinoplastiki Lož ter pljučnemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto, ki so ji lajšali bolečine. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo spremili do zadnjega počivališča.
Žalujoči: sinovi Stanko z ženo Zalko, Jože, Janez in France z družinami, hčerka Štefka z družino, sestri Milka in Pepca ter brat Lojze z družinami
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil ljubi mož, oče, brat, ded in praded
JANEZ
PAJNIČ
iz Bukovice pri Ribnici
g:
skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-tort Ste 83 PosPtemili na njegovi zadnji poti, mu poklonili Po k vencev wetja ter "“m izrazili ustno ali pismeno sožalje, sebna iskrena zahvala osebju zdravstvenega doma v Ribnici za J«nje bolečin v zadnjih dneh, lovski družini Ribnica za izka-, Q ,n° pozornost in tov. Mirku Fegicu za poslovilne besede ob |:	Prtem	grobu ter dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Branko, hčerki Marica in Anica v imenu vsega sorodstva.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož in ata
IZIDOR -DARKO KOČEVAR
borec XIV. divizije Hrast 22
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom ZD Metlika, ki so mu lajšali °°lečine in ga prijazno obiskovali na domu. Toplo se zahvaljuje-J11® vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika v jako velikem številu spremljali na zadnji poti. Zahvaljujemo se rjdi sorodnikom, vaščanom in prijateljem za kakršnokoli pomoč,
j?rganizaciji ZZB NOV Hrast za spremstvo s praporom in venec, “U Metlika za spremstvo s praporom, sosedu Janku Popoviču za j°Ple poslovilne besede pred domačo hišo, prav tako lepa hvala JPV. Jožetu Žlogarju za izbrane besede ob odprtem grobu, godbi
® Metlike za ;
lostinke in župniku za lepo opravljeni obred. Najceneje pa se zahvaljujemo tov. Mariji Zupančič in Starihovi za Jesebicno pomoč, kolektivu DVZ Ponikve za spremstvo in cvetje, k°ZD Mercator Metlika za venec in spremstvo, zlasti pa sodelav-za pozornost in razumevanje. Vsem, prav vsem še enkrat
frisrčna hvala.
žalujoči: žena Ana, hčerki Marija in Jožica, sorodniki in prijatelji
Hrast,dne 10. septembra 1978
DOLENJSKI LIST
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-cem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih ih nam izrekali sožalje. Hvaia vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti do mnogo preranega groba. Iskrena hvala traktoristom ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: oče Anton, mati Terezija, brata Franci in Jože, sestra Marinka in drugo sorodstvo
V SPOMIN
11. septembra 1978 sta minili žalostni dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj, v 29. letu starosti zapustil naš dobri, ljubljeni mož, ati, sin, brat in stric
JOŽE
KUMP
iz Obrha pri Draga tušu
Kako hitro beži čas, toda naša srca so vedno bolj žalostna. Naš dom je pust in prazen, odkar te ni več med nami. Nikoli te ne bomo pozabili, vsak dan v mislih in besedah živiš med nami. Vedno, kadar stopimo k tvojemu mnogo preranemu grobu, nam solze zalijejo oči, še vedno se ne moremo sprijazniti z usodo, ki nas je tako kruto prizadela in z mislijo, da se ne boš nikoli več vrnil med nas. Tvoja mnogo prerana smrt nam je zapustila bolečo rano, ki se ne bo nikoli zacelila.
Nikoli utolaženi: vsi tvoji!
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila ljuba žena, mama, babica in prababica
URŠULA POVŠE
iz Dolenjskih Toplic 18
Pogreb bo danes, v četrtek, 14. septembra 1978, ob 16. uri na pokopališču v Dolenjskih Toplicah.
Žalujoči: Mož Vincenc, hčerka Anica, sinovi Vinko, Drago, VJctor z družinami m Mirko
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA »»BETI"
METLIKA
Komisija za kadre in medsebojna razmerja TOZD Barvarna objavlja proste delovne naloge
IZMENOVODJA MOKRE APRETURE.
Pogoj: Srednja strokovna izobrazba tekstilno-kemijske smeri s 3-letno prakso.
Razpis je odprt 15 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Starcu z internega oddelka in ostalem osebju splošne bolnice Novo mesto ter g. Krizologu za opravljeni obred. Hvala splošni bolnici N. mesto, IMV in podjetju Belt Črnomelj.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Lojze in Janez, hčerki Joži in Slavka z družinami ter drugo sorodstvo.
V SPOMIN
16. septembra mineva prežalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, brat, stric in zet
ANTON
BUKOVEC
iz Kota pri Semiču
Naš dom je pust in prazen in v naših srcih leži črna senca, odkar si tako nenadoma in brez slovesa odšel na pot, od koder ni vrnitve. Zaman Te čakamo, da se boš spet vrnil med nas, kakor si se vedno vračaL Čas hitro beži, a ne izbriše žalosti. Dnevi so svetlejši od noči, a za nas jih ni, ker vemo, da tvoje telo v zemlji trohni.
. Misel in spomin nate ostaneta v naših srcih nepozabna. Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
V tihi žalosti: žena Marija, sin Dušani hčerka Nada, sestri Malka in Anica z družinama in dhigo sorodstvo
V	SPOMIN
17. septembra 1978 bo minilo 13 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče
ANTON PROGAR
iz Mime peči
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Vsi njegovi!
ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE.
Pogoji:
Končana srednja šola
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogoja v 15 dneh po objavi.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s prakso.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
ZAHVALA
Po nenadni bolezni nas je zapustila v 85. letu starosti naša ljuba mama, stara mama, babica in teta
MARIJA MOŽE
iz Srebrnič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekamo delovnim kolektivom Novoles, IMV in Industriji obutve za darovane vence, kakor tudi vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala duhovnikoma za opravljeni obred in nagovor.
Žalujoči: sinovi Stefan, Jože, Alojz in hčeike Stanka, Marija, Martina z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE
RADOVAN
roj. ZADNIK z Dol. Kamene 22
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu premili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Cestnemu podjetju, IMV in Novo-teksu za podarjene vence, dr. Vodniku za lajšanje bolečin in duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Mari, Fani in Maijeta ter sin Jože z družinami
ZAHVALA
V 22. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat
TONE
PELKO
iz Šmaijeških Toplic 12
JANEZA BUTALA
iz Butoraja 3
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Hvala kolektivu Belta Črnomelj in Avta Kočevje za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala govorniku pred domačo hišo in govorniku pri odprtem grobu, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega očeta
ALOJZA
MAVSARJA
iz Velikega Slatnika 11
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, babica in prababica
TEREZIJA
KUMER
roj. MUHIC z Golobinjka pri Mimi peči
ZAHVALA
«
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica, tasta in svaka
DOBER
Sevnici
KAMERA ODKRIVA
Človek je le človek
„Nočne“ in „dnevne“ v življenju železniškega zapor-ničarja Ernesta Medveška iz Brezovega št 1 se vrstijo v utečenem redu. Železnica je poosebljen red, podobna je vojski „Z leti pride red človeku v meso in kri,“ je pripomnil To mu lahko vsekakor verjamemo, saj se bliža že šestim križem. Z utečenimi kretnjami poganja ročice obeh parov zapornic med Sevnico in Brezovim. To je daleč naokoli edina čuvajnica, ki ima na skrbi dva prehoda.
Minulo soboto ob pol šestih zjutraj, poldrugo uro pred iztekom „nočne", je naštel v knjigi že skoraj 80 vlakov. Bližala se je polovica „dnevne“ predzadnjega avgusta. Mim o je z okrog sto kilometri na uro z dvema mogočnima strojema švignil Basel-Beograd ekspres. „Pri tretjem spalniku se je ob enem kolesu precej iskrilo in tudi to Iklo. Preden bi utegnil kaj dosti pomišljati, sem planil v utico k telefonu in zakričal zapomičarju vzdolž proge, naj ekspres ustavi Takrat je bil par koles mogočnega štiriosnika že s tira, z veliko razpoko." To pripoveduje skušeno in že m alce naučeno, zakaj zadnje dni prihajajo v to malo čuvajnico ali domačijo čez cesto, kjer stanuje, časnikarji Menda sploh ne bi smel dajati informacij. Ernest pove pač kar je bilo. Pravi, da še niso zapisali njegove običajne uvodne opombe, da je storil samo svojo dolžnosti, ko je preprečil veliko železniško nesrečo.
Drugi železničarji na sev-niški postaji vedo seveda pridati, da je Ernest storil nadvse hvalevredno dejanje. Če bi namreč ta vlak z že iztirjenim kolesom udaril na kretnico na bližnji blanški postaji, bi lahko doživeli nekaj podobnega kot je bila tragedija 30. avgusta 1974 pri Zagrebu.
Preden je prevzel skrb za to čuvajnico, je bil tudi progovni obhodnik. „Pomnim zime, ko je bilo med tračnicami 15 cm in še več presledka. «Kar je res, je res. Po isti progi so koračili pred menoj progovni nadzorniki, pa niso ugledali počene tračnice," se spominja. Vsekakor je nekaj na tem, da mora človek znati opazovati V povojnih letih so dajali ob-hodniku, ki je opazil tako razpoko, tudi po dva do tri jurje nagrade. „Tudipetnajst sem jih že dobil," pravi Danes so te nagrade ukinili „Zagotavljaj o, da je material boljši, lomi so, kot trdijo, izključeni “ pripoveduje Medvešek. In vseeno je počilo jeklo na komaj dve leti starem španskem spalniku, ki je le nekaj dni pred tem dogodkom prestal natančen tehnični pregled v Mariboru.
Tisti, ki Ernesta poznajo, pravijo, da je že najmanj štirikrat uspešno posredoval v kritičnem položaju. Njegovi skrbni vpisi v čuvajnič-ni dnevnik tega kajpak ne zamolčijo. Zaporničarje zadnja leta zamenjujejo avtomati Včasih pa smo le lahko veseli, da še niso povsem izpodrinili ljudi, ljudi Ernestovega kova!
ALFRED ŽELEZNIK
Pod zemljo shramba za divjad
Kulturnejše in bolj higijensko čiščenje ter prevoz uplenjene divjadi
Lovska družina „Mala gora“ Kočevje je 8. septembra svečano odprla shrambo za divjačino s hladilnimi napravami. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki vseh lovskih družin z območja Lovske zveze Kočevje, predstavniki „Perutnine“ Ptuj in Lovske zveze Kočevje.
Shramba na pobočju brega v Že-ljnah pri Kočevju in bo namenjena za shranjevanje in odpremljanje vse parkljaste divjačine z območja Lovske zveze Kočevje. Uredili so jo zato, da bo čiščenje in odpremljanje divjačine kulturnejše in bolj higienično. Prej je namreč čistil in od-premljal divjačino vsak posamezni lovec, zato se je dogajalo, da čiščenje ni bilo strokovno opravljeno, t '^ačina pa je bila včasih odprem-kjena z zamudo in se je kvarila.
»DOLENJSKI POKAL“
V PTUJ
V soboto in nedeljo je bilo v Grobljah pri Šentjerneju tekmovanje modelarjev slovenskih aeroklubov za ..Dolenjski pokal". Tekmovanja so se kot gostje udeležili tudi modelarjh iz Bihača, s katerimi ima Dolenjski letalski center tradicionalno dobre stike. Med skoraj stotimi modelarji so se v dvodnevnih bojih najbolje odrezali predstavniki Ptuja in tako v ekipnem plasmanu že tretjič osvojili ..Dolenjski pokal". S tretjo zmago so ga dobili v trajno last.
Rezultati - pionirji, kategorija -1: 1. Krajšek (Mirna) 270, 2. M. Šuštar 235, 3. Jurečič (oba N. mesto) 219; ekipno: 1. Mirna I. 664, 2. Novo mesto 1. 618, 3. Mirna II; čla-
ni f-l-b: 1. Peček 1.164, 2. Hostnik (oba Ptuj) 1.160, 3. Lesjak (Emo Celje) 1.055; ekipno: 1. Huj 3.234, 2. Emo-Celje 2.738, 3. Novo mesto I. 2.518: člani f-l-c: 1. Žnidaršič Oj) 1.930, 2. Velunšek 1.190, 3. Žuran (oba Ptuj) 1.162; ekipno: 1. Ptuj 3.273, 2. Novo mesto 2.225, 3. Ljubljana 2.079; člani f-l-a: 1. Leskovšek (Emo-Celje) 2.260, 2. Videmšek (Ptuj) 1.260, 3. Žulič (N. mesto) 1.260; ekipno: 1. Ljubljana 3.705, 2. Novo mesto I. 3.693, 2. Emo-Celje 3.599. S. PETRIČ
KRČANI SE BODO BORILI
Konec tedna se obeta ljubiteljem spidveja kar troje dirk na stadionu Matije Gubca v Krškem. Dirke se bodo vsakič pričele ob 15. uri. Najprej se bodo v petek pomerili dirkači na slovenskem prvenstvu. V soboto bodo kvalifikacije za vstop v 1. ligo. Vrhunec - državno prvenstvo - bo v nedeljo popoldne. Novi trener ekipe AMD Krško Cveto Prcgant iz Sevnice pripravlja ekipo pogumnih domačih fantov. Največ možnosti za uspeh od domačih ima Omerzel, kar seveda ne pomeni, da se ne bodo z vsem srcem borili tudi Kozmus, Zibert, Mrvič in Pregant.
VLOM V TRI VIKENDE
V noči na 11. september je bilo vlomljeno v tri počitniške hišice v Primostku ob Kolpi. Skoraj zanesljivo je, da so bili v vseh treh poslopjih na delu isti storilci ali storilec. Zbrani plen so odpeljali.
Dolgoprstneži so vdrli skozi okna, od znotraj pa vlamljali tudi vrata. Odnesli so vse po vrsti od nogavic, odej, blazin, pepelnikov, posode, obleke do radia, gramofona, plošč, stenske ure in budilke. Vzeli so celo spominke, ki so jih lastniku te ali one hiše podarili hvaležni pacienti.
Huda nesreča pri delu, ki se je pripetila v petek dopoldne na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem, je teijala življenje 27-let-nega inšpektorja valjenja inž. Josipa Križanoviča in 22-letnega ključavničarja Ekrema Skopljaka. V zagrebški bolnišnici se v času poročanja bori za življenje 36-letni varilec Vojo Džuranovič.
V jedrski elektrarni Krško so zaprt na obeh straneh z lese-
od 5. septembra varili cevovod med parnim generatorjem in reaktorsko črpalko. Ob šestih zjutraj so začeli tudi v petek. Ves čas je bilo v cevovodu plin argon, ki preprečuje oksidacijo. Cevovod premera 80 centimetrov in dolžine 4 metrov je bil
NADALJEVANJE NA STAROTRŠKI CESTI
V kratkem bodo nadaljevali dela za posodobizev ceste Dobliče -Stari trg. Najprej bodo asfaltirali del ceste od dobUčkega ovinka do Vihgore, za naprej pa je v načrtu, da bodo nadaljnji del najprej usposobili za avtobusni promet in postopoma asfaltirali. '• '4
nima pokrovoma, da plin ne bi uhajal. Okoli 8. ure so varilci končali prvo serijo varov in se odstranili. Takrat je po lestvi splezal na ohišje črpalke Ekrem Skopljak, odkril pokrov in zlezel v notranjost. Čez nekaj minut je hotel za njim tudi inž. Križanovič, ki pa je omahnil že pri vstopu v cev, kar so opazili drugi delavci in začeli reševati.
Prvi je zlezel v cevovod varilec Vojo Džuranovič; bil je brez opreme, plin je tudi njega takoj omamil. Reševalci so morali pomagati tudi njemu.
Ko so vse tri ponesrečence zvlekli iz cevi, so jim nudili prvo pomoč po svojem znanju. Križanovič je umrl med prevo-
Na otvoritvi je spregovoril starešina LD Mala gora, narodni heroj Jože Boldan-Silni. Shrambo je odprl predsednik ..Perutnine" Ptuj. Ta OZD bo namreč odkupila vso divjačino in jo nato predelovala, prodajala oz. izvažala.
Shramba je vklesana v živo skalo. Njene mere znašajo 7x3x3 m in je 15 m pod zemljo. Člani LD Mala gora so za njeno ureditev opravili okoli 750 prostovoljnih delovnih ur. Največ prostovoljnih ur je opravil lovec Bojan Jerman. Strokovna dela je opravil Stane Bačnik. Vse delo so opravili v dveh mesecih. Oskrbnik shrambe je Nace Mišmaš iz Željru
JOŽEPRIMC
SHRAMBA ZA DIVJAD - V Željnah pri Kočevju je lovska družina „Mala gora“ Kočevje uredila shrambo za parkljasto divjad, uplenjeno na Kočevskem. Na fotografiji so shramba in člani LD, ki so opravili za ureditev shrambe največ prostovoljnega dela. (Foto: Primc)
Popoln triumf Črnomaljcev
Najuspešnejši član je uplenil kar 15 kg rib, članica pa 7
Črnomaljci so bili najboljši na letošnjem republiškem prvenstvu v lovu rib s plovcem, ki je bilo minulo nedeljo na Krki pri Otočcu. Zasedli so vsa štiri prva mesta, se pravi ekipno in posamezno pri moških in ženskah.
Tekmovanja se je udeležilo 28 tričlanskih ekip: 24 moških in štiri ženske. Pivič sta se tokrat udeležili
republiškega tekmovanja ekipi Kočevja in Slovenske Bistrice. Rezultati: Moški
Rezultati: Moški posamezno: 1.
Matija Sneler (Črn.) 15.216 točk, 2.
Anton Butala (Cm.) 14.294, 3. Dušan Vučanjk (Brestanica-Krško)
19.986 itd. Moški ekipno: 1. RD Črnomelj, 2. RD Murska Sobota, 3.
RD Brestanica-Krško itd.
Zenske posamezno: 1. Dragica Vvijak (Črn.) 7.296, 2. Ivica Nekrep (Sladki vrh) 3.050, 3. Vesna Doltar (ČnO 2,282 itd. Zenske ekipno: L RD Črnomelj, 2. RD „Mura Sladki vrh, 3. RD Lendava, 4. RD Brestanica- Krško.
Predstavniki republiške tekmovalne komisije so ob tej priložnosti podelili tudi pohvale, medalje, diplome in priznanja pionirskim, mladinskim, ženske in moški ekipam ter posameznikom, ki so dosegli na letošnjih republiških tekmovanjih v suhih in mokrih disciplinah ter kombinaciji najboljše rezultate.
O organizaciji nedeljskega tekmovanja lahko rečemo le vse najboljše.
Tekmovalci, predstavniki ribiških družin in gledalci pa so imeli nekatere zanimive pripombe in predloge k sedanjemu, komaj uveljavljenemu sistemu tekmovanja. O tem bomo kasneje še pisali.
JOŽE PRIMC
šiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilJ1
Če dobi maratonske plavu
Martin Strel iz Mo krone ga je po nastopu Hvaru dobil trenerja
UPLENILI 130 KG RIB - Na republiškem prvenstvu v lovu rib s plovcem, ki je bilo v nedeljo pri Otočcu, je 87 tekmovalcev in tekmovalk uplenilo skupaj okoli 130 kg rib. (Foto: J. Primc)
Martin Strel, študent glasbe Mokronoga, je 3. septembra tretjem plavalnem maratonu Hvaru med osemnajstimi tekm valci iz Jugoslavije, Italije, Čet slovaške in Madžarske dosegef mesto. Daljavo 18 km -Starega grada do rta Kabala nazaj - je preplaval v petih uri štirih minutah in tridesetih > kundah in za zmagovalcem B rutom Petričem zaostal na tani za eno uro, osem minut in {* najst sekund. V primeijavi najboljšimi se Strel resda ni l* bolje odrezal, če pa upoštevam da se je prvič preizkusil v mai tonu in vadil brez strokovni nadzorstva, je dosegel več, kot lahko sam pričakoval.
„To je bila tekma vzdržlji* sti,“ pravi Martin, „vsaj zase, sem bil na maratonu novini lahko to rečem. Na srečo je bi moije mimo, brez velikih vato da se je dalo plavati, sicer vem, kako bi se ta tek k on J zame in še za marsikoga. Po tega sem imel nekaj treme: pl* zato, ker v morju tako dol proge še nisem plaval, drugič I ker sem na treningih v mirt skem bazenu pa v Krki in Kol meril svoje sposobnosti vzdržljivost za največ štiri urni plavanjem. Res pa je, da selil pripravljal tudi za hujše pogo saj sem na treningih vadil vsakem vremenu in vsaki tel peraturi vode, poleg tega pa u1 jeval telesno pripravljenost z( jami na suhem."
Strel je na hvarskem ntif tonu plaval za ljubljanski P* val ni klub Ilirija. Kaže, da sot* v klubu z njim zadovoljni, saj mu precej dodelili treneija. vedno bo njegova prva poZ1 nost veljala maratonu. „Rad dosegel kaj več, se uveljavil, < segel vsaj jugoslovansko I membne uspehe. Upam, da niso računi brez krčma) Vzdržljivost in navsezadnje t] uspeh sta me opogumila, tu so tudi boljše možnosti za bo, strokovna pomoč in še sikaj, česar do zdaj nisem znaL"
Martin zaupa vase in nob«1 ga razloga ni, da mu ne bi f mi
I. ZOW
P
Krši
nov
nili
bil
spri
lese,
Nov 151 din a Rep servi Ščin
D liške Blen s po Seva izgra Varil sirar Med nost 80 mov kaza finai nepc
H
kraj; POV( mos Na i ob s jih i bo i kot
Plin argon terjal življenji
Preiskava, ki je v teku, bo pokazala, zakaj sta morala na gradbišču jedrske elektrarne Krško umreti dva delavca — Plin omamil tudi tretjega
= SRAMOTA PA TAKA - „Vse prave ohceti prihajajo po # oni,A © ■ i i a * -	i poti,“ so prigovaijali boštanjski fantje, ko so se tolažili, k«1
n	-	s	so jjm v soboto za las ušli Medvedovi in Novakovi sva#
„Nevesta bi morala biti užaljena, če ji ne bi šrangali ko1 drugim dekletom," so še pristavili. (Foto: Železnik)
zom v brežiško bolnišnico, hudo zastrupljena Skopljaka in Džuranoviča pa so odpeljali naprej v zagrebško bolnišnico. Skopljak je umrl istega dne, Džuranovič pa je v kritičnem stranju. Preiskava je v teku.
vih v Sevnici prehajajo ribiške izkušnje od očeta na sina: v nedeljo je sin Zlato uplenil pod železniškim mostom v Savi lep primerek ščuke. Roparica je merila v dolžino 65 cm, tehtala pa je 3,15 kg. Mladi ribič se je trudil le deset minut, da je plen spravil na suho. Lotil se ga je bil z običajnim priborom. (Foto: Železnik)
Boštanjčanke so dragi
i — .....................->
| Običajno „šranganje" prenesli pred občinske duf
KAMERA ODKRIVA - Oglasna omarica, kjer ribniška mladina obvešča javnost o svojem delu, nudi te dni tak videz. Namesto prispevkov mladih v sliki in besedi sta tu dva prispevka (mladih ali starih huliganov? ), ki sta precej,,tehtna1 V (FotorM. Glavonjič)
i	Po zadnjem šranganju v Sev-
=	nici sodeč (poročila se je Med-
1	vedova hči, ki jo je bil izprosil
;	Sevničan Novak), se bodočim
i	ženinom kaj slabo obeta: vse
|	globje jim bo treba poseči v žep,
jj	če bodo hoteli dobiti neveste.
1	Boštanjski fantje dajo veliko
i	na tradicijo in nobeno dekle jim
E	ne uide brez prispevka. Toda na
i	zadnjem šranganju so imeli kljub
|	dobrim pripravam veliko smolo:
E	nevesta jim je že zgodaj zjutraj
1	ušla k frizerju. Vendar jih to ni
|	preveč zmedlo. Dobre pol ure
|	prej, preden je nevesta dahnila
1	svoj odločni „da“ v Sevnici, so
|	Boštanjčani v naglici postavili
i	kar dva okrašena mlaja pred
i	občino, kar se doslej šc ni zgo-
5	dilo. (Mimogrede: Sevničani že
\	vrsto let ne premorejo mlaja niti
E	za 1. maj!)
iniUiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiAiiimiimiiifliiiHiiifliiHiii
Očitno pa je to zmagoslaVj8 premotilo budnost boštanjskjj fantov, saj so jim svatje po pr ' ušli za hrbti. Toda vseeno se ni*0 vdali. Naglo so prestavili mlaj* pred podboje občinske stavbi
Novopečena žena po poroki veda ni bila več vredna tolik®’ kot so fantje zahtevali zanj£ Beseda je dala besedo in v jezir starešina ocenil žejo fantov le1,8 borih 500 dinarjev, in še to br«* „glihanja".
Užaljeni šrangarji so vedali hude posledice, so tudi poslani Štefan svatom nesli nazaj kar dva. šne bodo napovedane fantovske zamere, bomo deli.