TEDNIK
lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
PTUJ, 4. septembra 1969
LETO XXII., št. 35
CENA 0,50 Om
I koncu glavne turistične sezone:
(olone avtomobilov in
luristov še vedno mimo Ptuja
po sedmih mesecih je leto.s prestopilo mejne prehode že
^oraj 25 milijonov potnikov v nad 7,8 milijonov vozilih,
llj se je voda na Turništu od prvotnega vrtanja do le-
K ohladila?
Ko gledamo kolone avto-
bb;!ov, ki v poletnih me-
čih drvijo skozi Ptuj, del
rtomobilov se v mestu tudi
Jtavi, nastane vprašanje, ki
iMge zanima, koliko avto-
lobilov pelje skozi nase me-
0, na dan, na mesec, v tu-
stični sezoni... Zal še teh
idatkov ni. Glede na to
L? še ne tare ogromna ško-
I zaradi turističnega do-
dka, ki se odpelje mimo
sega v druge kraje.
Avtomobili, ki vozijo sko-
Ptuj, so del dolgih kolon,
posebno v poletnih mesc-
I prestopijo mejo na na-
Iprehodih. Kakšen je pro-
si na  slovenskih   mejnih
prehodih je lažje ugotoviti.
Julij in avgust sta meseca, v
katerih je na mejnih preho-
dih največja gneča. Poleg
drugih prihajajo dopustnikl
na našo obalo, se vračajo,
ali prečkajo Jugoslavijo in
nadaljujejo pot po Balkanu
in naprej. Vedno več je tudi
naših turistov, ki v času do-
pusta obiščejo sosedne dr-
žave ...
Za julij je že znano števi-
lo prehodov. V tem mesecu
je prišlo čez mejne prehode
v Slovenijo 6,665.000 potni-
kov (tu niso šteti potniki, ki
so se pripeljali s tovornimi
vozili in v železniškem tran-
zitu). To jo za 53 odst. več
kot v juniju. Med temi je
bilo 5,407.000 tujih potnikov.
Prepeljali so se v 2,007.729
osebnih vozilih. Po sedmih
mesecih je letos prestopilo
mejne prehode že 24 milijo-
nov 869.000 potnikov, kar je
za 18 odsotkov več kot lani.
Tujih potnikov je bilo nad
19 milijonov.
Do konca julija je prišlo
k nam  po cestah  letos že
Se nadalje prihaja seveda
največ potnikov iz bližnjih
zahodnoevropskih držav —
toda precej več kot lani v ju-
liju: iz Avstrije za 57 "/o več,
iz ZR Nemčije za 62 "/o več,
iz Italije za 13Vo več,... Od
vzhodnoevropskih držav so
na prvem mestu potniki iz
ČSSR. Manj je bilo potnikov
iz Francije, Danske in Vel.
Britanije. Po sedmih mesecih
lahko rečemo, da prihaja le-
tos čez slovenske meje zla-
sti več potnikov iz CSSR,
Švice, Švedske ... za 20 V«
manj potnikov pa je prišlo iz
Madžarske.
V primerjavi z lanskim
obdobjem januar — julij je
letos prišlo čez mejne preho-
de v Slovenijo za 8 "/o manj
tovornih avtomobilov, toda
prepeljali so za 15*/o več bla-
ga. V tranzitu je prešlo naše
ozemlje letos že 14.378 tovor-
nih avtomobilov (za 6 "/o več
kot lani v enakem obdobju),
s 134.732 tonami blaga (4«/o
več kot lani).
Glede na milijonske števil-
ke vozil in desetmilijonske
številke potnikov, ki presto-
pijo slovenske meje, se ne
smemo čuditi kolonam avto-
mobilov, ki vozijo tudi skozi
Ptuj. Zal so ptujske turistič-
ne in gostinske zmogljivosti
še preslabo razvite, da bi pri-
tegnile več turistov, da bi u-
stavili svoja vozila v Ptuju
ali v okolici, kjer bi prežive-
li več dni in s tem večali do-
hodke turizma in gostinstva,
s tem pa tud: občinski pro-
račun.
Hladna voda, na katero so
naleteli pri ponovnem vrta-
nju na Turnišču. je ohladila
upanja na ptujske toplice, od
katerih smo si obetali velik
turistični in gostinski porast.
Topla voda, ki jo omenjajo
analize INE ob prvotnem vr-
tanju, se v desetih letih na
globin; 800 metrov verjetno
ni mogla ohladiti.
zr
Srečanja
in razgovori
Zunanjepolitična aktivnost
vsake države sredi leta na-
vadno preneha in se zopet
začne s koncem počitnic. Le-
tos v naši državi pa tudi v
Evropi tega ni bilo.
V zadnjih treh tednih so
bili trije pomembni stiki z
izpostavljenimi osebnostmi
sosedne Romunije.
Obe deželi nadaljujeta tra-
dicionalno sodelovanje, ki pn
se kljub vsemu bolj odraža
na političnem kot na gospo-
darskem področju. Blagovna
izmenjava še ni prišla na ni-
vo, kot je v odnosih z Itali-
jo ali Avstrijo. Vendar se e-
konomsko sodelovanje ne iz-
raža samo v blagovni izme-
njavi. Džerdap je postal ve-
liko gradbišče in kraj, kjer
se vlagajo velikanske skup-
ne investicije. To je nova ob-
lika sodelovanja, v katero se
bo na določen način vgra-
dila tudi industrijska koo-
peracija ter tehnologija.
Na zunanjepolitičnem pod-
ročju sta Romunija in Jugo-
slavija enako zainteresirani
za stabilizacijo razmer ne
samo na Balkanu, temveč v
celi Evropi. Romunija je ini-
ciator misli o poglobitvi ev-
ropskega sodelovanja in ev-
ropske varnosti, kar naša dr-
žava v celoti podpira.
Vračajoč se s proslave 25-
letnice osvoboditve Romuni-
je v Bukarešti je predsednik
izvršnega sveta izjavil: »Ju-
goslavija in Romunija pred-
stavljata pomembna faktor-
ja v mednarodnem življenju.
Aktivni sta ne samo v
Združenih narodih, temveč v
vseh akcijah za mir in reše-
vanje kritičnih situacij in ža-
rišč, zavzemajoč se za poli-
tične rešitve. Posebno sta ak-
tivni v akcijah za mir in sta-
bilnost v Evropi.
V prihodnjih dneh priča-
kujejo nove stike na različ-
nih nivojih. Poleg napoveda-
nega obiska zunanjega mi-
nistra ZSSR Gromika bo pri-
šel v našo državo tudi ma-
roški kralj Hasan II. Priča-
kujejo srečanje z drugimi dr-
žavniki. Eno od najvažnejših
srečanj bo v tej jeseni vseka-
kor sestanek ministrov za zu-
nanje zadeve neuvrščenih
dežel v New Yorku. Jugosla-
vija je že poslala vabila vla-
dam neuvrščenih dežel za so-
delovanje na njujorškem se-
stanku, kjer ne bodo obrav-
navali samo vprašanj nadalj-
nje aktivnosti takoimenova-
nega »tretjega sveta«, tem-
več tudi konkretna vpraša-
nja v zvezi s pripravami
konference na vrhu.
Aktivnost jugoslovanske
diplomacije kaže pripravlje-
nost naše države, da se do
konca zavzame za premosti-
tev sedanjih razmer v sve-
tu, polnem kriznih žarišč ito
področij, ki se vsak trenutek
lahko spremenijo v ogenj, ki
bo ogrozil mir na našem pla-
netu.
MG
Nova brezcikoholna
pijača »Beat« krep\ in
osvežuje
PETOViA Ptuj
IIPŠCINA OBCINE PTUJ
Wlka: 06-8 69-1
itum: 2 9-1969
Po 224, členu statuta obči-
tPtuj
SKLICUJE M
(74.) skupno sejo občin-
|*?a zbora in zbora delov-
skupnosti .skupščine ob-
nePtuj, ki bo
'orek,   dne 9. septembra
^vorani Narodnesa doma
l^uju. Jadranska ulica 13,
»fičetkom ob 8. uri.
jEDLOfi DNEVNEGA
EDA:
Vprašanja odbornikov;
Razprava o    gospodar-
gibanjih in splošni po-
j^nji   v   prvem   polletju
' Odlok    o    dopolnitvah
statuta občine Ptuj;
4. Odlok o plaketi občine
Ptuj:
5. Odlok o ustanovitvi sli-
karske kolonije »Poetovio —
Ptuj«;
6. Odlok o zaključnem ra-
čunu o izvršitvi proračuna
in rezervnega sklada občine
Ptuj za leto 1968;
7. Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o pri-
spevkih in davkih občanov v
občini Ptuj;
8. Odlok o dopolnitvah od-
loka o občinskem prometnem
davku v občini Ptuj;
9. Odlok o spremembi od-
loka o občinskih upravnih
taksah v občini Ptuj;
10. Odlok o spremembi od-
loka o občinskih sodnih tak-
sah v občini Ptuj;
11. Odlok o potrditvi in-
vesticij.ske.ga programa in o
finančnem programu za fi-
nanciranje novogradnje os-
novne šole v Podlehniku;
12. Odlok o ustanovitvi,
sestavi in izvolitvi konjisije
za pripravo statuta občine
Ptuj in poslovnika občinske
skupščine;
13. Izvolitev pred.stavnikov
občinske skupščine v izdaja-
teljski .svet časopisnega za-
voda Tednik Ptuj;
H. Imenovanje ravnatelja
Otroškega vrtca Ptuj;
1.5. Sklepanje o prometu z
nep reniičninami.
skupščine občine Ptuj
Prcf3sod!iik
[ ^.^s za nedeljo, 14. sep-
Jofa 1969.
^^nii krajec je bil včeraj,
^,^Ptcmbra' ob 17.58.
iV\POVED: Koncem ted-
I, '^o   ponovno   nastopilo
^''^enljivo vreme s ploha-
ijj'^ nevihtami, vmes pa bo
sijalo sonce. Dnevne
, jeraturo bodo okrog 20.
iVlojZ Cestnik
STRAN 2
TEDNIK — ČETRTEK, 4. SEPTEMBR^
SZDL danes
(Nadaljevanje)
Socialistična zveza se bo
za tako obliko še posebej za-
vzemala, saj je to pot k na-
daljnjemu uspešnemu razvi-
janju samoupravnega siste-
ma. Cilj Socialistične zveze
je. da predstavniška telesa
in samoupravni organi de-
jansko postanejo sredstvo
občana, proizvajalca. Zato se
bo Socialistična zveza priza-
devno borila, da se bo raz-
vijala samoupravna funkcija
teh teles in bo tudi sama
omogočala ('elovni stik ob-
čana s predstavniškimi tele-
si po poslancu in odborniku,
neposredno ali posredno po
predstavnikih drugih orga-
nizacij, društev, sarrvouprav-
nih skupnosti.
Predstavniška telesa so
dolžna obravnavati vpraša-
nja in predloge, ki jih pred-
lagajo organizacije Sociali-
stične zveze ter drugi sub-
jekti političnega življenja.
Kdaj. v katerih primerih in
po kakšnem postopku lahko
organizacije Socialistične
zveze predloge predlagajo
predstavniškim organom kot
zahtevo, da jih obravnavajo,
določajo statuti in poslovni-
ki Socialistične zveze. V po-
litični praksi bo moralo to
postati predvsem stvar do-
govora med predstavniškimi
telesi in Socialistično zvezo.
Socialistična zveza upra-
vičeno pričakuje od pred-
stavniških tfles dodatno gra-
divo, dokumentacijo, izvedbo
raziskav ali javnih razprav,
izdelavo globalnih študij itd.,
v primerih, ko je po mnenju
njenih vodstev to neizogibno
potrebno za oblikovanje te-
meljnih družbenopolitičnih
stališč o določenih problemih.
Tudi to je v konkretni prak-
si mec.sebojnega dogovora. V
celotnem političnem sistemu
pripisujemo čedalje večji
problem samostojnosti in od-
govornosti družbenih teles in
posameznikov Med Sociali-
stično zvezo in oredstavni-
škimi telesi mora vladati
med^^ebojno spoštovanje av-
tonomnosti Predstavniška te-
lesa samostojno sprejemajo
stališča in sklepe o proble-
mih, ki so jih dala na dnev-
ni red po dogovoru s Sociali-
stično zvezo oziroma z drugi-
mi .subjekti -političnega živ-
ljenja Samostojna so tudi v
odločitvah o vseh drugih
vprašanjih, o katerih je So-
cialistična zveza že izrekla
svoje stališče Vendar pa bi
si predstavniška telesa mo-
rala dosledno prizadevati, da
morebitno negativno stališče
o danem predlogu ali stali-
šču utemeljujejo in o tem
obvestijo ustrezne organiza-
cije. Socialistična zveza bo
po potrebi sodelovala tudi v
samem procesu odločanja ne-
posredno v skupščinah in
drugih organih, kjer se srpe-
jcmajo odločitve, ter se bo z
argumenti in ob podpori sta-
lišč, ki jih j C poprej spreje-
la večina, potegovala, da bo-
do njeni predlogi sprejeti.
Vodstva Socialistične zveze
lahko usklajujejo delo z vod-
stvi predstavniških teles,
programirajo skupne naloge,
se dogovarjajo glede izdelave
variantnih predlogov, pri-
pravljajo skupne seje vod-
stev itd. Smisel tako ureje-
nih medsebojnih odnosov je
zlasti v tem, da bi tvorna
družbena kritika in pobude
delovnih ljudi čim hitreje in
učinkovito prišle na tista
mesta, kjer so centri družbe-
nih odločitev, ki so jih izvo-
lili delovni ljudje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kako bomo
gospodarili i
z zgozdovi ?
Promet z lesom
Eno od bistvenih vprašanj
bodočega gospodarjenja z
gozdovi je promet z lesom.
Vsebina samoupravnega od-
ločanja je namreč odvisna
tudi od tega, kakšne so re-
alne m.ožnosti lastnikov go-
zdov, da razpolagajo z rezul-
tati svojega dela, ki se reali-
zirajo s prometom lesnih
proizvodov. Promet lesa je
pomemben za lastnike goz-
dov, ker je od tega odvisen
njihov ekonomski položaj,
za gozdna gospodarstva in
za uporabnike lesa, ker ce-
ne lesa neposredno vplivajo
na njihove konkurenčne
sposobnosti. Sedaj imajo
gozdna gospodarstva mono-
pol nad prometom z lesom.
Zasebniki pa nimajo možno-
sti za samostojno odločanje
o delitvi in razpolaganju s
sredstvi od prodaje lesa.
Prav tako nimajo vpliva na
ekonomičnost poslovanja go-
spodarskih organizacij. Zato
bo vsekakor potrebno po-
i.skati takšne rešitve, ki bo-
do zasebnim lastnikom daja-
le možnosti sodelovanja in
odločanja o rezultatih svoje-
ga dela, gozdnim gospodar-
stvom pa možno.sti za samo-
stojno poslovanje, uporabni-
kom lesa pa stabilne odnose
na lastnem trgu.
Zato je upravičeno priča-
kovati, da bo formiranje sa-
moupravnih skupnosti za-
sebnih gozdnih proizvajal-
cev znotraj gospodarskih or-
ganizacij pomenilo hkrati
tudi izhodišče za smotrnejšo
ureditev prometa z lesom.
Sedanje težnje gozdnih last-
nikov po prosti prodaji lesa
iz svojih gozdov in očitki
proti monopolnemu položaju
gozdnogospodarskih organi-
zacij izhajajo namreč iz dej-
stva, da lastniki gozdov ni-
so imeli možnosti za samo-
stojno odločanje o delitvi in
razpolaganju s sredstvi,
ustvarjenimi s prodajo nji-
hovega lesa. Ker pa naj bi
v bodoče prav ta pravica so-
dila v nedvomno samouprav-
no pristojnost gozdnih last-
nikov, bo potemtakem po-
trebno urediti tudi promet
lesa in prepustiti njihovemu
samoupravnemu odločanju.
Materialna zainteresiranost
bo ob lastnem odločanju o
delitvi prigospodarjenih
sredstev verjetno govorila v
prid sedanje prodaje prek
skupne organizacije, ki naj-
bolj ustreza tudi interesom
ureditve tržišča in preskr-
be prioritetnih porabnikov
lesa s potrebno surovino.
RAZMEJITEV ZAKONSKIH
PRISTOJNOSTI   MED  FE-
DERACIJO    IN   REPUBLI-
KAMI
Gospodarjenje z gozdovi
je sedaj urejeno v pretežni
meri s temeljnim zakonom
(9 gozdovih. Več razlogov pa
govori v prid takim reši-
tvam, da bi zvezna zakono-
daja uredila le odnose, ki
skupščina SR Slovenije za-
vzela za tako konstrukcijo
spadajo v področje temeljev
družbeno ekonomskega inte-
resa, ne pa vseh odnosov go-
spodarjenja z gozdovi kot
doslej. V zvezni zakon bi so-
dile predvsem določbe, ki
urejajo lastni-ške odnose, re-
publiško pristojnost pa spa-
da zlasti način formiranja,
združevanja in porabe sred-
stev za regeneracijo gozdov.
V okviru kompleksne revi-
zije zvezne zakonodaje so v
teku tudi priprave za revi-
zijo te zakonodaje na pod-
dročju gozdarstva. Tudi v
novem zveznem zakonu o
gozdovih bo neobhodno po-
trebno konkretizirati ustav-
ne določbe v družbeno eko-
nomski ureditvi in o druž-
benopolitičnem sistemu.
Potrebno je, da se bo
zveznega zakona o gozdovih,
ki bo vseboval glavna in te-
meljna načela, pomembna za
gospodarjenje z gozdovi v
okviru države:
— načelo o notranji ohra-
nitvi in izboljševanju sploš-
no koristnih in gospodarskih
funkcij gozdov;
— ekonomska načela za
gospodarjenje z gozdovi z
načelno opredelitvijo o gozd-
nogospodarskih območjih in
načrtih ter o podjetniškem
načinu gospodarjenja z go-
zdovi;
— načelo za opredelitev
gozdov in gozdnih zemljišč
ter opredelitev gozdov po
namenu;
— družbeno-ekonomska
načela za gospodarjenje z
opredelitvijo premoženjsko-
pravnih odnosov, o združe-
vanju družbenih in zasebnih
gozdov v skupno gospodar-
jenje ipd.
Z republiškim zakonom o
gozdovih pa bo potrebno
predpisati način izvedbe teh
načel in druge določbe, ki
sodijo v ustavno zajamčene
pravice republike.
Kmetijstvo v reformskih
pogojih gospodarjenja
Osnovne zahteve gospodar-
ske reforme v kmetijstvu iz-
hajajo iz tega, da je nujno
izenačiti pogoje gospodarje-
nja in ustvarjanja dohodka z
ostalimi panogami gospodar-
stva in krepiti materialno ba-
zo delovnih organizacij, ker
je ta osnova za razširjeno
reprodukcijo in zvišanja stan-
darda delovnih ljudi.   Novi
pogoji gospodarjenja   zahte-
vajo moderno specializirano
proizvodnjo in povečanje In-
tenzivnosti   proizvodnje   obi
znižanih stroških. To je po«
za uspešnejše vključevanje
domače in moderno tržišče.
Kmetijstvo je v prvih le-'
tih opravičilo pričakovanja,
ki so bila začrtana. Spreme-
njeni pogoji gospodarjenja v
reformi so dali spodbudo za
hitrejši razvoj kmetijske pro-
izvodnje. Kmetijstvo beleži
nenehno povečanje obsega in
kvalitete proizvodnje, pro-
duktivnosti dela in izvoza, s
tem pa je prispevalo k reše-
vanju številnili vprašanj v
zvezi z uspešnim uresničeva-
njem nalog reforme.
Glede na to, da se je eko-
nomski položaj kmetijstva v
letih 1967/68 poslabšal, se to
področje skoraj vrača na od-
nose pred reformo, kar pa
ima seveda negativne posle-
dice na celotna gospodarska
gibanja dežele. Zmanjšani e-
konomski finančni rezultati
poslovanja kmetijskih orga-
nizacij nam govore, da so
razmerja, začrtana v refor-
mi v škodo tega področja.
Zaradi tega je tudi oviran
proces modernizacije kmetij-
stva, kar usodno vpliva na
njegovo utrjevanje v svetov-
ni delitvi dela.
— Zastoj ali upadanje cen
proizvajalcev kmetijskih pri-
delkov, posebno v živinoreji,
ob nenehni težnji dviganja
cen reprodukcijskega mate-
riala in storitev je ovirala
sorazmerne odnose cen, ki jih
je postavila reforma, kar zo-
žuje materialno osnovo mo-
dernizacije proizvodnje in
razvoja samoupravnih odno-
sov v kmetijstvu in na vasi.
— Težave v plasmaju in
negotovosti na tržišču, po-
sebno pri proizvodnji živino-
reje, se negativno odražajo
na celotno proizvodnjo in do-
hodek. Sistem zagotovijo,
in zaščitnih cen in ustva^
nje blagovnih rezerv v ■
gojih povečane ponudb^'
otežkočenega plasmaja ni
dovolj učinkovit in ne p
vočasno in dosledno uporj
Ijen.
— Velika razlika med p.
izvodnimi cenami in ceiu
trgovine kmetijskih prid
kov na drobno zavira t
porabe in se zato negatii
odraža na proizvodnjo.
— Kreditni sistem ni prj
gojen posebnostim te goi|
darske panoge, tako da de
rešitve perečili vprašanj
proizvodnji in pri odkupu
prispevajo k stabilnosti poj
jev gospodarjenja. Resenpi
blem je tudi v zaostaja:
investicij. Tudi to neug«
vpliva na razvoj kmetij
proizvodnje, produktivc
dela in na potrošnjo.
— Predpostavke in zat
ve, da bodo predelovalna
dustrija, prometne in dr
organizacije usmerjale
svoje akumulacije na rai
jane kmetijske proizvod
se ne uresničujejo.        |
Stanje v kmetijstvu zl
teva takšno ukrepanje, da
bodo bistveno spremenila
ugodna gibanja v zadnj
obdobju in da se bodo d
nomski in družbeno-politi
problemi na tem podrol
reševali dolgoročnejše tala
družbenem kot zasebB
sektorju lastništva.
Popravek
Sestavka »Ptujski gos
darstveniki o trgovini in
dustriji v Mariboru te
kmetijstvu v Ptuju«.
Podnaslov se pravilno!
si: Glede na to, da je ji
nost obveščena, da marib
ska in ptujska občina na
tujeta dolgoročno integra
sko sodelovanje na go5
darskem področju — f
naj bi postal center km?
stva, Maribor pa indust
in trgovine — smo povP
šali za stališča do tega VF
sanja: . . .
... V odgovoru K!
Vobnerja, direktorja Mer*
ja se sestavek v drugem
stavku pravilno glasi: •
Glede integracije z MaP
rom menim, da ne bi
pozitivna, kajti Maribor
sam nekaj problemov v
govini, ki jih rešuje . •
... V odgovoru AoJ
Purga, načelnika oddelK'
analize in finance pri
Ptuj, se stavek v prverti
stavku praviloma glasi.
Zaradi tega moramo P'''
piti k dolgoročnemu O"
določenemu) integracijsl'
sodelovanju na osnovi
stvenih ekonomskih j''
kav in demokratične
nave enakopravnih sa"
pravnih partnerjev . •

K — ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1969
stran S
Slaba akomuiativnost
Imetijstva
P(,govarjali smo se s Cvet-
ni Dopliharjem,  gen.  di-
itorjem KK Ptuj. in inž.
fctkoin Zemljičem.
^Katere so glavne dejav-
pjti kombinata?
Ciavna dejavnost KK Ptuj
k kmetijstvo, ki zaposluje
[o!i polovico zaposlenih. Pri
jpb;natu so tudi gozdar-
vo, kletarstvo za vino do-
proizvodnje s ca. 400
j;-tarji in iz odkupa, mle-
j^na, mizarstvo in tehno-
,jvis. Obrat za kooperacijo
na nalogo sodelovati s kme-
i pospeševati kmetijstvo,
majati novo tehnologijo v
ivinoreji in poljedelstvu,
ecja dejavnost v kombina-
I je tudi živinoreja.
Kako ocenjujete letoš-
je pridelke?
Pšenice smo sejali na ca.
50 ha od tega največ sorte
lonardo, libelula, bezosta-
1... Inž. Matko Žemljic.
Ddja kmetijske proizvodnje
I o pridelkih menil, da so
iziični glede na zemljišče,
anje vpliva tudi letošnje
olj mokro leto. Na težjih
mljah je bilo preveč mo-
•ote, na lažjih je večje iz-
lanje ... poprečni pride-
kje večji kot lani in je 34
Hov na ha. Pridelki so se
'Mi od 25 do 56 centov na
lektar,
hti ječmen — pivovarni-
ti - so sejali na 220 ha.
Melek je bil okoli 30 cen-
Jv po hektarju. Koruzo so
tAl na 550 ha, največ sorte
C 360, viskozina 355, BC
15 Seme sorte BC 360 pri-
5'ujejo v Staršah na 22 ha.
'fč-no koruze gojijo za
f^'.'e, nekaj malega za si-
'h
''^nelja imajo na okoli 100
'^■■^Jarjih. Pričakujejo po-
"^en pridelek 150 ton, in
•^r na obratih Pragersko,
^^ricevo, Turnišče, Ptuj,
*^ava, Sobetinci, Zavrč.
* Matko Zemljlč je še po-
'^^\' da po analizah naš
ni nič slabši od hme-
''z drugih obn-*>člj. V pla-
"'•najo posaditi s hmeljem
'60 ha. -*
"Kako je z živinorejo pri
l^^^-natu, nam je povedal
,ftko Doplihar, generalni
.^■^tor. Število krav je že
J^-eti konstantno: 584 glav.
jPfe^na mlečnost je 3400
J}' in se iz leta v leto iz-
:J^^Je. Število lastnih pi-
^^^v so v letošnjem letu
phh. Kljub temu so
j^J-sca zasedena. Pogodbeno
Jo za druga izvozna tr-
p"^a podjetja.
'j,,^Jfna bokonov ie bila oh
80 odst. zasedena. V
30 plemenske svinie in
jj,^'*^'-  Prašičereja  kombi-
I \^ "^a ob polletju skupaj
ijlo^g P'em?nskih   svinj   in
pitancev.   Lani so iz
,iv'j prodali  40 000  prasi-
-■en k ^ bo število približ-
' ^ On' ° Farma se normal-
'°'ni. Pričakujejo, da bo
prihodnje leto obratovala s
polno kapaciteto.
Letos ni težav s prodajo
svini. Sklenjene imajo po-
godbe za prodajo celotne
proizvodnje. Pogodbeno bodo
prodajali tudi prihodnja leta.
— kako oskrbujete veliko
število prašičev?
Generalni direktor Cvetko
Doplihar je povedal, da so
krmila za pitance doslej ku-
povali v mešalnici v Žalcu,
za plemenske svinje in ptuj-
ske pa v mešalnici ptujske
»Perutnine«. Od 1. septem-
bra bo začela mešati krmila
za pitance domača mešalni-
ca, ki so jo zgradili ob silo-
sih pri farmi bekonov. Od-
padel bo transport in vreče-
vanje okoli 4 vagonov krmil
dnevno. Poleg tega bodo u-
porabljali domače žitarice,
ki jih bodo hranili v silosih
s kapaciteto 1000 vaganov.
Silosi bodo omogočili skla-
diščenje celotnega pridelka
kombinata in kooperantov.
— Kakšna je kvalifikacij-
ska struktura in število za-
poslenih?
Na kombinatu je 1200 za-
poslenih, 17 z visoko, 23 z
višjo, 105 s srednjo izobraz-
bo... Med njimi so agrono-
mi, gozdarji, veterinarji, eko-
nomisti, pravniki...
—Katere stvari vplivajo
na slabše poslovne rezultate
in kje je rešitev?
Cvetko Doplihar je dejal,
da je glavna problematika v
slabi akumulativnosti kme-
tijstva, pogojih kreditira-
nja... Ob tem ni mogoče
razvijati proizvodnje. Pri-
manjkuje namenskih sred-
stev.
Rešitev pričakujejo od za-
kona, ki govori o pomoči pri
odplačevanju anuitet za do-
ločene naložbe v kmetijstvu.
Sami bodo aktivirali obsto-
ječe, že zgrajene kapacitete,
predvsem tiste, od katerih
pričakujejo boljše rezultate.
Izkoristiti je treba tudi ob-
rate, ki s predelavo kmetij-
skih pridelkov omogočajo
boljši plasman in vnovčenje.
ZR
Hogoiiiiško cesto že asfaltirajo
z n|o [prideta na vrsto Mlinska in cesta v Na-
selje brotov ieš
Kljub temu, da je vreme
nagajalo, pripravljalna dela
za asfaltiranje cest na ob-
močju ptujske krajevne
skupnosti napredujejo. Ceste
so v glavnem pripravljene
za polaganje asfalta.
Te dni je začelo Cestno
podjetje Maribor asfaltirati
Rogozniško cesto v dolžiii
2 km. Za polaganje prve
plasti potrebujejo okoli 5
dni. Cestišče bodo dokončno
uredili s pologom druge as-
faltbetonske mase. Omenje-
na cesta je republiška in je
njena ureditev med največ-
jimi investicijami občanov,
ki morajo žal urejevati tudi
republiške ceste na svoje
stroške. Asfaltirali jo bodo
skozi celo naselje vse do zad-
nje hiše na desni strani ce-
stišča. Ob cesti je 45 hiš.
Tamkajšnji prebivalci so do-
leg drugih dajatev še voljni
prispevati sredstva za asfalt.
Zbrali so že nad 25.000 di-
narjev. Dolgoletna želja, re-
šiti se prahu, mlak in jam,
se bo kmalu uresničila.
Za Rogozniško cesto bodo
asfaltirali cesto proti »Agro-
transportu«, »TAP-u«. »Sig-
mi«. »Petrolu«. Asfaltiranje
tega odseka bodo financirali
omenjena podjetja. Poveza-
va podjetij z železniško po-
stajo bo urejena. Delavci
omenjenih podjetij bodo no
lepši poti hodili v službo-
Po programu krajevne
skupnosti bodo asfaltirali še
druge ceste, ki so za moder-
nizacijo že pripravljene. Za-
tem, ko bodo končali z Ro-
gozniško cesto, bodo asfalti-
rali še Mlinsko cesto in ce-
sto proti Naselju bratov Reš
Ob tem je treba misliti na
asfaltiranje še drugih ulic
in cest, saj so potrebe velike.
ZR
V Op!o!?ilcl:
mm}^ PRISPEVEK ZA
MESTMO ZEMLJIŠČE?
Na zadnji seji skupščine
občine v Slovenski Bistrici
so odborniki sprejeli odlok o
plačevanju prispevka za
mestno zemljišče. Razprava
je bila izredno živahna m
je pokazala, da so tudi v
drugih krajih, kjer nimajo
zazidalnega nač^a, zaintere-
sirani za vpeljavo tega pri-
spevka. Vendar je bilo od-
bornikom povedano, da ra-
zen v krajih, za katere so ti
načrti narejeni, prispevka ni
mogoče vpeljati
Popis mestnega zemljišča
v Oplo^tnici je pokrzal, da
mnogi niso ravno navdušeni
nad novim prispevkom. Tako
so se .nekateri v Oplotnici
nrotivili izmeri stanovanj,
še več pa je bilo takih, ki
ur.idnih izmer niso hoteli
podpisati Seveda jim to nič
nf^ pomaga, ker je občinski
odlok sprejet in bo-do morali
prispevek plačati Krajevna
skupnost pa bo tako dobila
sredstva za ureditev nekate-
rih kom.unalnih problemov v
Oplotnici. B. H.
VIŠJE CENE ZA 2AGAN LES
Po letu 1965 so cene žaga-
nemu lesu narastle skoraj za
sto odstotkov. Samo v ob-
dobju zadnjega leta in pol
za 39 odstotkov. Ne vem, kaj
bo, če bodo rastle še naprej
s takšnim tempom, je dejal
direktor obrtnega podjetja
EMMI iz Slov. Bistrice, Franc
SIFT.
Porast cen v letošnjem le-
tu je vsekakor posledica p>o-
manjkanja hlodovine in ža-
ganega lesa. To je posledica
dolge zime, ko gozdna go-
spodarstva niso mogla pra-
vočasno posekati in pri]xa-
viti zadostne količine lesa.
Povpraševanje je izredno.
Razen tega je v zadnjem ča-
su močno porasel izvoz ža-
ganega lesa. v Sloveniji pa
je letos predviden precej
manjši posek kot v lanskem
letu, in sicer za 100.000 ku-
bikov. Vse to so nedvomno
razlogi, da so cene žagane-
mu lesu močno porastle,
medtem ko osnovni proizva-
jalci lesne mase pri tem po-
višanju niso pridobili niče-
sar.
In kako se povišanje cene
pozna v vašem podjetju?
Vsekakor so nas te podra-
žitve prizadele, toda ne v
takšni meri kot druga pod-
jetja. V glavnem poizkuša-
mo do skrajnosti izkoristiti
lastno žago in tako prištediti
nekaj denarja. Poleg tega
smo do skrajnih meja dvig-
nili produktivnost.
V lanskem pa tudi v letoš-
njem letu ste nabavili nekaj
nove mehanizacije, dvignili
.ste produktivno.st, kako se
to odraža pri finančnem re-
zultatu poslovanja?
Ta je v letošnjem letu iz-
redno ugoden. Vrednost pro-
izvodnje se je v prvi polo-
vici letošnjega leta dvignila
za 70,6 odstotka. Tako ugod-
ne rezultate pa smo dosegli
le z največjo požrtvovalnost-
jo vseh. Ob tem ne smemo
pozabiti, da smo letos pove-
čali število zaposlenih za 8
odstotkov. Najbolj se je dvi-
gnila proizvodnja v mizar-
skem obratu in v embalaži.
Dinamika prvih mesecev
druge polovice leta pa kaže,
da se fizični obseg in vred-
nost proizvodnje ne bosta
bistveno spremenili.
Tako ugodni rezultati so
verjetno imeli za posledico
dvig osebnih dohodkov. Za
koliko?
Vsekakor. Kot vrednost in
obseg proizvodnje so se v
letošnjem letu močno pove-
čali osebni dohodki. Tako
znaša poprečni osebni doho-
dek na zaposlenega 1000 di-
narjev, kar je precej nad
občinskim poprečjem. Seve-
da ne smemo pri tem poza-
biti, da smo precej sobot, ki
so bile sicer po programu
proste, izkoristili do skraj-
nosti. Zato tudi takšni oseb-
ni dohodki v letošnjem letu
za nas niso nobeno veliko
presnečenje, čeprav so se
povečali za dobrih trideset
odstotkov.
K tako ugodnim rezulta-
tom so botrovali tudi drugi
ukrepi. Število boleznin se
je precej zmanjšalo, še bolj
pa so se skrčili neupravičeni
izostanki. Tare pa jih kljub
vsemu rak rana našega go-
spodarstva: nelikvid-
nost. Imajo dvakrat več
terjatev kot dolgov. Takšna
stanje je posledica stanja na
tržišču z žaganim lesom in
hlodovino. Povpraševanje je
tolikšno, da morajo pri
EMMI-ju surovino plačati
takoj, medtem ko ostali pla-
čujejo njim njihove storitve
zelo neredno. B. H.
GROZD JE »DOZOREL«,
ALi STARO SE UMIKA
NOVEMU
Ze pred nedavnim smo po-
ročali o poletni »nevihti«, ki
se je razbesnela v Ormožu
zaradi rušenja gostilne
Grozd, ki je vse do minulega
tedna čvrsto stal ob novo-
zgrajenem ormoškem hotelu.
Nevihta se je polegla s tem.
ko sta trgovsko podjetje
Zarja (lastnik Grozda) in
Slovenijavino, obrat Jeruza-
lem, Ormož (investitor grad-
nje hotela) sklenila na zad-
njem razgovoru kompromisa
sklepam, da se poruši stavba.
Zarja bo v zameno dobila
nekatere objekte za svojo tr-
govsko dejavnost. Na mestu
bivše gostilne Grozd bo par-
kirni prostor. Cas otvoritve
novega hotela je vsak dan
bliže. Kot smo že poročali, bo
slovesna otvoritev, če ne bo
prišlo vmes kaj posebnega,
13. septembra. Torej »Grozde
je dozorel, koza je cela in
volk sit. Za »nevihto« je po-
sijalo sonce, ki sije novim tu-
rističnim perspektivam na-
sproti
J. S.
Gostilna Gro/d v ča.su rušenja. Na tem mestu bo parkiri-
šče za avtomobile.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK, 4. SEPTEMBR^.
t5 let t/govskegci podjeia MERKUR v Ptuju
Prihodnje leto avtomobilski
salon
Letos praznuje TP Mer-
kur 15 let obstoja. Leta 1954
so prodajali vse vrste blaga
pod eno streho v »Velebla-
govnici«. Danes posluje že 8
specializiranih trgovin. Ob
ustanovitvi je podjetje za-
poslovalo 18 delavcev. Danes
je v podjetju 119 zoposlenih.
Kari Vobner, direktor TP
Merkur
V petnajstih letih so pove-
čali promet 30-krat.
SPECIALIZIRATI TRGOVI-
NE
O razvoju trgovskega pod-
ietja nam je pripovedoval
Kari VOBNER. direktor.
Od obstoja in še danes de-
lamo na specializaciji trgo-
vin, k' jih želimo prilagoditi
kupcem, da bodo našli v njih
kar potrebujejo zase in za
dom. Glede na to smo prvo
trgovino »Veleblagovnico«
uredili v tekstilno hišo, kjer
prodajamo samo tekstilne
izdelke v velikem asortima-
nu. Druge trgovine, ki smo
jih uredili, so: »Biserka« z
otroško in žensko konfekci-
jo, trgovino »Dom« za vse
vrste tekstila in konfekcije
izdelkov »Kroiaštvo-Moda«
iz Ptuja, trgovina »Zvezda«,
ki prodaja vse vrste metr-
skega in konfekcijskega bla-
ga. V teh trgovinah lahko
kupijo potrošniki vse od
najcenejšega do najdražjega
in najboljšega blaga Proda-
jr.mo blago vseh rcnomira-
n h tovarn, katerih kvalite-
ta je na evropski ravni.
v nadaljevanju specializa-
cije smo uredili trgovino s
tohničnim materialom »Teh-
niko«, kjer prodajamo elek-
tro- in avtomaterial. Trgovi-
no »Oprema« mio specializi-
rali za prodajo pohištva, tr-
govino »Ideal« pa z gospo-
dn jskimi potrebščinami.
Zadnja specializirana trgo-
vina, ki smo jo odprli 1967.
leta. je »Jasmin« za prodajo
'kozmetike, fotomatoriala,
glasbi), usnjene galanterije
:n suvenirjev.
PROMET IZ LETA V LETO
RASTE
V podjetju opažamo, da
promet iz lota v leto raste.
V polletju smo presegli plan
blagovnega prometa za 12
odstotkov. Pri plačilu blaga
je opaziti porast gotovine za
11 Qdst., tuje valute za 38
odst.; pri potrošniških poso-
jilih je opaziti padec za 13
odstotkov. Vezano je letos na
20 odst. udeležbo. Pozitivno
in razveseljivo je predvsem
to, da je gotovinski promet
v nenehnem porastu. To do-
kazuje, da je asortiman v
trgovinah bogat.
Zadnja leta se je podjetje
preusmerilo tudi v prodajo
na veliko za oskrbovanje
obrti, industrije, gostinstva,
zavodov, šol in ustanov. Na-
sproti lanskemu polletju se
je tovrstni promet povečal
za 4,1 odst.
ZASTOPSTVO ZA PRODA-
JO GUM »TIGER«
Podjetje je postalo zastop-
nik za prodajo gum največ-
je tovrstne tovarne »Tiger«.
Z gumami oskrbujemo ser-
vise in trgovine tudi v so-
sednji Hrvatski: Krapina,
Cakovec...
SPOMLADI PRIHODJE LE-
TO NOV AVTO SALON
Te dni so pričeli s priprav-
ljalnimi deli za gradnjo no-
ve trgovine z avtomobili in
avtomobilskimi deli in to-
vrstno opremo. Trgovina bo
z deli oskrbovala tudi servi-
se in delavnice. Lokacija av-
to salona bo v novem centru
Ptuja, to je za poslopjem
Kreditne banke. Objekt z
800 m^ prodajnih in skladišč-
nih prostorov bo zadoščal za
prikaz avtomobilov in re-
zervnih delov. Glede na raz-
voj motorizacije bo avto sa-
lon velika pridobitev za Ptuj
z okolico. Potrošnikom ne bo
treba iskati avtomobilov in
delov v drugih mestih. Pro-
dajali jih bomo za devize in
dinarje. Otvoritev avtosalo-
na bo spomladi prihodnje
leto.
LETOS 100 AVTOMOBILOV
Ze letos bodo prodali v tr-
govini »Tehnika« 100 avto-
mobilov znamke »Skoda« in
»Vartburg«. V novi trgovini
bodo prodajali tudi avtomo-
bile drugih znamk.
V   PERSPEKTIVI:   GRAD-
NJA SALONA   ZA POHIŠ-
TVO
V nadaljnji perspektivi
ima podjetje v načrtu grad-
njo salona za pohištvo in
skladišče. Tovarna »Meblo«
iz Nove Gorice želi imeti
ekskluzivno prodajalno svo-
jih izdelkov. Leta 1971 pred-
videvajo gradnjo prodajalne
pohištva.
GRADNJA SKLADIŠČ
Gradnjo skladišč bo treba
prilagoditi   skupnim   potre-
bam TP »Panonija«  in  na-
šega podjetja. ZR
Sodobna prodajalna Jasmin
V NEDELJO RAZVITJE
GASILSKEGA PRAPORA
NA BRESNICI PRI
PODGORCIH
Člani gasilskega društva
Bresnica pri Podgorcih bodo
v nedeljo v okviru številnih
prireditev v počastitev 100-
letnice gasilstva na Sloven-
skem razvili svoj gasilski
prapor. V uradnem delu pro-
slave bo sodelovala mladina
in gasilci, v goste pa so po-
vabili tudi člane gasilskih
društev iz sosednjih krajev.
Po slovesnosti bo gasilska ve-
selica s prigrizkom in doma-
čo kapljico. J. S.
Momosti so...i
V Kidričevem ima gostin-
stvo objekt, ki mu ga mar-
sikdo zavida. Kljub temu se
mora restavracija Haloške-
ga bisera v Kidričevem za-
dovoljiti s skromnejšimi re-
zultati kot pa bi jih lahko
imela. Zato nas je zanimalo,
kaj meni o tem nova uprav-
nica restavracije Ivanka Je-
lovčan, ki je obrat prevzela
pred dvema mesecema.
Prva stvar, ki''me je moč-
no zbodla, ko sem prevzela
obrat v Kidričevem, so trije
gostinski lokali. S tem mi-
slim na našo restavracijo in
dva bifeja, od katerih nosi
eden naziv Slaščiščarna in
pekarna. Poleg tega pa se
nam v bližnji bodočnosti
obeta še en bife, in sicer v
novi trgovski hiši. Ne vem,
čemu toliko lokalov? Razen
tega si postavljam vpraša-
nje, zakaj v slaščiščarni in
pekarni točijo alkoholne pi-
jače (žganje in pivo), ko pa
je za to prostor neprimeren,
nima sanitarij, ves dan je
poln dima (zanimivo bi bilo
vedeti, kaj o tem misli ob-
činski sanitarni inšpektor!
op. p.).
In kakšni so rezultati v
zadnjih nekaj mesecih?
Lahko rečem, da sem še
kar zadovoljna. Promet v ju-
liju je bil tak kot še nikoli
doslej, v avgustu ga je ne-
koliko manj, pa tudi to je
še dobro.
Haloški biser ima v Ki-
dričevem tudi bile na kopa-
lišču, ki pa je v letošnjem
letu od jedil nudil samo
sendviče in tu in tam hre-
novke. Vsako soboto in ne-
deljo   ter ob   praznikih   pa
ima   bazen   izredno  veij
število obiskovalcev.
možno.sti, da bi svoje sto]
tve še razširili?
V letošnjem letu je |,
težko kaj narediti zjj.
mojega poznega prih^
Avgust pa je bil deževen
ne preveč primeren za ko{
nje. Vsekakor pa že
mislimo, da bi naš jedila
v bifeju na kopališču
rili z raznimi jedrni na žj
in drugimi specialitetju
Seveda ni vse odvisno
nas, ampak, kako se boi
lahko uspešno pogovorili
krajevno skupnostjo, ki i
zen upravlja. Mislim, da
bo nobenih večjih prepn
Kaj pričakujete v nasli
njih mesecih?
Ze v naslednjem mese
točneje tretjega oktobra,
v Kidričevem v veliki
rani restavracije modna i
vi j a trgovske hiše iz Gri
ca. Mislim, da bodo Kid
čani s širšo okolico s to p
reditvijo zadovoljni. R
večja zabava s plesom pa
naj bila že v tem mesecu,
vremena pa je odvisno,
bo na vrtu ali v dvorani.
Seveda bomo do končal
tošnjega leta imeli še m
zabavnih prireditev, veni
je o točnem programu šer.
koliko prezgodaj govor;
Zavedamo se namreč, dab
mo goste pridobili le z d
bro hrano in solidno postK
bo, kar je za nas največj
pa tudi brezplačna reklam
Ko bomo dosegli to, gos(
ne bodo več problem.
B. H.
Uspefci krvodajalska akcija v Ormožu
Kri je darovalo 416 krvocfajoicev
Poročali smo že, da je bila
26., 27. in 28. avgusta v Or-
možu velika krvodajalska ak-
cija. Od prijavljenih 585 kr-
vodajalcev se je udeležilo od-
vzema krvi 416 občanov iz
sedemnajstih krajevnih or-
ganizacij RK v ormoški ob-
čini. (Krajevni organizaciji
RK Središče in Kog dajeta
kri ptujski bolnišnici.)
Občani iz ormoške občine
so tudi tokrat, kot že mno-
gokrat prej z velikim razu-
mevanjem prisluhnili klicu
»darujmo kri, ki rešuje živ-
ljenje« in dokazali svojo so-
lidarno pomoč tistim, ki jim
bo morda prav njihova kri
rešila na zelo tanki nitki vi-
seči utrip življenja.
Med krvodajalci je bilo to-
krat, kar 45 občanov, ki so
darovali kri nad 10-krat. Re-
korderji med njimi pa so bi-
li: Ana Volf iz Trnovec, ki je
darovala kri že 23-krat. Mar-
tin Kramar iz Pavlovec prav
tako 2.3-krat, Stane Žemljic,
upokojenec iz Tomaža 21-
krat. Franc Horvat iz Trgo-
višča 18-krat. Janko Kukolj
od Tomaža, 15-krat Blagoj-
ka Budja. 15-krat ter še ce
vrsta drugih, ki prav tal
zaslužijo javno priznanje.
Franc Žgonc, sekretar i
činskega odbora RK Orn«
se v imenu odbora javno J
hvaljuje vsem udeležence
krvodajalske akcije z žel;
da bi ti krvodajalski veter
ni pritegnili v vrste krvo^
jalcev tudi tiste, ki se odvJ
ma krvi še niso nikoli
ležili.
Dejstvo je, da nikoli nei-'
mo, kdaj bo tudi nam f
trebna hitra zdravniška f
moč v obliki transfuzije ^
vi, ki jo je daroval nezfl^
krvodajalec. Poznamo neš'
to primerov, da je prav
zaslugi krvodajalstva os
pri življenju marsikateri (
nesrečenec. ki bi brez ^^
transfuzije prav gotovo P'
legel poškodbam. Jutri
zadene nesreča tudi nas.
vedajmo se tega in daruj:
to dragoceno življenjsko
kocino; ki bo morda jutn^
trgala iz objema smrti t'
nas.
1 S
jjpN'IK — ČETRTEK. 4. SEPTEMBR.^ 1969
tJTR.^N
/0TOR^'A BI?iZG/dNA
A DRUGO NAJBOLJŠO DESETINO
JREPOSLIK!
0BHU SO PREDALI
jASILSKO AVTOCfSTERNO
preteklo nedeljo je bilo v
fi:n\ večje gasilsko slav-
,'N'amenu so predali avto-
lasilsko cisterno in nnanjšo
Ktorno brizgalno.
ijtorna brizgalna. Najprej'
15 bil sprejem gostov gasil-
cfp, ki so sc pripeljali iz
Piuja. Kidričevega, Jurovc,
Cf-fečje vasi, Starš. Zlatolič-
Slavnost je pričel Mirko
iagadin, predsednik društva,
t. je navzoče pozdravil in
i-in zaželel prijetno bivanje
med slavjem hajdinskih gs-
i'.'.cev.
%ij Cestnik,  predsednik
"dzornega odbora je pove-
^ med drugim, da so mo-
t^fno   brizgalno   dobili   za
^go mesto in osvojeno sre-
'^''no medaljo   na   minulem
'-Mbliškem   gasilskem tek-
"■■'vanju najmlajši hajdinski
■'!ci. Pov'edal je, da so si
''•Sfado zaslužili, saj že leta
i *'^'rajno vadijo in nastopa-
''° aa tekmovanjih. Brizgal-
■''■^ bo služila za vaje, če bo
f '^%bno pa tudi   pri poža-
^ Po njegovem mnenju bo
i '^'■iša, kot so bile nekoč roč-
,''f brizgal ne. Nadalje je po-
''''l.,da se jim je delno iz-
■!a želja po dobri opre-
,  i avtocisterno, ki so jo
jJ^JHi.   Pripomogla   bo,   da
I.    hitreje in bolj tcmelji-
t [popravili naloge pri gaše-
požarov.  Govoril je  o
•'nu cisterne, ki ima ve-
f«men posebno v začet-
,.; '^'»žara, ko ga je ob pra-
času mogoče hitro po-
ji,^'ti. Društvo  je  cisterne
jjjj^^elo, čeprav so dolgovi ve-
i^br.ii ^^čji.  Glede   na to  se
,, KZopet obrnili k vašča-
^^l^ Po pomoč, ki je še ni-
tia'), "'^0  odrekli. Pri  njih
, ^J'^^io polno razumevanje,
ni bojazni, da dolga ne
bi povrnili. Opisal je še raz-
vojno pot gasilskega društva
od začetka do danes. Največ-
liiko Saj^adiii. predsednik CiD Hajcrnia. EcU Kainpl. M. 8a-
adiii. Stanko Mctličar-boter, Stolaii Mlinaric, 1'jal! Ojtri-
fk. Stanko Sitar-poveljnik GD. Ivan Aucr, Marjan Ogii-
k, Diasio Veronck: Najmlajšim jiasiUom /a drugo mesto
t v fepubnki čestitamo.
je   presenečenje   in   radost
pred leti je bilo ob spreje-
uniformah.   Pred   gasilskim
domom je bila okrašena av-
tocisterna,   pred  odrom  pa
Zgodaj popoldne se je pred
gasilskim domom zb/alo pre-
cej sovaščanov in gasilcev v
mu nove brizgalne, ki je na-
domestila škafe .in ročno
brizgalno. Velikega dolga se
tedaj niso ustrašili, saj so se
zavedali koristi. Na koncu
se je zahvalil vsem, ki so
kakor koli prispevali pri na-
bavi avtocisterne.
Ivan Grahl. poveljnik OGZ
Ptuj je med drugim v nago-
voru dejal, da društvo, ki
ima naraščaj, ki v rani mla-
dosti dosega take uspehe,
lahko upa na nadaljnje
uspešno delo in uspehe. Mla-
da gasilska desetina je za
vzgled. Spodbudila bo mlade
gasilce sirom občine in dru-
god.
Stanko Metličar, boter, je
prevzel ključe avtomobila
in jih izročil šoferju.
Kmalu po slo^^esni predaji
avtomobila in motorke svo-
jemu namenu je zatulila si-
rena. Začela se je večja
mokra vaja, ki so se je ude-
ležili prisotni gasilci doma-
čega in drugih društev. Ga-
sili so požar na hajdinski
žagi. Po uspeli gasilski vaji
se je nadaljevalo gasilsko
slavje. zr
Jubilejno turistično In gostinsko ieto
GOSTILNA PRi ROZIKi
PRIHODNJE LETO
POKRIT IN ZASTEKLEN VRT
v jubilejnem turističnem
in gostinskem letu smo obi-
skali tudi daleč naokoli zna-
no gostilno 'Pri Roziki«. Na-
slovili so jo po Roziki Jeli-
nek. ki je bila lastnica go-
stilne do 1948. leta. Uspešno
jo je upravljala tudi pozneje
vse do' upokojitve 1961. leta.
Kako veselo je bilo »Pri Ro-
ziki« pove tudi valček »Pri
mamci Roziki«, ki so jo
skomponiral: in jo igrajo že
več let »Viteki«. priznani an-
sambel iz Maribora ...
Te dni sva se pogovarjala
na vrtu gostilne z Marijo
Matajevo. ki dela »Pri Rozi-
ki«« že 23 let in vod: gostil-
no od 1961. leta. Na vpraša-
nje, kako so se pripravili na
letošnjo turistično sezono, je
povedala,   da so   preuredili
posebno sobo (kupili so ne-
kaj novega inventarja). Ku-
hinjo so obogatili z več vrst
jedili. Po naročilu postrežejo
z jedili na žaru in drugimi.
Na preurejenem vrtu; Marija Puc, Silva Horvat, Marija
Mata j, upravnica, Marija Kovaeec, Ivica Bedcnik, Ivanka
Kramberger, ki so tega dne kuhale in stregle gostom.
Ze več let pripravljajo hra-
no tudi za abonente.
Povečali in preuredili so
vrt, na katerem se pleše ob
poletnih sobotah in nedeljah,
kar pomnim. Ogradili so ga
z zidno ograjo in živo me-
jo iz cipres. Okrasili so ga
s cvetjem. Lepo so razmesti-
11 nove luči in zgladili ple-
sišče. Na vrtu so uredili tu-
di peč za ražnjiče, čevapči-
če ... Lepo razmeščene mi-
ze in stoli sprejmejo do 450
gostov. V gostilni je prosto-
ra za 130 gostov. Na vrtu je
lahko več kot polovica go-
stov pod streho. Tudi ob sla-
bem, seveda ne prehladnem
vremenu je tu prijetno po-
sedeti.
Govorila sva tudi o letoš-
njem prometu, ki so ga pre-
cej povečali nasproti lanske-
mu, ko je prav tako zadovo-
ljeval. Promet je večji v
kuhinji in pri pijačah. Bil
bi še večji, če bi do prvega
maja preuredili vrt. Zadnje
mesece slabi promet ureje-
vanje ceste pred gostilno.
Največ gostov, okoli 450.
so imeli letos po gasilski pri-
reditvi v Ptuju. Vsak teden
imajo po dve večji skupini
od 60 do 80 ljudi. Več avto-
busov otrok so postregli med
šolskimi izleti. Dnevno radi
zahajajo v gostilno ljudje s
podeželja, predvsem dopol-
dne, popoldne pa delavci.
Veliko je tudi prehodnih go-
stov, tudi iz inozemstva, ki
pridejo največ ob nedeljah.
Marija Mata j je povedala,
da so začeli prirejati večje
zabave tudi za starejše go-
ste. Doslej so bile takšne pri-
reditve obiskane do zadnje-
ga sedeža. Igra ansambel
»Lajoš«. Gostje radi poslu-
šajo in se zavTtijo ob valč-
kih in drugi glasbi, v kateri
ne manjka čardašev in po-
dobnih melodij.
Letos pričakujejo več go-
stov še ob vinski trgatvi in
ob drugih prireditvah v ju-
bilejnem letu.
Med večjimi načrti pri na-
daljnjem urejanju gostilne
je še streha nad delom vrta
in zagraditev s stekleno ste-
no. Pozimi so spodnji zaprti
prostori pretesni. Gostje bo-
do lahko posedali tudi pozi-
mi v toplem vrtu in gledali
sneg. Strokovnjaki so si vrt
že ogledali. Predvidevajo, da
Turizem na Gomili se ne more
razvijati samo od obljub
Naš slovenjegoriški dopis-
nik turistični delavec Fran-
ček HOLC iz Zagorc pri Jur-
šincih nam poroča:
»Gomila s svojim podežel-
skim turističnim društvom,
ki v bistvu iz leta v leto ži-
votari in se zanaša na žal
nerealizirane obljube o fi-
nančni pomoči — je gostila
letos številne izletniške sku-
pine iz bližnje in daljne oko-
lice. Med izletniki je bilo
največ šolskih otrok, ki so
se vpisali v spominsko knji-
go domačega turističnega
društva. Od maja do avgu-
sta na Gomili ni bilo gosti-
šča in se je postavilo resno
vprašanje, s čim in na kak
način izpolniti želje in za-
hteve izletnikov, ki se niso
mogli zadovoljiti samo z na-
ravnimi lepotami Slovenskih
goric, temveč so želeli tudi
kakšen prigrizek in požirek
sovenjegoriške kapljice. Tu-
ristično društvo si je priza-
devalo rešiti problem vsaj
za silo tako, da so nudili obi-
skovalcem tisto najskrom-
nejše, kar lahko zahteva tu-
rist popotnik, ki so ga zva-
bile lepote tega kraja. Tu so
jim priskočili na pomoč ne-
kateri vinogradniki, ki so od
časa do časa odprli svoje
»klicaje« in z vsebino do-
mačih pletenk potešili žejne
goste.
Trinajstčlanski odbor tu-
rističnega društva Gomila se
ubada zadnja leta s specifič-
nimi turističnimi problemi.
Vsakdanje delo na kmetijah
jim ne dopušča večje turi-
stične aktivnosti.
Prvo desetletje po osvo-
boditvi je bil gomilski turi-
zem dokaj razgiban. S pod-
poro okoliškega prebivalstva
je bil zgrajen razgledni stolp,
podzemna betonska klet, be-
tonska plošča za plesalce, do
vrha Gomile je bila vsaj za
prvo silo speljana cesta, or-
ganizirali so več zelo uspe-
lih turističnih prireditev in
ne na zadnje je zasluga tu-
rističnega društva tudi v
tem, da je bil kraj elektrifl-
ciran.
Močno razredčeni turistič-
ni delavci si iz leta v leto
prizadevajo najti izhod iz
tako imenovane turistične
krize. Od leta 1964 dalje je
turistično društvo nekajkrat
povabilo predstavnike občin
Ptuj, Ljutomer, Radgona in
Ormož. Zal sklicani sestanki
in razgovori niso bili nikoli
sklepčni. Vabljeni predstav-
niki so zaželeli turističnemu
društvu le obilo turističnih
usjsehov, ko pa je bilo na
dnevnem redu vprašanje
denarne podpore, je ostalo
samo pri obljubah, ob kate-
rih tudi najprimitivnejšega
podeželskega turizma ni mo-
goče razvijati.
Kot kažejo nekateri obeti,
bo morda turistična zveza
Maribor še v tem mesecu
sklicala skupaj s turistično
zvezo iz Pomurja regionalni
turistični sestanek, na kate-
rem bo stekla beseda o po-
stavitvi vikend hišic, o po-
stavitvi trgovske poslovalni-
ce na Gomili in tudi o asfal-
tiranju ceste Ptuj—Gomila—
Radgona.«
Iz prispevka, ki nam ga je
poslal Franček HOLC, tajnik
TD Gomila, se zrcalijo šte-
vilni problemi in prizadeva-
nja za rešitev gomilske tu-
ristične krize. V začetku to-
liko obetajoči razmah turiz-
ma na Gomili je ostal zavit
v obljube in idealizem po-
sameznikov, ki so ostali brez
moči. Problemov .je toliko,
da jih sami ne morejo rešiti.
Bistvo problema pa je ne-
mogoča cesta Ptuj—Ciomila,
ki je bila že tolikokrat na
dnevnem redu z ugotovitvi-
jo, da je prepotrebna asfalt-
ne prevleke. Zataknilo se je
pri vprašanju sredstev in
želje prebivalcev iz tega ob-
močja Slovenskih goric so
ostale trenutno le »glas vpi-
jočega v puščavi«.       J. S.
ga bodo pokrili in zasteklili
že prihodnje leto. Z deli na-
meravajo pričeti jeseni. S
tem bodo rešili pomanjka-
nje gostinskega prostora po-
zimi, ko večkrat ni kam iti.
Za kuhinjo bodo kupili tu-
di nov štedilnik. TA
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 4. SEPTEMBR^
1900 let IHuja In 20 let njegovega
filatellstičnega društva
Lepo urejena
razstava
Na magistratu v Ptuju je
filatelistična    razstava,
otvoritvi preteklo nedeljo je
Adalbert Slekovec dejal, da
Priložnostna znamka
so jo ptujski filatelisti pri-
redili v jubilejnem letu, da
bi prikazali dvajsetletno de-
lo društva in zgodovinski
razvoj pošte. Zahvalil se je
Franju Rebernaku, predsed-
niku SO Ptuj, za pokrovi-
teljstvo.
Franjo Rebernak je ob
otvoritvi dejal, da sodi raz-
stava filatelistov med po-
membne letošnje jubileju«
prireditve. Filatelistična de-
javnost je veliko prispevala
pri spoznavanju Ptuja sirom
po^ svetu, mestne tradicije
in njegovih kulturno zgodo-
vinskih spomenikov. Med
drugim je dejal, da smo po-
nosni, saj je Ptuj med red-
kimi jugoslovanskimi mesti
dobil priložnostno poštno
znamko. Omenil je težavno
pot, preden sc znamko izde-
lali. Znamka upodablja ene-
F. Rebernak, predsednik SO Ptuj, Adalbert Slekovec,
Ferdinand Kolenko, Ervin Glazer, Stane PredovnFk in dru-
gi na razstavi filatelistov Foto: S. Kosi
ga najbolj mikavnih ptuj-
skih motivov. Osnutek za
znamko je pripravil profe-
sor Božidar Jakac, akadem-
ski slikar iz Ljubljane.
Znamko je natisnil Zavod za
tiskanje bankovcev v Beo-
gradu. Na znamki je upo-
dobljen v ospredju Orfejev
spomenik, v ozadju pa po-
gled na  stari del  mesta  z
gradom z dravske strani.
Znamka je postala najuspeš-
nejši propagator Ptuja in
njegovih značilnosti. Franjo
Rebernak se je zahvalil vsem
razstavi j alcem in drugim, ki
so kakor koli pomagali za
Uspeh razstave. Prizadevne-
mu društvu filatelistov je
želel š^e veliko uspešnega de-
la.
Razstavo si je res vredno
ogledati. Tu je polno drob-
nih a zanimivih stvari. Raz-
stavljeni so pisemski ovitki
iz raznih držav, poštni ovit-
ki, ki jih je izdelalo filate-
listično društvo iz Ptuja, fi-
latelistični katalogi in revi-
je, knjiga »Primorska pošta
skozi zgodovino«, katalog
znamk jugoslovanskih dežel
in druge inozemske brošure.
Razstavljene razglednice iz
prejšnjih let kažejo, da so že
takrat radi upodabljali na
razglednicah pogled na Ptuj
z desnega brega Drave, ptuj-
sko gledališče. Ptujsko gon)
in podobno. Tu so tudi po-
sebni poštni žigi filatellstič-
nega društva. Seveda je raz-
stavljenih nešteto znamk
vseh vrst in velikosti ter na-
rodnosti. Zbrane so serije
znamk z metulji, z risbami,
domačimi m divjimi živalmi
pticami, cvetjem, serija
znamk, ki prikazuje kitaj-
sko, japonsko umetnost, cer-
kveno slikarstvo, japonsko
slikarstvo, narodno nošo, ve-
soljski polet in osvajanje ve-
solja na znamkah, živali v
vesolju, dela velikih umetni-
kov. Jugoslavija na z^.
kah ...
Zanimiv je tudi del
stave, ki prikazuje ra?!
pošte, poštnih žigov
znamk. V knjigi je opisj.
kako so nekoč nosili in 1
vazali pošto v kočijah. i{.
stavljen je tudi zemlje.'
poštnih linij in postaj M^!
čije in Avstrije iz leta \i
Iz njega je mogoče razbr:
kako gosta mreža pošt"
zvez je bila že takrat v j
ropi. Glavni poštni zvezi
Dunaja proti jugu sta vot
čez Semmering in Marii;
v Trst ter čez Cakovec
Varaždin, Zagreb, Karlov
v Senj. Ptuj je ležal
stranski poštni povezavi mi
Mariborom in Varaždin^
Obmejna poštna postaja
bila v Zavrču. Pred grad;
^.eleznice je bil Ptuj i,
stranskem tiru«.
Del razstave je posveč
tudi »Ptuju v zgodovini p
šte«. Prvi znani poštni i
je iz leta 1813. Pošta je vt
jetno poslovala že prej. Pj
den so prišle v promet pci
ne znamke, so plačano poj
nino potrdili preprosto
poštnim žigom »franco«. T
di priporočene pošiljke i
bile 1845. leta navadne, \
piše v pismu Ptujčana Ca
Baumgartnerja.
Prve poštne znamke I
prišle v promet v Avsti
1850. leta. Znamke so rei
iz pol kar na pošti s škar
mi. Prve slovenske znam
so dali v promet 1918. Ic
1919. leta so večji kraji c
bili slovenske žige. Na n
stavi je tudi pismo, ki jel
lo odposlano pred sto leti
Ptuja v Zagreb, kamor
prispelo tretji dan. Kaj n
nite, je danes poštna dostJ
hitrejša ali počasnejša?
Filatelistično društvo
Ptuja je podelilo razstavlji
cem nagrade. V skupi
»zgodovina Ptuja« je pre:
prvo nagrado Milan Goi
kar iz Ljubljane, drugo
Mirko Soštarič iz Marib«
V skupini »Tematike« '■
dobila prvo nagrado Alt
Brecelj in Ferdinand Kole
ko. drugo Adalbert Slekov
in tretjo Boris Solovjf
Martin Vega je dobil dlp'
mo. Vsi so iz Ptuja.
Rfjska štoclijsfca knjižniccs v novih prostorih
Lep prispevek k jubilejni
obletnici mesta Ptuja
Ptujska študijska knjižni-
ca je v minulih vročih polet-
nih dneh menjala svoje do-
movališče In se iz Muzejske-
ga trga preselila v nove pro-
store na Trgu svobode (nad
novo pošto). Bogata dedišči-
na okrog 48.000 knjig je na-
šla svoje mesto v ustrezno
opremljenih prostorih in na
novih kovinskih knjižnih po-
licah. Levji delež te vseka-
kor koristne investicije nosi
skupščina občine Ptuj, ki je
prispevala v ta namen okrog
6 milijonov S din. 1,600.000
S din je prispeval sklad za
pospeševanje kulturne de-
javnosti. 10 milijonov S din
pa je za modernizacijo in
opremo knjižnice prispeval
tudi repub!i.ški sklad za po-
speševanje kulturne dejav-
nosti Minulo soboto sem se
pogovarjal z upravnico štu-
dijske knjižnice Milojko
ALICEVO ter z bibliotekar-
jem Jakobom EMERSiCEM.
Razkazala sta mi nove pro-
store, ki so še vedno v fazi
urejanja, in se mi tudi poto-
žila, da jim je pri namešča-
nju knjižnih polic zmanjkalo
prostora. V ta namen so z
razumevanjem dobili še dve
manjši sobi, tako da bodo
knjige dobile tisto mesto, ki
Milojka -Alič, upravnica študijske knjižnice, in Jakob E-
•neršič, bibliotekar, med knjigami, ki so našle svoje mesto
na novih policah.
jim gre, in tisto mesto, ki
jim ga premnogokrat nismo
nudili.
Letos, ko praznujemo 1900-
letnico mesta Ptuja, bo otvo-
ritev novih prostorov ptuj-
ske študijske knjižnice vse-
kakor lep in pomemben pri-
spevek k temu jubileju in h
kulturnemu življenju v Ptu-
ju. Otvoritev knjižnice bo
okrog 20 septembra, saj
upajo, da bodo do tega da-
tuma uspeli urediti nove
prostore tako daleč, da bo-
do lahko začeli služIti svoje-
mu kulturnemu poslanstvu
in da bodo lahko sprejeli
svoje prve ljubitelje pisane
besede. Razmeroma obsežen
hodnik pred knjižnico bo še
posebej primeren za pripra-
vo najrazličnejših razstav
ob pomembnih kulturnih
praznikih. Trenutno prostor
urejajo pleskarji, ki bodo
poskrbeli, da bo otvoritev
knjižnice zares v znamenju
bogate kulturne dediščine
malega, vendar ponosnega
naroda, katerega književnost
se popolnoma enakopravno
in enakovredno postavlja ob
bok drugih evropskih naro-
dov.
Rek, ki pravi, da je knjiga
človekova učiteljica in naj-
bolj zvesta prijateljica, še
vedno drži in ni »izglodana
parola«. Knjižni fond, s ka-
terim razpolaga ptujska štu-
dijsika knjižnica, je tako
mnogo bolj dostopen obča-
nom. Mnogoštevilni bralci
zelo radi segajo po knjigah
in s tem bogatijo svojo no-
tranjost, ob vsem tem pa je
še več takih, ki jim je lepa
slovenska knjiga tujka in
premalo spoštovana duhovna
hrana. Ptujska študijska
knjižnica in njeni novi pro-
stori bodo prav gotovo pri-
vabili v svoj knjižni ambi-
ent tudi tiste, ki doslej niso
zahajali v knjižnico. Res je
sicer, da sedanji prostori na
Trgu svobode niso v ta-
ko tihem ambientu kot so
bili na Muzejskem trgu, kjer
je bilo skozi okno slišati le
šumenje dravskih valov,
vendar so novi prostori so-
dobnejši rn prikladnejši. T,-)-
rej, knjige so dobile v Ptu-
ju tisto mesto, ki si ga za-
služijo. J. S.
PODRL JE DVA PEŠCA
31. avgusta se je pripetila
na Ljutomerski cesti v Or-
možu težja prometna nesre-
ča. Voznik osebnega avtomo-
bila »Skoda 1000 MB« Franc
Plojer iz Loperšic je peljal iz
Ormoža proti Središču ob
Dravi. Na Ljutomerski cesti
mu je pripeljal nasproti av-
tobus mariborske registraci-
je. Na obeh straneh ceste so
šli pešci. Voznik avtobusa je
pri izogibanju pešcev zape-
ljal prek sredine ceste, zato
se je Plojer s svojim avto-
mobilom umaknil na svojo
skrajno desno stran ceste. Z
zadnjim desnim   blatnikom
je trčil v 64-letno Magda
no Sever s Huma pri Orf-
žu. Severova je obležala
bankini, voznika pa je otn
viranju zaneslo najprej
levo za tem pa zopet na'
sno stran ceste. Na desni
zadel v pešca Ivana Skoli|'
upokojenca iz Ormoža, l^i
je ob nesreči zbil v obces
jarek. Po tem že drugem
čenju je voznik zopet zap€
na levo ter zaustavil vo:
okrog 75 metrov vstran
drugega trčenja.
Pri nesreči je dobila Se
rova težje telesne poško«
— zlom reber in poškodbe
desni roki. Ivan Skoliber
si je poškodoval desno
go. Na avtomobilu je nas<
manjša materialna škodaj
ba ponesrečenca so prep^'
li v ptujsko bolnišnico. ^
j. ^
^ONIK — Četrtek. 4. septembra i969
oIRAN 1
fOoha brstenja in cvetenja«
Kulturni pomen čitainištv a za Slovence
Ta članek je napisan
i namenom, da bodi ne-
kak vodič za lažje do-
jemanje uprizoritve, ki
jo pripravlja pomnože-
ni igravski ansambel
ptujskega Gledališča —
v proslavo 1900-letnice
Ptuja z imenom, »Ve-
čer v čitalnici«, ki je
hkrati posvečen spomi-
nu tistih, ki so v času
narodnega prebujenja
zastavili prvi kamen v
zgradbo gledališke kul-
ture v našem mestu in s
tem ustvarili svojim po-
tomcem ognjišče duhov-
nega snovanja v jeziku
Linharta, Prešerna, Lev.
stika, Cankarja in Žu-
pančiča.
Peter Malec
Slovenci smo z letom 1860
jekoliko lažje zadihali: padel
jf Bachov absolutizem, poli-
cijske birokratske vezi so ra-
lio popustile in obetalo se je
ii5tavno življenje z enako-
pravnostjo med avstrijskimi
narodi, tako v političnem kot
ezikovnem pogledu. Dovo-
jeno je bilo društveno živ-
ljenje, seveda le kulturno.
Okoli leta 1348 smo Slo-
mci imeli nekaj političnih,
)i kulturnih društev, tako v
Ljubljani. Trstu, Gorici, Ce-
lovcu, na Dunaju in Gradcu. -
Ta društva niso bila samo pr-
va zborišča in prve politič-
ne arene mladih slovenskih
politikov, marveč tudi prve
čitalnice in prve vadnice v
s-ovenski konverza-ciji. Po
tem vzgledu so se ustanav-
ljala preprosta bralna in po-
fea društva tudi po manj-
^ krajih (Radovljica, Po-
tojna). Toda že v letu 1849
•ti društva počasi zaspala. S
''.Togim zakonom o političnih
"Ifuštvih 1852. leta, pa je do-
končno vse zamrlo, razen ne-
l^i individualnih primerov
^ništvenega životarjenja na
Meželju. »Sredi 50-tih \e\
M je izginila sleherna sled
^ kakem slovenskem dru-
štvu.« (I Prijatelj, SKSZ).
, Po padcu Bachovega abso-
^•zma pa se je izvršila za
,'^l^aj pomembna spremem.
Potreba po združevanju
'^^P^istala zelo močna in ka-
se je v tem že kar neka
''^strpnost. Razmere so konc-
toliko dozorele, da je prl-
'•0 do organizacije društev,
^^novanih čitalnice, ki so
'•f Po svojem delovanju in
^fadbi v marsičem podobne
"f^aškim in češkim tovrst-
Ustanovam  S čitalnica-
se je začelo povsem no-
' obdobje v razvoju nacio-
Y'e zavesti.
].zanimivo je. da sta Ljub-
j^no 2 ustanovitvijo čitalnic
v:'"!tela Trst — 29'I-18fil in
:^^r;bor 19V11. medtem ko
jg,S^i^t)!jana dobila svojo či-
3o'^'Co nekoliko pozneje —
j avgusta Do 1864 leta so
jj^Pia vsa večja slovenska
Co?-^^ sv^Me čHalnice, tako
^'Je   (1861),   Skofja   Loka
(1862), Gorica (1862). Kranj
(1863), Ptuj (1864) itd. Do le-
ta 1869 je bilo na slovenskem
vsega skupaj 58 čitalnic.
Glavna naloga čitalnic je
bilo prebujanje narodne za-
vesti v »podpiranju narodno-
sti, ki je do zdaj zanemarje-
na samo nekaterim sinom
svoje matere v srcih pod pe-
pelom tlela«, kot je dejal
Fran Levstik v svojem govo-
ru v tržaški čitalnici 29/Xn-
1861. Citalničarji so ta svoj
namen izražali z besedami,
da je čitalnica »učilnica slo-
venščine«, da je njen namen
»omikavati naš slovenski je-
zik« in da »oživi v ljudstvu
narodno zavest«, katero bu-
diti je posebno visoka nalo-
ga narodnih čitalnic ter na-
rodnih straž, ki imajo nepre-
nehoma narod buditi in pa
skrbno paziti, da več ne za-
spi.« Svoje poslanstvo so či-
talnice hotele doseči s kul-
turno-zabavno dejavnostjo.
Kaj so pravzaprav čitalni-
ce prirejale?
Tako imenovane »besede«,
predavanja, izlete, poučeva-
nje slovenskega jezika, mno-
žično zbiranje rodoljubov in
podobno. »Besede« so obse-
gale deklamacije, pevske
(zborovske in solistične) toč-
ke in dramatske prizore, po
vsem tem pa je sledila za-
bava s plesom. Nedvomno je
vse to privlačevalo meščan-
stvo, da se je odvračalo od
nemških in nemškutarskih
kazin in se zatekalo raje v
domače, vedre in vedno bolj
priljubljene čitalnice. Slo-
venska beseda je s čitalni-
ških odrov verjetno zvenela
in marsikaterega omahljivca
spet pritegnila k sebi.
Citalniško gibanje je zdru-
ževalo vsa naša kulturna
prizadevanja in s svojimi pri-
reditvami pritegovalo mnogo
kulturnih delavcev, ki so se
po svojih močeh trudili za-
dovoljevati čitalniške potre-
be. Pri tej čitalniški dejav-
nosti je važno zlasti dvoje,
in sicer glasba in dramati-
ka. Slovenski glasbeniki, kot
J. Fleišman, B. Ipavec, M.
Vilhar in drugi so se mnogo
prizadevali okoli čitalniške
vokalne in instrumentalne
glasbe in čeprav je ta pro-
dukcija bila kvalitetno vča-
sih bolj ali mani skromna,
zlasti velja to za instrumen-
talno glasbo, vendar pomeni
čitalniška doba korak dalje
v razvoju glasbe (V. Ukmar:
Zgodovina glasbe) Iz čitalnic
se je pozneje osamosvojila
marsikatera glasbena ilustra-
cija, ki v sodobnejši obliki
deluje morda še danes Po-
misl'mo le na Glasbeno Ma-
tico.
In dramatika?
Čitalnice so v svojih »be-
sedah« prirejale igre. pona-
vadi eno ali dvo-dejanke ve-
selega značaja z večjo ali
manjšo nacionalno tendenco.
S čitalnicami se začne neko
urejeno, sistematično prire-
janje gledaliških uprizoritev
in sploh gojitev te umetnost-
ne zvrsti. Čitalnice so v re-
snici bile zibelke dramatič-
nega in gledališkega udej-
stvovanja po vsej naši zem-
lji in iz njih so se mnogokrat
razvila stalna diletantska
gledališča. Iz ljubljanske či-
talnice se je tako porodilo
Dramatično društvo (1867),
ki je uspešno nadaljevalo za-
četo delo in gradilo na čital-
niških tradicijah.
Citalniško življc/ije 60-tih
let so z vsemi silami podpi-
rali staroslovenci in mlado-
slovenci; glavni pobudniki pa
so vendar bili stari, ki so na
citalniško gibanje gledali z
mnogo manj kritičnimi očmi,
kot pa mlajša generacija.
Tako je Bleiweis imel v
»Novicah« za čitalniške pod-
vige le pohvalne besede, ne
da bi pri tem omenjal tudi
slabe strani. Resnici na ljubo
povedano, prireditelji čital-
niških iger so žal včasih
mnogo bolj gledali na to, da
je bil značaj iger »predvsem
zabaven in šele v drugi vrsti
narodno prebuden in vzgo-
jen« (dr. Koblar, Klasje). Ni
čudno, če je Levstik — za
umetnost tako zavzeta oseb-
nost — s svojo konstruktiv-
no kritiko (malo kasneje pa
tudi F. Leveč) opozarjal, da
»naše besede in veselice so
zares zabavne, ali premalo se
vendar za duševno omiko
skrbi« (Slovenec 3. V. 1865).
V 60-tih letih gre pri nas
za praktično uresničevanje
naših zahtev, postavljenih že
mnogo prej (leta 1848) in ta
praktičnost se močno odraža
tudi v vsem čitalniškem de-
lu in kasneje tudi v mlado-
slovenskih taborih, k; v ne-
kem smislu pomenijo nada-
ljevanje čitalniškega gibanja,
le da so čitalnice skušale do-
seči narodni preporod z bolj
kulturnim udejstvovanjem,
tabori pa z neposredno poli-
tično agitacijo.
60. leta pomenijo rojstvo
in obenem višek čitalniškega
gibanja, ki v 70-tih letih pre-
ide v neko umirjeno in med-
lo obliko, brez tistega iskre-
nega rodoljubarskega ognja,
ki je bilo tako značilno za
prejšnje desetletje. Seveda
to velja v glavnem za naša
mesta, dočim čitalnice na po-
deželju ohranijo še naprej
isto vlogo kot so jo imele
prej.
Ce se v celoti ozremo na
pomen čitalnic, moramo ugo-
toviti, da so bile za naš na-
rod zelo pomembne. Rodo-
Ijubarska navdušenost, ki ni
bila fraza, marveč čista re-
alnost, se je z vsem mladost-
nim ognjem spoprijela z na-
cionalno neprebujeno za-
vestjo slovenskega človeka.
Čitalnice so v resnici bile ža-
rišče prebujajočega se slo-
venstva Pojavile so se v ča-
su, ko je mno,go naših ljudi
že izgubilo odnost do svoje
narodnosti in zato je bilo ne-
dvomno potrebno v patosu se
izražajoče bleščeče rodolju-
bje. Da je v čitalnicah done-
la slovenska beseda, ni majh-
na stvar in končno pomen či-
talnic za na.šo nacionalno
glasbo in gledališče je velik.
Boj, ki so ga bile te naše u-
stanove proti raznarodova-
nju, je bil težak, vendar
mnogokrat izbojevan z uspe-
hom. In končno, tudi čital-
niška domačnost, v katero so
se zatekali mnogi in v njej
kovali najrazličnejše načrte,
pozneje v javnosti uresniče-
ne ali pa propadle, je bila ve-
likega pomena. Skratka, či-
talniški večeri so bili največ-
ja kulturna in rodoljubna
manifestacija tistih dni. Za 60
leta, to je dobo čitalnic, pra-
vi Ivan Prijatelj, da je bila
»otroška lepa doba brstenja
in cvetja«.
1900 let Ptuja - razstava (naivnih slikarjev
iviiian i)voršak
in hčerka Majda
razstavljata
v grajski restavraciji je
razstava likovnih del sloven-
skega naivnega in ljudskega
slikarja, ptujskega rojaka
Milana Dvoršaka in njegove
hčerke Majde. Razstavljalca
sta jo posvetila ptujskemu
jubileju, Milan Dvoršak, po
rodu iz Sveče pri Ptuju, živi
v Krškem. Ustvarja v kro-
gu članov trebanjskega ta-
bora slovenskih naivnih in
ljudskih slikarjev in kipar-
jev. Slika že okoli dvajset
let. Razstavljal je že skoraj
po vsej domovini. Med naj-
pomembnejše razstave sodi
znana trebanjska, s katero
se je uvrstil v ožji devet-
članski izbor slovenskih na-
ivnih in ljudskih slikarjev
ter kiparjev trebanjskega
tabora.
Najbolj so mu pri srcu olja
in stekla, platno ali plošče.
Od časa do časa poseže tudi
po intarziji, po akvarelu in
temperi pa le redko. Motiv-
no so mu najbližja tihožitja.
Okrog tristo njegovih del je
našlo uspešno pot po vsej
domovini, okrog dvesto pa
celo prek naših meja. Vsaka
od teh kompozicij terja ve-
liko neposredne angažirano-
sti slikarja, njegovo ustvar-
janje je polno vneme in op-
timizma, ki je še večji ob
večjem številu zadovoljnih
in iskrenih občudovalcev
njegovih del.
Majda Dvoršak, hči in di-
jakinja pedagoške gimnazi-
je v Novem mestu, slika v
prostem času. Rada seže po
paleti, slika na platno, ploš-
čo, najraje pa na steklo. Ob-
vlada tudi intarzijo. Doslej
je sodelovala s svojimi deli
na vseh očetovih razstavah,
razen na trebanjski. Poleg
slikanja je njen konjiček p>o-
ezija. Piše pesmi in krajše
literarne   sestavke.   Ce   bo
Franjo Rel>ernak, predsednik OS Ptuj, prof. Albin Luga-
rič, in prof. Janez Mežan z razstavljalcema na otvoritvi
razstave.
razstava uspela, bo, kot sa-
m^a pravi, svoje veselje za-
pisala tudi v verzih. Š temi
besedami je slikarja pred-
stavil Franjo Rebernak,
predsednik SO Ptuj, ko je
minuli petek otvoril razsta-
vo. Ob zaključku nagovora
je dejal: »Želimo, da bi raz-
stavljena dela našla med
Ptujčani dovolj opazovalcev,
zlasti med mladino. Naivno
slikarstvo naj najde plodna
tla tudi na našem območju.
Razgibana in mikavna ptuj-
ska motivika naj vzbudi li-
kovno ustvarjalni interes tu-
di pri obeh razstavljalcih.
Slikarjema želimo še veliko
plodnega likovnega ustvar-
janja.«
Na tej razstavi je prikaza-
na prvič ptujski javnosti na-
ivna likovna umetnost, ki si
smelo in uspešno utira svo-
ja pota v našem kulturnem
življenju in umetniškem
Konec na 8. str.
STRAiM 8
TEDNIK — ČETRTEK, 4. SEPTEMBh
Šole tudi za kmečki poklic
Dipl. ing. Egon Zoreč
Kmet se — kot vsak člo-
vek — vse življenje uči, če-
prav morda kdo misli, da je
kmečki poklic najlažji. To je
trda šola, uči ga življenje,
bogatijo ga izkušnje. Življe-
nje res ni najslabša šola,
marsikaj se je mogoče v
njem naučiti, česar bi se ne
mogli v nobeni šoli. To pa
ni pravilo, ki bi trdilo, da se
kmetu sploh ni treba šolati.
Tožimo nad zaostalostjo
kmetijstva, ne prizadevamo
pa si odpraviti vzrokov, za-
kaj kmetijstvo ne funkcioni-
ra. Brez dvoma je vzrok tudi
v pomanjkanju znanja. Kme-
tu je potrebno znanje. Po
svoji miselnosti kmet ni za-
ostal. V gospodarjenju in
strokovni zaostalosti ga za-
držujejo neugodne gmotne
razmere našega nerazvitega
kmetijstva. Kljub vsem mo-
gočim prizadevanjem pa na-
šim kmetijskim šolam ne u-
spe pridobiti mladine v te
šole Tako je tudi letos v
Sloveniji vpis v te šole zelo
slab, čeprav imamo premalo
strokovno podkovanih kme-
tovalcev, strokovnjakov in
delavcev. Iz leta v leto so
redkejši tisti, ki bi si z ve-
seljem izbirali kmečki poklic
kot svojo življenjsko nalogo
in ji z vso vnemo posvetili
vse svoje najboljše sile.
Pri vsej tej revščini lahko
rečemo, da tudi osnovne šole
ne zbujajo pri mladini kdo
ve kakšne ljubezni do kmeč-
kega poklica. Šolskih vrtov
ni več. Včasih se je mladina
v njih naučila cepiti in go-
jiti sadno drevje, saditi ja-
godičcvje. pridelovati zele-
njavno seme. razpoznavati
rastlinske bolezni, škodljivce.
Lepo bi bilo in tudi velike-
ga pomena, če bi osnovne šo-
le poglabljale ljubezen do
kmetijstva med mladino, pri-
pravljale mladino na kmeč-
ki poklic ter budile v njih
veselje do nadaljnjega šola-
nja v kmetijskih šolah.
Prišel bo čas, ko bomo spo-
znali, da ima kmetijstvo svo-
jo prihodnost. Mladina bo
morala začutiti, da je pokli-
cana sodelovati pri napred-
ku kmetijstva. Marsikdo se
bo odločil za nadaljnje šo-
lanje v kmetijskih strokov-
nih šolah.
Kmetijstvu bo treba izvo-
jevati priznanje in ugled, s
tem pa bomo zagotovili tudi
pri mladini veselje do tega
poklica. Kmečki poklic je
nedvomno eden najtežavnej-
ših, vendar lep in zdrav. Da-
nes ni dovolj, če si kmet pri-
dobiva znanje vse življenje
in da šele ob njegovem kon-
cu več zna in ve. Kmečka
mladina lahko globlje pose-
že v kmetijsko proizvodnjo
kot dober kmetijski delavec
le, če bo znala uspešno upo-
rabljati pridobitve strokovne
kmetijske vede, pa tudi kme-
tijske stroje in kmetijska
sredstva od gnojil do zaščit-'
nih in drugih sredstev.
Poljedelsko živinorejska
šola Turnišče pri Ptuju še
sprejema učence v šolo, v
poljedelsko živinorejski od-
delek kot v oddelek za kme-
tovalce, ki je namenjen
kmečki mladini, ki bo ostala
na domačih posestvih. Pouk
traja dve zimski sezoni. V
času šolanja bodo opravili
dijaki izpit za traktorista,
dekleta pa imajo pouk iz go-
spodinjstva.
Izobraževalni program
bistriške delavske univerze
Delavska univerza v Slov.
Bistrici se dobro zaveda, da
jo samo še nekaj dni loči do
pričetka intenzivne izobraže-
valne dejavnosti, ki je bila
prekinjena v poletnih mese-
cih. V tem obdobju so vsi
člani ustanove na čelu z di-
rektorjem Viktorjem Sušo te-
meljito analizirali dosežene
rezultate v preteklem obdob-
ju. Na osnovi pridobljenih
izkušenj in po potrebah po-
sameznih skupin občanov ali
delovnih organizacij so spre-
jeli program izobraževanja za
obdobje 1969-70.
Program daje široke mož-
nosti vsem občanom, ki si že-
lijo pridobiti novo znanje in
odpira vrata tudi vsem tistim,
ki bi si želeli izobrazbe s po-
dročij, ki v programu niso
navedene in se zanjo zanima
širši krog občanov ali organi-
zacij.
Program izobraževanja za
sezono 1969-70 obsega:
I. SPLOŠNO IZOBRAŽEVA-
NJE
— osnovna šola za odrasle 1
leto 5-6 razred in.7-8,.razred;
— začetni in nadaljevalni te-
čaj nemšega jezika, začetni
tečaj angleškega in italijan-
skega jezika;
— šole za življenje, namenje-
ne predvsem doraščajoči
mladini;
— šola za starše in razna pre-
davanja o vzgoji otrok in do-
raščajoče mladine;
— predavanja s področja
zdravstva, higiene, kmetij-
stva in živinoreje, naravo-
slovja, o obrambni vzgoji ter
ostala po interesu občanov;
— tečaji: šiviljski, kuharski
itd.
II. STROKOVNO IZOBRA-
ŽEVANJE
— Izobraževanje za razne po-
klice (železokrivce, tesarje,
gostinske delavce ter ostale
po potrebi organizacij);
— dopolnilne tečaje za pri-
dobitev kvalifikacij na de-
lovnih mestih, kjer že dela-
jo;
III. DRUŽBENO IZOBRA-
ŽEVANJE
— seminarji za člane somou-
pravnih organov v delovnih
organizacijah in zavodih; po-
sebno pa za predsednike
samoupravnih organov in
njihovih komisij.
VI. POLITIČNO IZOBRAŽE-
VANJE
— seminarji za vodstva in
člane družbeno političnih
organizacij v dogovoru s
komitejem ZK večerno poli-
tično šolo.
Da pa bi program potekal
kar najbolje v skladu s po-
trebami in željami občanov,
bodo v raznih krajih občine
izvedle še filmske predsta-
ve in aktualna predavanja.
Viktor Horvat
U\\m Dvcršak in hčerka Majda razstavljata
(Nadaljevanje s 7. strani
svetu Številne razstave na-
ivnega slikarstva v Jugosla-
viji, pa tudi v Sloveniji po-
trjujejo, da naš izobraženec
in preprost človek kot pasiv-
ni občudovalec umetniških
stvaritev odkrivata tudi v
tej vrsti likovnega ustvarja-
nja nepogrešljivo lastno du-
hovno oblikovanje in duhov-
no obogatitev.
Na razstavi smo pokram-
Ijali z našima akademskima
slikarjema prof. Janezom
Mežanom in prof. Albinom
Lugaričem o naivni umetno-
sti in o razstavi Milana in
M.Tde Dvoršak
Prof. A Lugarič: «Naivn3
umetnost ie ljudska smer, ki
jo lahko istovetimo z Ijud-
sk'T pesmijo«
Prof .) Možan: »Naivci so
izraziti tnlenti. ki niso »iz-
brušeni«. Sicer se mi zdi iz-
raz »naivci« vsiljen. To so
ljubitelji umetnosti, ki v no-
tranjosti čutijo potrebo po
slikanju. Pojem »naivec« bi
bilo treba razčistiti.«
Razstavljena dela Majde
kažejo, da ima zelo razgiba-
no domišljijo. Rada se spu-
šča v sanjski svet in tudi na
realna tla. Slikanje naj pre-
pusti notranjemu nagibu,
doživetjem, in napredovala
bo.
Očetov del razstave je
zrelejši. Skuša podajati re-
alistično. Všeč so mi neka-
tera tihožitja. Nekatera dela
so romantično obarvana. Po-
nekod bi priporočal bolj či-
ste barve, več študija, opa-
zovanja prirode in več barv-
nih poudarkov. Celoten vtis
je dober Pohvaliti je treba
njuno prizadevnost, saj kaže,
da prihaja njun izraz iz srca,
kakor jima je dano.«      ZR
IZLET NA POHORJE
Za nedeljo. 14. sentombra,
je pripravilo Planinsko dru-
štvo Ptuj izlet na Pohorje.
Smer vožnje je Ptuj—Slo-
venske Konjice—Oplotnica—
Rogla — Pesek. Fala — Mari-
bor—Ptuj. Udeleženci izleta
se bodo ustavili v koči na
Pesku in se od tu napotili na
Roglo, 1517 m visok vrh, od
koder je v lepem vremenu
čudovit razgled na Gorjan-
ce, Kum, Snežnik, Savinjske
Alpe, Triglav... in se tudi
lepo vidijo Slovenske gorice
in Panonska nižina. Planin-
sko društvo vabi vse ljubi-
telje planin, ki še hočejo
ujeti zadnje lepe poletne
dneve, pa naj bodo člani ali
ne, da se udeležijo izleta.
Prijave sprejema tov. Her-
mina v pisarni Petovie. Od-
hod bo ob 7. uri zjutraj iz-
pred hotela Poetovio. V pri-
meru slabega vremena izlet
odpade.
Vabljeni!
Planinsko društvo Ptuj
21. kongres
mednarodne fede
železnlčarjev-
esperantistov
Na tem kongresu t
nonu (Francija) je •
udeležencev iz 19 dl
Federacijo je bila !
Zveza železničarjev
munije.
Prihodnje leto bo t
gres v mestu Riminl
j a). Omembe je vre«
so društva Madžar!
Norveške izdale tert
približno 2 tisoč stro*
izrazi.
O 54. SVETOVNEM;
RANTSKEM KONGI«
HELSINKIH bomo P
prihodnjič.
Spretnostne vožnje motoristov j
avtomcbilstov v Slovenski Bistri
Kot že nekaj let nazaj je
Avto moto društvo v Slov.
Bistrici tudi letos organizi-
ralo spretnostne vožnje za
voznike motornih koles in
avtomobiliste. Zal letos ni
bilo rallyja, ki je odpadel
zaradi prevelikih stroškov,
ki jih ima društvo z njegovo
organizacijo.
Čeprav so bile spretnostne
ocenjevalne vožnje prelože-
ne, ker je bilo minulo nede-
ljo slabo vreme, se je ne-
deljskega tekmovanja ude-
ležilo precejšnje število tek-
movalcev. Starterju se je
prijavilo štirideset tekmo-
valcev iz naslednjih avto-
moto društev: Ljubljana
Moste, Zreče. Ptuj, Maribor,
Slovenske Konjice. Orehova
vas in Slov. Bistrica.
Tekmovanje je bilo izred-
no zanimivo, še bolj zani-
miv pa je podatek, da so vsa
prva mesta osvojili domači-
ni. V tekmovanju mopedov
do 50 čem je zmagal Zigart.
2. Vidic (Lj), 3. Ritonja (SI.
B.) itd.; v kategoriji do 250
ccm je zmagal prav tako Zi-
gart, drugi in  tretji pa sta
bila prav tako Bistrič;
sicer Blažič in Tomaž'
avtomobilisti pa je .
domačin Kropf, drug;
Stana iz Maribora, trJ
Ljubljančan Koman.
Tekmovanje je iz,
pričakovanja, domačic
ga lahko ogledali v [
ko večjem številu.
BENO ZUPANČIČ
V SLOV. BISTRICI
v petek v popoič:
urah je prišel v Slov
Bistrico Beno ZUPA]
generalni sekretar j
konference SZDL.
Se preden je priseli
vensko Bistrico, se je
varjal z družbenopolit;
delavci konjiške in šil
ške občine. Zlasti se je
mal za delo in problem
spodarskih in  političn:
ganizacij. Obenem je
nil nekatera gledišča
loge v naslednjem^
Naša pomoč
Alojz Šalamun, Smolinci
37, p. Vitomarci: Imam dva
manjša travnika v k. o. Gr-
linci, od katerih moram red-
no plačevati predpisane dav-
ke. Ta dva travnika sta od-
daljena od mojega gospodar-
stva nad dve uri hoda, zato
ju lahko izkoriščam le za
košnjo sena in otave. Tudi
tretjo košnjo bi opravil, toda
to travo popase živina bliž-
njih kmetov, pravzaprav na-
redi pogosto to že z otavo,
medtem ko jaz zaradi odda-
ljenosti na teh travnikih ne
morem pasti živine. Mislim,
da imam pravico do vsega,
kar zraste na teh travnikih
in da okoličani ne bi smeli
popasti trave na mojem zem-
ljišču niti dopustiti, da nji-
hova živina zgazi travo.
Odgovor: Vsekakor   imate
izključno vi pravice
ščati svoje travnike,-'
tretjo košnjo, oziron
O teh vaših pravicah
re biti nobenega
Konkretno pa je z
tem, da ste zelo odda
svojih parcel in ne
nadzorovati, kaj se
dogaja v vaši odsotr
izkoriščajo okoličani
popase j o travo. To ji
lahko prepoveste, vp
pa je, če bo ta prep(
činkovita. ker zaradi
nosti ne boste mogli
rovati njenega izvaja
Mislimo, da je najl
parceli zamenjate za
no zemljišče bliže vaš
ma, kjer bo lažje nad
ti vse tiste, ki bi val
tualno lahko povzroči
TEDNIK — ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1909
STRAN 9
„... ko V soncu (letos v dežju) blešči se zeleno zlato . . .«
Med obiralci »zelenega zlata« pod dežniki
Tiho in neopazno nas je s
5V.ojinxi skrivnostnimi stopi-
njami presenetil prihod bliža-
joče se jeseni, ki je v kme-
tijstvu v znamenju spravila
^[evilnih pridelkov in plačila
tj-dega celotnega dela. Hmelj
je pri nas ena izmed tistih
lynetijskih kultur, ki po na-
vadi dozori takrat, ko si po-
(iajata roke toplo poletje, ki
se poslavlja in jesen, ki pri-
haja v goste. Letos smo to
prelomnico lahko še posebej
opazili, saj smo dobili ravno
v tem času pa'vo količinsko
pj-eveč bogato pošiljko dežja,
!ci je obiralce hmelja pri nji-
hovem delu zelo ovirala. To
sicer obiralcev, ki obirajo
hmelj na obratu »Jeiiizalem«
Ormož ni motilo. V hmelji-
šču pri Veliki Nedelji jim dež
ni prišel »do živega«. Bitka
s časom in vremenom je šla
tako daleč, da so delali pod
razpetimi dežniki. Delovni u-
činek je bil sicer nekoliko
manjši, t-oda merice so se pol-
nile in hmelj je bil obran
Ujub izredno neugodnim vre-
menskim razmeram. Ob kon-
cu prejšnjega tedna se je de-
lovna skupina 140 obiralcev
iz hmeljišča pri Veliki Nede-
lji preselila v hmeljišče >^Zve-
finjak« pri Ormožu, Sonce se
ie verjetno naveličalo »-svo-
i^ga letnega dopusta-« in je
!>o dolgem času zopet razve-
selilo že skoraj obupane obi-
i^lce. Ko sem jih v soboto
obiskal, so bili še vedno pod
svežimi vtisi deževnega vre-
l^iena, saj so imeli kljub son-
čnemu vremenu »koraj vsi s
seboj dežnike. Bili so v tako-
•^'anem pi'ipravnem stanju.
V hmeljišču je bilo tiho in
'e tu in tam je bilo slišati
'^'atkotrajen smeh, ki se je
Pomešal z neutiaidljivo igro
pi'stov, ki so trgali zelene ko-j
»ule hmelja. ]
,    Rozalija   TRSTEN,TAK   iz"!
1 ^enc, — 74-letina babica jej
pila prva, ki sem jo povpra-'
^1, kako ji gre delo od rok.^
^ 'Odgovorila mi je, da je pre-
; stara, da bi .se lahko pomeri-
z mladimi obiralci. Svojc-
vnuku je prinesla zajtrk
mu tako mimogi-ede malo
^i^iagala pri obiranju. »Ro-
ke so trde in okorne, ko sem
bila mlada se nisem ustrašila
nobenega dela, sedaj pa je
breme osmega življenjskega
kriza močnejše od moje vo-
lje do dela« je dejala babi-
ca in se izgubila nazaj k
delu.
Zakonca Marija in Franc
BRUMEN iz Lahonc sta mi
zaupala, da nabirata za skup-
no družinsko blagajno in da
je pri hiši preveč potreb, da
bi mi lahko povedala, kaj bo-
sta kupila z zaslužkom. Na
delo se vozita s kolesi, pa
tudi hrano s.i morata pripe-
ljati za ves dan s seboj. Po-
tožila sta tudi, da je škoda,
ker ne moi'ejo delati ves dan.
Sušilnica hmelja namreč ne
zmore posušiti več kot je nje-
na zmogljivost in zato mora-
jo končati z delom že okrog
druge ure popoldne. Zaradi
tega bo tudi obiranje trajalo
dalj časa.
Tudi di-užina KUHARIC iz
Velike Nedelje je bila vhme.
Dežniki v »pripravnem stanju«-
Ijišču polnoštevilno zastopa-
na. Tu so bili mama Hilda,
hčerka Hilda ter sinova
(dvojčka) Tonček in Ivan.
»Ata hodi v službo, otroci pa
si bodo tako z^lužili vsaj za
šolske potrebščine,« je pove-
dala njihova mama. Pripom-
nila je tudi, da ona pomaga
pri obiranju otrokom in ne
otroci njej. So posebej zani-
miva sta bila dvojčka Ton-
ček in Ivan. Nisem si točno
zapisal, kateri izmed njiju je
diiigega prekosil v rasti, ven-
dar pa sem si zapomnil be-
sede: »Lahko je večji in moč-
nejši, ko pa me je že pri ma-
terinih prsih porival na
stran«. Manjši bratec se je
znašel in dejal: »Sicer pa je
delo pri zemlji iin ne med
oblaki
Milica ERHATIC in Stanka
HEBAR iz Osluševec sta obl-
ivali skupaj, vendair vsaka za
svoj račun. Milica si je že
pridobila prej.šnja leta nekaj
obiralne prakse v Savinjski
dolini. Stanka je končala o-
semlctko in se je odločila
za nadaljnje šolanje v tekstil-
ni tehnični Soli v Mariboru.
Zaslužek, ki ga bo iztržila
pri obiranju hmelja, bo pora-
bila za šolske potrebščine.
Štipendije ni dobila in jo bo-
sta »štipendirala« ata in ma-
ma. Milica je že v naprej na-
menila zaslužek za nakup go-
spodinjskih potrebščin. Sicer
pa ta ne bo preveč bogat.
Cecilijo MESKO in Emo
Krabonja iz Mihovo sem
zmotil ravno v času malice.
Saj veste tiste malice, ki si jo
človek prinese od doma in jo
tako mimogrede med delom
pospravi. Dragocena je vsaka
izgubljena minuta. Pri delu
in seveda tudi pri malici so
jima pomagali otroci. Poleg
koles, ki so bila postavljena
v senci bujno rastočega dvo-
letnega nasada hmelja, sta
bila obešena tudi dva dežni-
ka, ki bi JU uporabili v pri-
mem poslabšanja vremena.
Kljub temu, da je po dolgem
času posijalo sicer že neko-
liko medlo skoraj jesensko
sonce, so bili dežniki v pri-
pravnem stanju.«
Ivana ZiNKO, kmetijskega
tehnika in delovodjo na de-
lovišču, sem srečal v razgo-
voru z obiralci, ko je spreje-
mal naročila za delavce, ki
so si naročili kosilo, ki so
jim ga pozneje pripeljali kar
v hmeljišče. Povedal mi je,
da jim je vreme letos pošte-
no zagodlo, da pa bitka s ča-
som in vremenom kljub te-
mu ni bila izgubljena. Po-
hvalil je obiralce, ki so zelo
marljivi in pridni. Letošnji
pridelek bo nekoliko slabši
od lanskega.
Marija VUK in Kristina
GOTVAJN iz Velike Nedelje
sta bili tako zatopljeni v de-
lo, da ju nisem upal gnjaviti
s vprašanji. Povedali sta mi,
da zaslužek glede na potrebo
ne bo prevelilfe
Že od daleč mc je piitegniila
glasna skupina mlajših obi-
ralcev, ki so, kot je bil videz,
delali z jezikom in z rokami
hkrati. Predstavili so se mi:
Štefanija BUŽANIC, Drago
in Stanko GOLUBIC. Anica
in Štefka PSAK, Klaudija
JAMBRISKO in Suzana GRI.
VEC, ki je prišla k svojim
prijateljicam v hmeljišče sa-
mo na krate-k klepet. Našteli
so mi toliko želja, da ne vem,
če .si bodo lahko s skrom-
iim zaslužkom vse uresniči-
li. Med temi so bile se-
veda najvažnejša potreba
učni pripomočki za šolo.
Eden izmed njih je s cigare-
to v ustih pripomnil: »Pa tu-
di za cigarete bo nekaj o-
stalo«. Imel sem občutek, da
je kljub svojim »zelenim le-
tom« mislil zelo resno.
Zatopljeno v delo sem sre-
čal v hmeljišču tudi Zdenko
NOVAK  iz  " • '.'cdelje.
Pri delu sta • ,) -..ala si-
nova Zdenko in Stanko, ki
bosta te dni zopet sedla v
šolske klopi. Ker je Zdenka
članica in to zelo aktivna
članica velikonedeljskega faj.
farskega kluba, sem jo, upo-
števajoč klubski pravilnik
povprašal, če ima s seboj
»fajfo--;. Odgovorila mi je, da
je nima. S tem je prekršila
klubski pravilnik, ki pravi,
da mora imeta vsak član
kluba vedno in povsod s se-
boj »fajfo«. V nasprotnem
primeru plača en novi dinar
»kazni«. Upam, da bo to pre-
bral klubski blagajnik in po-
stopal po pravilniku. Menim,
da mi Zdenka te obtožbe
ne bo zamerila ...
Se kratek sprehod po hme-
ljišču in klepet z obiralci me
je ustavil ob večji delovni
skupini, kjer so obirali Ma-
rija Kotnik in hčerka Vesna
in Hajdla, ter KOSIJEVA
družina iz Velike Nedelje:
mama Rozika, mož Franc ter
hčerka Mira in .sin Mirko.
Mira gre letos v sedmi raz-
red osnovne šole, Mirko pa
v Maribor v obrtno šolo ži-
vilske stroke. Kljub temu da
ni še nikoli ubijal, se je od-
ločil za poklic mesarja. Ni-
ma slabega oku.sa, saj delo
z mesom ni tako slab in fi-
nančno šibak posel!
Cilika Majcen je bila v tem
delovnem živžavu tista, ki bi
ji lahko tudi rekli '>roka pra-
vice«. Merila je nabrane me-
rice hmelja in vodila evdien-
co o kvaliteti. Okrog nje je
bilo vedno zelo živahno. Obi-
ralci so prihajali in odhajali.
Delovni utrip je bil nepieki-
njen.
Ko sem se že poslavlj li rxi
obiralcev »zelenega zlata ■ je
prišel na delovišče tudi -Jan-
ko MUNDA, vodja delovne
enote Ormož. Povedal je, da
so s pridelkom tega komaj
drugoletnega nasada zelo
zadovoljni. Zaradi dežja so
morali hmelj še enkrat doda-
tno škropiti. To bo sicer ne-
koliko povečalo proizvodne
stroške. Da bi kar najbolj iz-
koristili nasad, so «ied hmelj
posadili tudi fižol, ki je bo-
gato obrodil. N-^.slednje leto
nameravajo reko;-!struirati su-
šilnico za hmelj >aj več ne
zadošča proizvodnim kaprc:-
tetam in jim letos prav to
po\zroča precej ni-e,^lavi.:.
Vse to je If kratek izsek
iz dela in živlirnja obirali ev
hmelja, ki v Ich dneh ne-
utrudljivo sutcio s\oje prste
in po tihom ra'!ina,io, koliko
1mi,'1o za'-:lužili. Nj' ho veliko.
f('da vsak dincr j<- dragfKcn
in že Anaprcj phuiiran. ^{no-
go /olja ne bo uresničenih.
Os<aIo bo premalo za U^im
bflo dclvliško bluzo, za zim-
ske čevlje ali plašč, za svi-
leno ruto. ki si jo želi slara
biibiva, za plačilo davka,
za... tisoč drobnih želja, ki
so pomešane z igro prstov, s
šelesien.jem vetra, ki »ibije
zelene kobule ter z mediim
sijem sonca, ki je po dokem
času zopet posijalo in raz-
vedrilo njiliove obra/.e.
J. SIadu>.ik
»Dobra mera in vaga — do trdega zaslužka pomaga . ..«
Irni prsti so neutrudljivo trgali zelene kohule hmelja.
STRA*« 10
TEDNIK — Četrtek. «. septembr*
VELIK USPEH PTUJSKE ATLETIKE
V n(?deljo je bil v Ravnah
na Koroškem II. kriterij slo-
venskih mest — severne sku-
pine v atletiki. Nastopile so
ekipe Velenja. Jesenic. Mur-
ske S bote, Ptuja in Raven.
Tekmovanje je bilo odlično
organizirano, kljub slabemu
vremenu, ki je tekmovalce
oviralo v začetku tekmova-
nia. Reprezentanca Ptuja je
dosegla v skupni razvrstitvi
II mesto — moška ekipa 2.
mesto, ženska ekipa pa 3. me-
sto.
Doseženi so bili sledeči re-
zultati:
Člani: ekipno Murska So-
bota 34 točk, Ptuj 31, Ravne
28. Jesenice in Velenje 15
točk.
100 m: {4 mesto) Milan Ce-
pin 12.8 sek.. 400 m (3 m.)
Tonček Stajnko 56,9, 1500 m
(2 m.) Jani Gajser 4:22,9
(zmagovalec je bil za dolžino
prs pred njim), kopje (2 m.)
Drago Zlender 45.80 (enako
kot zmagovalec, za uvrstitev
se je upišteval nato drugi
najbo!jši met), višina (2 m)
Bori? ?iohar 155. 3000 m (1 m )
Janez Mežnarič 9:17,2. dalji-
na (3 m.) Maks Zuran 551,
krogla (3 m.) Franc Srdinšek
11.58. štafeta 4X100 (3 m)
48.4 v postavi Cepin, Gram.c,
Stainko,  Serdinšek.
Članice: ek'pno Murska
Sobota 33 točk. Jesenice 22.
Ptuj 22. Ravne in Velenje po
14 točk (Jesenice so druge
pred Ptujem radi doseženih
boljših mest)
100 m (5 m.) Lučka Tka-
lec 15,5, disk (2 m.) Anica
Krašovec 22,74, 400 m (5 m.)
Irena Pal 1:14,2, višino (2 m.)
Nevenka Poljanšek 135, kro-
gla (2 m.) Nada Soštar 9,16,
daljina (2 m.) 4,20, štafeta
4X100 (5 m.) v postavi Tka-
lec, Kramberger, Cestnik, Po-
ljanšek 59,4.
Skupna razvrstitev: Mur-
ska Sobota 67 točk, Ptuj 53,
Jesenice 47, Ravne 42, Vele-
nje 29 točk.
Ta uspeh ponovno odpira
pereče vprašanje, kako dolgo
še bo novoustanovljeni atlet-
ski klub, ki ima vse pogoje
za nadarjeno mladino, brez
odbora oziroma vodstva Ve-
mo, da v Ptuju živi mnogo
ljudi, ki so se v preteklosti
bavili z atletiko, žal pa ni
med njimi tistih, ki bi lahko
s svojim delom in izkušnja-
mi pripomogli k še uspeš-
nejšemu delu kluba.
Lahko trdimo, da imamo v
ptujski občini nadarjen mla-
di rod, ki bi ob sistematičnem
delu (saj strokovnega kadra
Ptuj ima) lahko dosegel še
večje uspehe.
Udeležencem gre vse pri-
znanje za doseženi uspeh,
ravno tako vodstvu, ki je
tekmovalce pripravljalo in
sicer tov. Strafeli, Zupancu,
Krašovcu in Hmelini. Re-
prezentanco so zastopali čla-
ni društev iz Ptuja, Markove,
Cirkulan, Kidričevega in
Majšperka.
anc
Franc Trop, gohar iz Ormoža
Gobe m lepa dekleta vidim brez oča
Priznam, da o Francu Tro-
pu, ki bi mu lahko poleg
njegovega krojaškega poklica
rekli tudi »profesionalni go-
bar« — nisem imel niti ma-
lo takšne predstave, kot se
mi je vtisnila v spomin ob
Franc Trop
najinem prvem srečanju v
minulem tednu. Slišal sem
že, da je pravi mojster za
nabiranje gob, da vidi go-
bo še preden je pokukala iz
zemlje, da jo zavoha na ne-
kaj deset metrov daleč, da
sicer pa prisluhnite,
kako je prišlo do te moje re-
portaže.
Ciril Stanek, prodajalec ča-
sopisov v Ormožu me je mi-
nuli četrtek presenetil s sko-
raj brzojavno informacijo:
»Danes zjutraj je naša go-
barska ekspedicija« na čelu
s Frančkom TROPOM goba-
rila v gozdovih v okolici
Hardeka. Stari gobarski ve-
teran je našel trofejnega go-
bana — devetorčka, kar je
razmeroma redek in zanimiv
primer.« Informacijo sprejel
- stop, gremo na lice mesta
- stop! Siril je mobiliziral
dve kolesi in že sva odkole-
sarila k Tropovim na Ljuto-
mersko cesto v Ormožu. Ni
naju motil rahel dež, čeprav
smo ga imeli v prejšnjem te-
dnu že čez glavo. Vožnja je
zelo hitro minila in že sva se
ustavila na dvorišču pri Tro-
povih. Prvi vtis je bil prese-
netljiv.
Očka Trop je že po zuna-
njem videzu zanimiv in sim-
patičen. Dober dan, krepak
stisk roke in že sva v pogo-
voru gobarila v bližnjih in
daljnih gozdovih, v katerih
pozabi na sedmi življenjski
križ, ki se vzpenja na njego-
va pleča, kjer pazabi na rev-
mo in kjer postanejo njegove
noge kljub častitljivim le-
tom poskočne, kot noge mla-
dega srnjaka, ki ga večkrat
sreča ob njegovih gozdnih
in gobarskih obhodih Iz hi-
še mi je ves ponosen prinesel
svojo gobarsko trofejo. De-
vet srednje velikih gobanov
jo bilo zraščenih iz enega
strmega korena Redko najd-
bo sem takoj fotografiral in
prisluhnil njegovi pripove-
di
»Gobe so me pritegnile že
v petem letu starosti, ko sem
še kot otrok capljal po goz-
du in si v svoji otroški do-
mišljiji ustvarjal misel o
najdbi orjaških gobanov. Saj
veste kako pravimo gobarji,
— »našel sem tako veliko go_
bo, kot je človeška glava«,
ali pa — »komaj sem jo
spravil v cekar, tako je bila
velika . . .« Sicer pa saj
veste, kako se napravi iz
muhe slon. V tem pogledu
smo si gobarji zelo sorodni
z ribiči in lovci. Ze večrat
sem razmišljal, da bi lahko
gobarji, ribiči in lovci vista-
novili zelo posrečeno »dru-
štvo lažnivcev.« Ce ujame
ribič dober pedenj veliko ri-
bo jo tiho in skromno spra-
vi v svojo torbo in se že na-
slednji dan širokousti svojim
kolegom: »Bila je »skoraj«
pol metra dolga in tako tež-
ka, da sem jo komaj ukro-
til v vodi . . .« Pa tudi
lovci so gobarske in ribiške
sorte tiči. Saj menda pozna-
te tisto anekdoto o lovcu,
ki se je pohvalil svojim pri-
jateljem, da je videl v gozdu
krdelo najmanj 30 volkov.
Ker mu tega niso verjeli,
je število občutno znižal
in pristal pri številki pet.
Ker so ga sočlani zelene bra-
tovščine še dalje gnjavili, je
nazadnje ves potrt priznal,
da pa je nekaj vendarle za-
šumelo v gozdu in da je bil
najbrž volk , . . Tako vidi-
te, profesionalno se znamo
zlagati in prav to društvo
bi bilo s svojimi lažmi zelo
»konkurenčno«. Zal pa ima
laž zelo kratke noge . . .«
S Cirilom sva se na glas
nasmejala njegovi ideji in
zamisli o ustanovitvi »druš-
tva lažnivcev«. Sale je tro-
sil kot gobe iz cekarja. Ko
sem ga vprašal, s kakšnimi
čutili odkriva gobe--je na
moje veliko presenečenje od-
govoril, da z nosom in z oč-
mi. »Pri krojaškem delu u-
porabLjam očala, kadar pa
iščem gobe, gledam lepo de-
klico ali pa rože, mi očala
niso potrebna . . .« Seveda
je temu sledila pripomba,
da naj tisto o deklicah zaradi
njegove žene izpustim.
Franca TROPA lahko naj-
dete v času »gobarjenja» v
gozdu že zgodaj zjutraj, ko
sedi na drevesnem panju s
cigareto v ustih in čaka, da
se bo zdanilo. Kot je smeje
poudaril, si v takšnih tre-
nutkih pričakovanja rojstva
novega dne in prvega jutra-
njega svita »s frakeLJcem
kačje sline preganja gobar-
ske skomine«. Cim se pre-
budi zaspani gozd, zaživijo
njegovi gozdni prebivalci in
se skozi veje prikradejo pr-
vi prameni jutranjega svita,
— Franc že pridno nabira
gobe in odkriva njihova no-
va rastišča. Gorje tistemu
gobarju, ki bi mu skušal sle-
diti V takih primerih Franc
mirno stopa mimo tudi naj-
večjih in najlepših gob in^
zavede zasledovalca na ob-j
močje, kjer gobe nikoli nisa
rasle Piavi. da to ni ne-|
voščljivost in da takega de4
tektivskega zasledovanja ni
prenese. Zelo rad pomaga ti.^
stemu, ki se v goz^.
znajde in ima v ta ti-,
tudi nekaj svojih »vajen*
kot jih je imenoval z nj,
hom na obrazu. Naštel
je tudi njihova imena,
jih iz previdnosti in ,
darnosti do njih no botn
javil.
Zanimivo je tudi, da p,
cu gobe niso posebna sp,
aliteta, ki bi bila pog|
priljubljena na družiiui
jedilniku. »Rajši, kot jem
nabiram in največkrat
»bog lonaj« poklanjam i
vilnim Ormožanom«.
Da je Franc zares gob;
dušo in telesom, nam p
tudi to, da je v času ?,
letnega izseljenišiva v
biji pridno gobaril in sk.
za bogatejši jedilnik sv;
prijateljev - izseljencev,
teh časov se spominja, fc
je leta 1945 pešačil iz fi!
grada v Ormož. Pokazal
je beležko spominov, kisi
je pisal   v izseljeništvu.
Njegov devetletni sin!
lan, bo najbrž gobarski:
slednik. Pridno ga spreu
v gozdu in posluša oč«l;
nauke. Včasih je gozd t
nevaren. Pred leti je
Franca streljal divji loi
Le srečnemu naključju
ima zahvaliti, da lahko dč
še vedno gobari in goji i
šport, kot imenuje isk;
gob možakar, ki pozna
vrste gob, vse globače
drevesa v bližnjih gozdo-
Ce je goba še majhna, jo
suje z listjem, zapici obl
opazno vejo in jo pusti
poraste. Ne verjame v t«i
goba preneha rasli, ko jo'
gleda človeško oko. OI
sem se prepričal in na
čun tega prepričanja^
Goban — devetorček.
zelo majhne gobice pu*
dan ali dva, da P'
čaj o svoj obseg. Se m'
zanimivih stvari bi vam
ko napisal o Francu TR'^
o krojaču, gobarju, n^'
njem športniku, izseljene
šaljivcu, ki ima vedno
pravljeno kakšno pikro
mislico. Najin pogovor s
končal ob »špricarju«
feju »Dingač«, kjer smo
čali eno izmed njegovih
barskih učenk gospo K*
čevo. Potrdila je mojo
tovitev, da je Franc naj'
ši nabiralec gob na oi
škem obm.očju in da^ '
tudi za gobarski narašča,
še moja želja- »Mnogo
če in vsak dan zvrh?.|;
kar tega okusnega goz"'
»pridelka«.
NOGOMET:
DRAVA:ALUMSHIJ
1:2 (0:0)
V domačem derbiju sta se
zveznemu sodniku Blekaču iz
Šoštanja predstavili ekipi v
naslednjih postavah:
DRAVA: Veličkovič. Lju-
beč <Bogdanov;č). Kranjc,
K.ostanjevec. Korenjak, Ar-
te.ijak, Lenartič, Teodorovič,
Emeršič, Perger (Planjšek
Ig 1 in Planjšek VI.
.\LUMINIJ: Skorjanec, Pe-
ric. Cule. Muršec. Stiftar,
Slavkovič. Filipovič. Milosav-
Ijevič (Koprivec-Zajc). Spe-
honja   Krnjič   Vrbanec.
V pričetku. raztrgana in
nervozna igra se je do sre-
dine polčasa umirila in po
te.m delu ie Drava imela rah-
lo terensko premoč. Dveh
id.^alnih priložnosti domačini
niso znali izkoristiti, pred-
vsem drugo, ko b; moral E-
meršič le pospešiti smer žo-
ge " prazna vrata, a je bra-
n-lec g.ostov s skrajnimi na-
p-ir' izbil žogo v kot
Pri gostih so v tem. delu
bil: :zredno nevarni Krnji-
čev' orosti streli,
V ,i'-u2em nolčasu ie Alu-
m .-i:i p.ispešil tempo igre in
ko je že kaza'o da b'>do do-
mačini pritisk vzdržali, e
pr<'n do nen^idnega vnd-tva
A'um'n:ja p'> Filio'viču ki
je d ika' rah'- to'ke' z
V" v levi 5r>odni-' kot Det
kr'vt1p 73 prejeti gol ie ne-
dvimno pr'n-sati vratarju
domačinov Gostom je uspelo
11 minut za tem vodstvo še
povečati.
Pet minut pred koncem je
Drava zmanjšala rezultat po
odličnem obrambnem igral-
cu Korenjaku, ki je s tem
postavil končni rezultat.
Obema ekipama je treba
čestitati k izredno borbeni in
fair igri, ki je bila tipično
prvenstvena.
Gledalcev je bilo 1000.
Po tekmi sta izjavila:
Kurelič — enakovredna in
borbena igra — imeli smo več
sreče pred golom.
Kovač — zamujena prilož-
nost v I. polčasu se je ma-
ščevala — tekma je bila iz-
redno fair — Aluminij je
znal bolje izkoristiti redke
priložnosti z rutiniranijni
igralci
In na koncu naj še omeni-
mo, če že ne gre brez zapet-
Ijajev sta nasprotnika naja-
vila protesta: Drava — da
je igral pri Aluminiju kazno-
vani igralec in Aluminij —
da je pri Dravi igra! igralec,
ki je še vedno njihov,
anc
Magrade za
ck^^^evalce oken,
bolkorov, zelenic ...
Komisija za ureditev me-
sta s: bo te dni ogledala, ka-
k" ?n okrašena ik.Ta balko-
ni vrtovi . Pr^nravili bod-^
pred''o2. koga meradt- ra
prispevek k lepšemu iz5'edu
mpfita,___________

^ ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 196^
STRAN 11
loleti ima prednost zelenjavo
paradižnik, paprika, jajčev-
i rdeče zelje, korenček — ta
(letna zelenjava nam prina-
jedilnike pestrost in nam
ibuja tek. Zelenjava vnaša
rfanizniu prepotrebne vita-
^e. Rdeče zelje npr. vse-
gjf na 100 gr 50 mg vitami-
^ C, zelena paprika 120 mg
• vitamina v 100 gr, 100 gr
pradižnika vsebuje 150 mg
^tamina C, korenje pa 200
giligramov C vitamina v
jdO gr. Izkortistite ta vitamin,
^3 pazite, da ga med pri-
,ravo ne uničite. C vitamin
je zelo občutljiv za tempera-
turo, že pri 70 stopinjah C se
uniči. Zato uživajte čimveč
presne zelenjave, kombiniraj-
te jo s sadjem. Na dan potre-
bujete približno 10 dkg zele-
njavnih živil in 10 do 20 dkg
svežega sadja. Pri pripravi
pazite na to, da boste sadjen
in zelenjavo nezali z nožem
iz nerjaveče kovine, ker sicer
C vitamin oksidira. Iz živil,
ki vsebujejo veliko vitamina
C, pripravljajte začetne jedi,
juhe, glavne jedi, priloge,
solate in pijače.
Začetna jexl  iz jajčevtev:
operite 4 velike jajčevce, jih
olupite zrežite na tanke listi-
če. Na 5 dkg surovega masla
popražite pol sesekljane če-
bule,- dodajte jajčevce, sol,
strt česen rn dušite do meh-
kega. Mehkim jajčevcem pri-
mešajte 2 razžvrkljani jajci
in poper ter mešajte, da jaj-
ca zakrknejo. Nato prilijte
1 dl kisle smetame, potresite
s peteršiljem in takoj ser-
virajte.
Nadevani paradižniki: Pa-
radižnikom odrežemo obpec-
Iju velik del plodu za pokrov-
ček. Nato izdolbemo sredico
in nadevamo dobljene para-
dižnikove skodelice. Za na-
dev dobro umešamo 1 dkg
margarine in dodamo 1 del
kisle smetane ali 10 dkg
skute, sesekljan drobnjak ali
zelen peteršilj. Ce je nadev
pregost, dodamo malo mle-
ka.
Džuveč s slanino.   Na   5
dkg masti prepražimo 10 dkg
čebule in 25 dkg svinine, ne-
koliko zalijemo in dušimo do
mehkega. V pomaščeno koži-
co naložimo v plasteh na koc-
cke zrezan krompir, potrebu-
jemo 20 dkg riža, 5 zrezanih
paradižnikov in mesnate pa-
prike. Plasti po okusu poprai-
mo. Vse zalijemo s slanim
kropom in pečemo v pečici
25 minut. Džuveč potresem«
z zelenim sesekljanim peter-
šiljem.
Paradižnikov sok. Rabimo
80 dkg paradižnika 3 žlice
sladke smetane in malo se-
sekljainega zelenega peterši-
Ija. Paradižnike stisnemo
skozi krpo ali cedilO'. Sok
zmešamo s smetano in sesek-
ljanim peteršiljem.
Ali pa: 80 dkg paradižnika,
ki smo ga stisnili v sok, zme-
šamo tudi s sokom 1 limone
ini dodamo 10 dkg sladkor-
ja.
lovil krapa, ufel ščuko
Ivanu Ferku, upravniku
•ftca v Slovenski Bistrici, je
ued kratkim uspel izredno
[ober lov. Na njegov trnek
g je ujela ščuka, dolga 102
^ntimetra in težka 85 kilo-
tramov (z ribičem), brez ri-
^'^^ pa sedem.
J^o smo Ivana Ferka, ki že
^ leta ribari, vprašali, ali
* pričakoval tak lov, je bil
pegov odgovor, da ne. Ta
f'^' je dejal, sem na Pra-
J^skem lovil krape, toda na
se mi je naenkrat pri-
pt° nekaj težkega. Ni bilo
[^^0 ugotoviti, da je to šču-
J^Soj z njo je bil zelo trd,
J^bej zaradi tega, ker sem
enojčka in ne blinker-
J^a ščuke. Poleg tega pa je
^ ttevarnost, da mi ščuka
pregrize flaks. Končno mi je
le uspelo, da sem jo poteg-
nil od obale in po kratkem
kopanju sem jo prijel za
škrge in ščuka je bila moja.
Sedaj o ščuki   ni  več ne
p^n Ferk se veselo smehlja    ob svojem plenu.
duha ne sluha, ker so jo hi-
tro pospravili, njeno meso pa
je bilo odlično. Ostala je le
glava, ki jo je dal Ivan Ferk
prepariratii. in »zgodovinski
posnetek«, ki kaže uspešnega
zmagovalca z nad meter dol-
go ščuko.
Iz nekaterih virov pa smo
zvedeli, da so pred merje-
njem .ščuko nategovali, ven-
dar smo prepričani, da so to
samo zlobni jeziki (ribiški),
katerim še tak lov ni uspel.
B. H.
Še neprebavljen ocvirek pri ureja-
niu mesta
Da bi se Ptujčani obvaro-
vali nesnage in smeti v me-
stu so sprejeli in potrdili ob-
činski odlok, ki prepovedu-
je odlaganje smeti povsod
tam, kjer za to ni posebej
določeno. Ustanovili so sa-
nitarno inšpekcijsko službo.
Za sanitarne inšpektorje od-
maknejo precejšnja sredstva
vsako leto iz občinskega pro-
računa. Tu je še veliko pred-
pisov, priporočil zdravstvene
službe, kako potrebna je či-
stoča, ki je vir zdravja in
podobno. Od vsega tega ima-
mo odlok in sanitarne in-
špektorje, žal pa tudi kupe
smeti in to na javnih mestih
v središču mesta, na dvori-
ščih, na ulicah, v hodnikih-.
Prav zanimivo je to, da v
Ptuju lahko odložite smeti
ali drugo šaro, kjerkoli se
vam zljubi, a vas zaradi te-
ga ne bo nihče opozoril, kaj
šele kaznoval. Ne vem kako
to, da sanitarni inšpektor ne
opazi kupov smeti, na kate-
re nas večkrat opozarjajo
bralci. V prihodnje priporo-
čamo bralcem, da svoje pro-
teste pošljejo na občinsko sa-
nitarno inšpekcijo. Tako so
nas te dni opozorili na velik
kup smeti, ki je nastal ob
Trstenjakovi ulici, točneje ob
cestišču, ki se nasproti le-
karne (vira zdravja) odcepi
proti Doslopju Kreditne ban-
ke, oziroma proti živilskemu
trgu. V kupu so zaboji, stare
cunje, čevlji, kartoni vseh
velikosti, gnilo sadj,e., kurje
perje... Vse skupaj že po-
šteno smrdi. Kljub temu sem
stopil bliže smetišču 2e na
prvi pogled sem opazil, kdo
je zakrivil to svinjarijo Ti-
sti, ki so odnaetavali na to
mesto se niso zavedali, da je
na marsikaterem odpadnem
mestu naslov grešnika. Zaen-
krat jih nočem Javno ožigo-
sati. Sicer pa je to stvar sa-
nitarnih inšpektorjev in bo-
jim se, da mi ne bi očitali,
zakaj se vmešujem v njihov«
posle. Prav bi brlo, če bi pre-
prečili nastanek še večjega
kupa nesnage sredi mesta.
zr
V levem kotu spodaj je .še več smeti, če ne verjamete, po-
glejte!
Letošnji jugos'2ova<nski turistični uspeh:
Gospoda Stama
ne bo v Jugoslavijo
Ko začnemo govoriti aH
pisati o letošnjem jugoslo-
vanskem turizmu, moramo
uporabljati same superlati-
ve. Sicer pa so le redki opti-
misti pričakovali tako izred-
no velik naval tujih gostov,
in kar je mogoče še najpo-
membnejše: iz vseh večjih
in manjših turističnih kra-
jev javljajo, da je tudi šte-
vilo domačih gostov v pri-
merjavi z zadnjimi leti iz-
redno porastlo.
Kljub nekoliko slabšim
avgustovskim dnem pa se
reke turistov niso ustavile.
Zabeležili smo, da so se ne-
koliko stanjšale, da je bil
promet nekoliko manjši. To-
da to je trajalo samo nekaj
dni, da so si naši gostinci in
turistični delavci oddahnili,
in potem se je začelo vse
znova. Izredno velik obisk
pa naši turistični (obmorski)
centri pričakujejo tudi v
septembru. Vreme, pravijo,
bo lepo in tako ne bo nobe-
nih ovir...
Ob tem pa je jugoslovan-
sko javnost presenetila vest
v časopisju ter po radiu in
televiziji, da nizozemski list
Telegraaf zelo kritično piše
o našem turizmu. Drzne si
celo več. Z napadi, da v na-
ših trgovinah ni paleka in
osnovnih življenjskih po-
trebščin, da tuje turiste pri-
čakujejo odredi miličnikov,
da ... Skratka, »ugotovitve«
tega lista so bile takšne, da
je zbudil pri naših turistič-
nih delavcih pravi vihar.
Da bi prikazali, kakšno
mnenje imajo tuji gostje o
našem turizmu, o Jugoslavi-
ji in o ostalih trditvah nizo-
zemskega lista, je televizija
pripravila zanimivo oddajo,
v kateri je razne tuje goste
iz več držav povprašala po
njihovem mnenju o pisanju
tega časopisa. Nj,Lbo,v odgo-
vor, zgoščen v nekaj bese-
dah, bi bil: »Takšno pisanje
je neodgovorno. Mi smo s
svojim bivanjem v Jugosla-
viji izredno zadovoljni. Pri-
hodnje leto pridemo zopet.«
Da bi preprečili takšno in
podobna pisanja tujih časo-
pisov, je urednik Večernjega
lista povabil urednika Tele-
grafa Stama v Jugoslavijo.
Toda ta se ni odzval vabilu
z izgovorom, da že sedaj ve,
da bi bilo vse v naprej pri-
pravljeno.
Da Telegraaf ni preveč re-
sen časopis, govore mnoga
pisma, ki prihajajo iz Nizo-
zemske. V njih tnavajajo, da
se ta list ukvarja z vsemi
mogočimi škandali, da bi ga
lahko prodali. Kot vidimo,
pa piše tudi stvari, ki še
zdaleč ne ustrezajo resnič-
nemu stanju. B  H.
STRAN 12
lEDNIK — CETTRTEK. 4 SEPTEMRR,^
Otrohu rečemo
tudi - ne!
Pravijo, da se mora otrok
med svojim prvim in drugim
letom naučiti ubogati. Rekli
bi raje takole: mati se mora
naučiti, da jo bo otrok ubo-
gal. Naučiti se mora uspešno
reči dobro besedico — ne.
Mati mora vedeti, kaj ho-
če. Doslej sta ona in dojen-
ček živela v topli skupnosti,
v kateri sta dajala in spre-
jemala mleko, nežnost in
smehljaj. Celo prvo leto mati
in otrok nista zares ločeni
bitji. Otrok je v vsem odvi-
sen od matere in ona je del
njega, kakor so njegove noge
in roke.
Sedaj se mali človeček
usede, začne lesti in se po-
stavi na noge. Iztegne ročico
proti predmetu, ki ga je moč
razbiti, in mati prvič reče:
;^Ne!«
Prvi materin »ne« je otro-
kovo prvo srečanje s sovraž-
no resničnostjo. Prvo sreča-
nje z zunanjim svetom, s ka-
terim se bo moral vedno u-
sklajevati. Zato je tudi ta
prvi »nec tako zelo pomem-
ben. Biti mora jasen, odlo-
čen, brez pretiravanja, izreči
ga mora m.ati, ki ve, kaj ho-
če, ki razume, da je prišel
čas za novo učenje.
Vživimo se v dojenčkov
položaj. Otrok je presenečen.
Kako to? Čestitali smo mu
za njegove prve uspehe (ko
se je dvignil, sedel, sho-
dil . ,.), bil je zelo ponosen
na svojo moč in poskušal je
vaditi svojo novo znanje in
nasititi svojo brezmejno ra-
dovednost. In sedaj mu tega
ne dovolijo več?
Bes m jeza sledita prese-
nečenju. Vso, kar si želi, je
da bi delil svoje veselje z
materjo, da bi žel njen
smehljaj in njeno odobrava-
nje. Toda mati pravi »ne;<,
naguba čelo. njen glas je je-
zen in maje z glavo. Odslej
svojega veselja ne more več
deliti z materjo. Tesna in-
timnost, v kateri je doslej
Sivel z materjo, je razbita.
Otrok, zavrnjen, jezen, bo le
poskušal delati po svoje. Za-
to, da »preizkusi«. Ce ostane
»ne« vztrajen, če mama še
naprej grdo gleda, če zna
spretno odvrniti njegovo po-
zornost, bo kmalu pozabil.
Ce mati tega ne bo znala,
se bo čez čas povrnil k ti-
stemu, to pot samo zato, da
preveri, ali je »ne« resničen,
predvsem pa, da utrdi svojo
voljo.
Nalašč bo hodil po lužah,
nalašč bo vtaknil prst v
nos ... Potem pa mirno ča-
kal na materino reakcijo.
Portdnost? Nesramnost? Ne,
preprosta radovednost, po-
skus, kaj lahko stori. Ce se
nam zde njegove male pro-
vokacije tragične, bo vse po-
stalo še huje. To, kar je bila
igra, bo postalo boj. Številni
starši tedaj dokažejo, da so
bolj otročje trmasti kot nji-
hovi dojenčki.
Dve veliki področji sta, na
katerih si mati in otrok na-
sprotujeta: hrana in čistoča.
Otrok hitro odkrije, da po-
kaže svojo neodvisnost, če
stisne ustnice, izpljune gr-iž-
Ijaj in pomete krožnik z enim
samim zamahom. Otrokova
trma spodbuja materino, in
potem gre za dokazovanje
premoči.
Enako je pri navajanju na
čistočo. Ce terja mati pre-
več, če pokaže gnus ali ne-
strpnost, se prične boj. Ce
brez živčnosti, a vztrajno
dokazuje, da je srečna, če si
otrok pi'izadeva zavoljo nje,
bo otrok odkril novo veselje,
ki ni povsem sebično, vese-
lje nad tem, da drugemu
pripravi veselje. To je po-
membno obdobje v otroko-
vem čustvenem dozorevanju.
Uravnovešenost med stro-
gostjo in popustljivostjo, med
dovoljenjem in prepovedjo
zahteva celega človeka.
NESREČA V TRGOVIŠČU
26. avgusta se je pripetila
v Trgovišču težja prometna
nesreča. Voznik osebnega
avtomobila »Fiat 600«, Janko
Strajnšek iz Stročje vasi pri
Ljutomeru, se je peljal iz
Ljubljane v Ljutomer. S se-
boj je imel sopotnika Mirka
Suleka. V Trgovišču je za-
peljal na levo stran ceste,
prek bankine v obcestni ja-
rek. Trčil je v betonski pro-
pust. Ob trčenju je dvignilo
zadnji del vozila tako, da je
zadel s streho v železno o-
grajo.
Voznik Strajnšek si je pri
nesreči zlomil pod kolenom
levo nogo, izpahnil levi kolk
in si poškodoval čelo. Sopot-
nik Sulek si je poškodoval
levo koleno. Oba ponesrečen-
ca so prepeljali v ptujsko
bolnišnico. Na avtomobilu je
nastalo za okrog 500.000 S
din materialne škode.
J. S.
Kuharski kotiček
O KUHANJU KOMPOTA
Prav je, če imamo za ku-
hanje kompotov posebno ko-
žico, še najboljša je pološče-
na.
Za kompot vzamemo kvali-
tetno, vendar ne prezrelo sa-
dje. Češnje in slive naj osta-
nejo cele, breskve tanko olu-
pimo in razpolovimo (da jih
lažje olupimo, jih za nekaj
časa potopimo v vrelo vodo),
marelic po navadi ne lupimo,
pač pa skoraj vedno jabolka
in hruške. Te razdelimo na
krhlje in odstranimo pečke.
Nekatcr'im vrstam jabolk, na
primer mošančkom, olupek
lahko pustimo — zaradi aro-
me.
Količina sladkorja, Iti ga
porabimo za kompot, je od-
visna od vrste pa tudi od
zrelo'3ti sadja.. Na liter vode
porabimo 15-40 dlvg sladkor-
ja. Občutljive vi%tte sadja sa-
mo vržemo v vrelo, slajeno
vodo, pokrijemo in odstrani-
mo. To velja za češnje, slive
in ringlo. Spet druge vrste
sadja kuhamo dalj časa. Sad-
ju, ki se rado razkuha, doda-
mo nekaj limoninega soka,
V kožici sme biti samo ena
plast sadja. Večje količine
kuhamo torej v več etapah.
Kadar kuhamo rtazlično sa-
dje, skuhamo najprej eno vr-
sto, poberemo iz vode in vlo-
žimo drugo vrsto.
Od dišav uporabljamo za
kompote največ cimetovo
skorjo, klinček in limonino
lupino, za posebno kvalitetne
kompote pa tudi vanilijo Si-
cer pa ni priporočljivo upo-
nabljati preveč dišav, ker z
njimi zadušimo naravni okus
sadja. Nekatere kompote lah-
ko popravimo z nekaj žlicami
vina, t-ako npr. kompot iz su-
hih sliv. Nekaterim popravi-
mo okus s kapljico ruma.
Iz jabolk lahko skuhamo
tudi jabolčni  pire (čežano).
V ta namen jabolka operemo,
odstranimo peščišče, jih z o-
lupkom vred v malo vode
skuhamo, pretlačimo, nato
pa po okusu sladimo in mor-
da dodamo še malo limoni-
nega soka. Ce pa želimo, da
bo čežana bolj gosta, jabolka
z olupkom vred v pečici spe-
čemo, nato ohladimo, pretlal-
čimo in sladimo.
IlOKOMET
Drava : Lendava
23:13 (10:6)
Domačini so v novi roko-
metni sezoni gostili rokome-
taše iz Lendave ter zmagali
s prepričljivim rezultatom.
Zal niso izkoristili premoči,
da bi si tako zagotovili več-
jo razliko v golih.
Ze v prvih minutah so po-
vedli ter nizali napad za na-
padom in tako s prednostjo
v^odili skozi vso tekmo. Manj
pazljivi so bili v obrambi,
kjer so prejeli nepotrebne
gole Odlikovali so so pred-
vsem s hitrimi protinapadi,
ki pa predvsem radi neizku-
šenosti mlajših niso zadeli
vedno v črno.
Domačini uvajajo v tem
tekmovanju   mlajše igralce.
saj je v tej sezoni prišlo do
pomladitve moštva.
Gostje so pokazali popreč-
no igro. Imajo dva dobra na-
padalca, ki pa sama ne zmo-
reta vsega.
Gole so dosegli za Dravo:
Belšak in Grame D. po 7,
Grame Z. 3. Kovač 2, Strop-
nik. Gašperšič, Strašek in
Zuran po 1; igrali so še Pod-
padec, Crcšnik. Cihal in Bez-
jak.
Za goste so dosegli gole:
Vchtersbah 6. Galič 3, Bar-
bel 2, Hnjdinjak in Osla j po
1; igrali so še Vogrincc, Ke-
bel. Gaber, Vajda, Zekš, Ko-
zlar.
Vreme je bilo sončno, pre-
vroče za igro, gledalcev 150,
sodnik Peter Kancler je so-
dil z napakami. ene
KOŠARKA
DRAVA:KONJJC€
49:37 (27:12)
V p: vem delu tekme je Dra-
va s consko obrambo razbi-
la napade domačinov in v
protinapadih dosegla koše
ter si že v tem delu zagoto-
vila visoko prednost.
V nadaljevanju so Konji-
čani skušali rezultat zmanj-
šati, kar jim pa ni uspelo,
kljub temu da so gostje igrali
z mlajšimi igralci. Za Dravo
so dosegli koše Urbančič 4,
Cimerman 8, Petrovič 16,
Kotar 5, Centrih 5, Srečko-
vič 1, Tarbuk, Kiopej, Hlu-
pič, Curin 10.
Za domačine pa Repnik 7,
Pintar 21. Potočnik 1, Pl'
Strcin 6, Ratej, Slatišek,
gar, Bohar in Goste.
Za zmagovalce sta odi
odigrala Curin in Petr'
za Konjice pa Pinter.
Sodnika-domačina Zol
Mesaric sta sodila z nap'
mi pristransko.
a
V NEDELJO OB 10
NA STADIONU DRAVE
košarka DRAVA : ŽE^
NICAR — Maribor    |
n vDDAUS TROLL:
O spanju
Kdor spi, ne greši.
Toda kdor najprej greši,
bolje spi. To je stvar, ki jo
je mogoče dokazati. Kajti či-
sta vest še ni dovolj, da bi
lahko človek dobro spal. Pač
mora biti v blazini tudi ne-
kaj perja, da bi človek lahko
na njej sladko zaspal — ena-
ko kot ni dovolj kuhati
samo z ljubeznijo, kajti dru-
gi dodatki so prav gotovo
enako važni.
Nikar ne zehajte, zdaj se
bom pogovarjal o spanju.
Človek lahko spi sam ali z
drugimi. Solo spanje je pri-
poročljivo predvsem iz aku-
stičnih razlogov. Kajti mno-
gi ljudje v spanju ne more-
jo molčati: hropejo in smrči-
jo, kar je za njihove »sospal-
ce« zelo neugodno. Kot solist
v spanju človek nikogar ne
moti. Ce pa se človek nave-
liča solo spanja, se poroči.
Poročni list je hkrati šofer-
ska izkaznica za skupno spa-
nje. Seveda so tudi na tem
področju takšni, ki vozijo na
črno...
Spanje opravljamo navad-
no v vodoravnem položaju.
So pa tudi ljudje naed nami,
ki znajo spati v navpičnem
položaju: nekateri spijo med
hojo, drugi pa hodijo med
spanjem. Takšni hoji pravi-
mo, da nekoga luna nosi.
Sprehajališče takšnih spre-
hajalcev so strešni žlebovi,
njihov cilj pa — kot pri
astronavtih — mesec. Toda
če jih vprašate za pot, pade-
jo s strehe.
Normalno spimo v poste-
lji, pri dolgih govorih in v
operi pa na stolih. Tudi ob-
leka je za spanje lahko raz-
lična. Najbolj priljubljena
je spalna srajca. Toda med-
tem ko so bitja ženskega
spola v tej opravi lahko ze-
lo dražestna, je moški, kadar
je v tem oblačilu, lahko bolj
komičen samo še. kadar ga
vidimo v dolgih spodnjih
hlačah.
Po mnenju učenjakov,
pregovorov, cerkvenih oče-
tov in starih tet je soanec
pred polnočjo najboljši. To-
da dobra kapljica vina in
ljubezen pred polnočjo tudi
nista od muh. Zato sta tudi
najhujša konkurenta sn<
v tem obdobju. °
Spanje delimo v tri ^
zaspanje, spanje samo
zbujenje. To poslednje
najvažnejše. Ce se narr;
pozabimo zbuditi, smo nij
Zbujenje je tudi sicer tiai
žavnejši del spanja. In dj
nepopravljivim zaspaiK;
stvar olajšali, smo si izm^
li usmiljeno laž: »Rana
— zlata ura!«
Hudičeva iznajdba je
splošnem mnenju budi!;
Imamo takšne, katerih ;
beznivo zvončkljanje sp::
nja na šepet mladega čed
ga dekleta. Le da je. ža!,;
vek v ranih jutranjih k
mnogo manj dovzeten
kakršno koli ljubezensko
petanje kot zvečer. Zato
takšnih budilnikov zelo;
lo. Ali se nam vsaj tako
In človek se vleže potem
drugo stran in spi d=
Drugi budilniki zopet g!a
in kričeče ropotajo kot;
starejše dame. kakršne si
karikaturisti radi uporab:
jo z navijači v laseh in trn
kot orožjem v roki. Teh;
mogoče preslišati in pre
nejo tudi tiste z najdebe
širni ušesi iz postelje, ko!
jim dobra godba na pit
zatrobila »Kvišku, junaki
Med spanjem se doga;
brezplačne filmske predi
ve. Tem pravimo sanje,
filmi imajo to prednost,
pri njih lahko sodeluje t
gledalec. Kot vsak igr<
ima tedaj tudi tak gled:
vso pravico, da se pritoi
zaradi svoje slabo vl(
Kajti v sanjah zantiujs
vlake, izgubljamo hlače,
damo v prepade, povzr«
mo v družbi neprijetne!
sove ali poljubljamo ženi
ki za to niso primerne
Nasploh in vsemu na!^
pa je spanje prijetno sts^
ker nam pri tem ni treba
česar delati.
Zda= pa: Lahko noč! <■
boko dihajte ...
jpNiK — ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1969
STRAN 13
yetje na mizi
t(dor d^'^ hlebca ki'u-
naj hlebec proda in
mesto njega kupi narcisne
tove, kajti kruh hrani le
|o narcise pa so hrana du-
Kar po^'^ stari jutrov-
^izrek o narcisah, velja
r^,5e cvetlice. Ce ta izrek
Lnate ali ne, brez dvoma
g ga že kdaj upoštevali:
jal(ol<rat, ko ste na jedilno
^Q med  pribor  postavili
idi rož^-
'jja okrogle in kvadrataste
L postavimo okrogle vaze
^skodele, na mize, ki ima-
1 ža površino oval ali pra-
ikotnik, pa bolje pristajajo
idolgovate vaze. Ce je miza
tmajhna za šopek, moramo
(razdeliti cvetlice med po-
mezne pogrinjke.
Cvetlice na mizi pa naj
.postanejo ovira! Ce šopek
epreči »prosto pot« do ko-
rca ali solate, bo človek
)j hitro pozabil na lepoto
,etja, saj mu je samo v na-
)to. Šopek na mizi naj ni-
)!i ne bo višji kot 25 cm,
I ne bo oviral dveh naspro-
si sedečih pri pogovoru,
imo posamezne vejice sme-
I segati nekaj nad to viši-
I. Tudi močno dišečih cve-
c med obedom ne postav-
ijmo na mizo; medtem ko
mo, niti ljubek vonj cve-
ic ne sme zmanjšati učin-
I, ki ga ima vonj okusno
ipravljenih jedi.
Cvetlični okras bo najlep-
\ če se bo ujemal s prtom
1 namiznim posodjem. Bel
1 je seveda hajbolj svečan,
da nežni, rumenkasti toni
' toplejši in primernejše
adje za cvetlice. Tudi sicer
nemo kdaj pa kdaj v barv-
i izbiri prta in pribora kaj
'egati. Ce je na porcelanu
j prtu cvetlični vzorec,
ora biti naravni cvetlični
tras bolj zadržan. Zadostu-
' ena sama barva. Bodite
j previdni, če postavite
fle cvetlice na snežnobel
Ce niso tudi cvetlice
ležno bele, se bodo zdele
"'szane in ovenele. Dodajte
Elim cvetlicam vedno tudi
Ne, da bodo bolj prišle
" izraza.
Pri izbiri barv morate tudi
sicer biti pazljivi. Cvetlice
ene barve ali sorodnih tonov
bodo podelile omizju mirno,
svečano vzdušje. Nasprotne
barve, ki poživljajo druga
drugo, pa bodo napravile
mizo živahnejšo. Preveč raz-
ličnih barv učinkuje nemir-
no.
Mnogokrat pozabljajo, da
so barve pri umetni luči dru-
gačne kot pri dnevni svetlo-
bi. V dnevni svetlobi je naj-
lepše cvetje roza, živordeče,
lavendel modre in oranžne
barve. Rumena, temnordeča
in temnomodra barva so
manj primerne. Pri umetni
svetlobi pa pridejo do izraza
močni rumeni toni, pa tudi
oranžna, roza in živordeča
barva. Manj so primerne
svetlorumena, temnordeča,
temnomodra, bledomodra in
bela barva; neonska luč pa
je sovražnik vseh rdečih rož,
tudi modri toni obledijo. V
neonski luči so lepe le oranž-
ne, rumene in zelene rastli-
ne.
In še majhen nasvet: po-
zimi bodite razsipni s cvetli-
cami toplih rumenih in
oranžnih barv, ki bodo dale
toplino in domačnost, poleti
pa lahko postavite na mizo
»mrzlo« kombinacijo modrih
in belih cvetlic in velikih
listov.
Še bolj kot letni čas pa od-
loča o vrsti in barvi cvetlic
značaj praznovanja. Okras
mize ni samemu sebi namen,
temveč naj podčrta sveča-
nost. Pri resnem slavju bo
treba dati na mizo drugačne
cvetlice kot pri razposajenem
proslavljanju mladoletnikov.
Prostor za igro otrok
v stanovanjskih naseljih
naših mest, posebno v gosto
zazidanih predelih z malo
zelenja, imajo naši otroci
skopo odmerjen prostor za
svoje igre.
Vsaka mamica ve, da njen
otrok potrebuje sonca, zele-
nja in prostora, kjer lahko
strese vsaj nekaj svoje ži-
vahnosti. Ali pa kdaj raz-
mišljamo o tem, kako bi nu-
dili otroku primeren prostor,
kotiček, če nimamo svojega
lastnega vrta? S skromnimi
sredstvi v okviru stanovanj-
ske skupnosti lahko naredi-
mo primerno igrišče, kamor
bi mirno in brez skrbi po-
slali svojega potepina.
V nekaterih blokih so si
že omislili prebivalci poseb-
ne sobe, kamor se hodijo
otroci igrat v slabem vre-
menu. Poskrbimo še torej za
razvedrilo na svežem zraku.
Prostor za igrišče morda
niti ne bo težko najti. Zapu-
ščeno dvorišče, nezazidana
parcela, kos travnika, del
opuščenega parka ... Pro-
stor naj bo vsaj nekaj ur
dnevno osončen. Paziti pa
moramo, da tam ne vozijo
nobena vozila. Tudi dela
dvorišča, ki je namenjen su-
šenju perila in stepanju pre-
prog, se moramo izogniti. V
skrajnem primeru nam bo
zadostovalo že 100 do 150 m-
površine.
Bodoče igrišče najprej oči-
stimo, vso navlako in plevel.
Ni pa potrebno, da ga tudi
zravnamo. Majhen hribček
ali jama bo zanimivost pro-
stora samo povečala. Tudi
grm ali drevo sta dobrodo-
šla.
Proti prometni cesti mora-
mo igrišče zagradifu Zelo
lahko uporabimo živo mejo.
lično leseno ograjo, in dru-
go. Glavno je. da otrokom
preprečimo direkten skok iz
igrišča na cesto.
Tla lahko posejemo s tra-
vo, kar je posebno priporoč-
ljivo, če imamo na razpolago
večjo površino. Pri malem
prostoru si pa tega ne mo-
remo privoščiti, ker bo tra-
va vedno pohojena. Tako
igrišče pa je primerno tlako-
vati. V ta namen si izbere-
mo ploščice, iz pravega ali
umetnega kamna, ki ima
ravno hrapavo površino. Pas
tlaka pa izvedemo popolno-
ma gladko, da se otroci lah-
ko kotalkajo, vozijo s ski-
roji, tricikli. Seveda, če ni-
mamo sredstev, se moramo
zadovoljiti s tem, da tla po-
sujemo s peskom. Kakšne
naprave namestimo na naše
igrišče? Najmlajše bo naj-
bolj privlačil peskovnik, pa
tudi starejši otroci se ga ne
bodo izogibali. V leseno ali
betonsko korito nasujemo
mivko 40 cm visoko in po-
stavimo vanj nekaj lesenih
čokov, ki jih bodo otroci
uporabljali kot mizice ali
stolčke.
Koritca z vodo ali čofota-
lišče namestimo samo na
igrišču, ki je dobro osenče-
no in kjer se otroci igrajo
pod stalnim nadzorstvom.
Sicer pa bo taka naprava
otrokom prej škodovala ka-
kor koristila.
Ce imamo dovolj sredstev,
nabavimo za naše igrišče
plezalo iz aluminijastih ali
železnih cevi. Lahko pa se
zadovoljimo tudi z impreg-
niranim drevesnim deblom,
lesenimi kotlički ali navad-
nimi večjimi kamni.
Pri večjem igrišču naj bo
pretežni del igrišča prazen
za tekanje, postavljanje hi-
šic itd. Ta del igrišča bo
predvsem privlačen za sta-
rejše otroke, ki imajo veliko
večji smisel za skupinske
igre kot malčki.
Poglavitno je, da damo
otrokom primeren prostor za
igranje in možnost za to. Da
bo ta zanimiv in privlačen,
bodo že sami poskrbeli.
fAKAJ JE ViČAVA
NSTAVUENA
f'«^JiGjo potrošniki zdaj že
'^'o naseljenega predela
, ^la. Nekoč je tam bila tr-
'v;nica, ko ni bilo toliko
febivalcev, zdaj pa je ni!
je znano, da so trgo-
■ f^ na obronkih mesta, to
■ '^a Ormoški cesti, na Lju-
''"^rski cesti sta celo dve,
1?^ tako na Bregu, le na
'^^^0 se nc spomnijo.
.^•e so že razprave in iz-
;5"e   tozadevne   prošnje,
T s predlogi na .sestanku,,
"onnu na Vičavi, vendar^
■|f'°2oče se bo le kdo zga-
■^f^ priporočil enemu iz-
|f Podjetij, naj vendar
[p_^' upravičeni težnji ob-
.''^ Vi(;avo in Orešja po
''^P^trebni trgovini.
Vičavljan
Pet nasvetov osamljenim
Ostali ste brez moža, ne
glede na to, kako je prišlo do
tega. Vprašujete, kaj sedaj?
Nudimo vam nekaj nasvetov.
Morda bo kateri sprejemljiv
tudi za vas:
1. Nikakor takoj ne po-
mišljajte na sklenitev nove
zakonske zveze!
Za vas bo mnogo boljše, da
si najprej poiščete »stalnega
prijatelja«. Mož je sicer lah-
ko vaš dober sopotnik, ven-
dar nehvaležen očim za otro-
ke iz vašega prvega zakona.
Ne bojte se osamljenosti, saj
je mnogo huje biti sam v
dvoje. Pred vsako nadaljnjo
odločitvijo dobro »preštudi-
rajte« sami sebe in svojega
partnerja.
2. Poskušajte pozabiti iz-
gubljeno srečo. Stisnite srce
in začnite vse znova. Četudi
niste več med mladimi, vam
to ne bo škodovalo. Mnogo-
krat se zgodi, da ženska pri
štiridesetih mnogo lažje naj-
de svojega partnerja. Odrasli
otroci pri tem niso ovira. Ne-
koliko je to težje, če ima po-
polnoma malega otroka.
3. Ce ste osamljeni zaradi
razveze zakonske zveze in če
ste iskreni do sebe. ste prav
gotovo razmišljali, da bi lah-
ko z obojestranskim razume-
vanjem vaš prvi zakon še
pravočasno rešili propada.
Zato poskušajte biti potrpež-
ljivi, popustljivejši, predvsem
pa pokažite razumevanje za
skupno reševanje vseh za-
konskih problemov. To vam
bo veliko koristilo da ne bo-
ste morda ponovno razoča-
rani.
4. Morate nekoliko menjati
oziroma spremeniti način va-
šega življenja. Ce nimate
drugih možnosti, menjajte
mesto vašega pohištva in
sobne opreme. Morate nam-
reč pozabiti svoj mali svet,
ki vas je »gledal« v času va-
še žalosti in razočaranja.
5. Ne pričakujte princa iz
pravljice. Tudi z nekom dru-
gim boste lahko srečno žive-
li. Ce več ne verjamete v ve-
liko ljubezen, se ne smete po-
ročiti z nekom samo zaradi
njegovega denarja. V tem
primeru boste doživeli kata-
strofo. Verjeti morate v eno-
stavno srečo enostavnega živ-
ljenja v dvoje. Pa mnogo
sreče!
RAZBORITOST
STOLETIJ
Uglednemu pariškemu psi-
hiatru so kolegi predložili
več risb duševno bolnih lju.
di. ker je rekel, da bo iz
vsakega spoznal, ali je njen
avtor res duševno bolan in
celo, kako daleč se je nje-
gova bolezen že razvila. Med
ri.sbe so skrivaj položili tudi
neko Pic'a.'ssovo delo. Komaj
jo je zagledal, je dal avtor-
ju naslednjo oceno:
»Simulant.«
V razburljivem pogovoru z
angleškim poslanikom je Na-
poleon vzkliknil:
»Ali ve.ste. da bom napa-
del Anglijo?«
»To je vaša stvar,« jc od-
vrnil poslanik.
»Toda vedeti morate, da
bom Anglijo tudi uničil!«
»To pa je naša Ntvar,«
mirno odgovori .luRiež.
Človeku, ki se je nenehno
bahal samo s svojimi pred-
niki in njihovimi deli, je
Swift dejal:
»Spominjate me na krom-
pir!«
»\'a krompir?« se je zacti-
dil ogovorjeni.
»Tako je! Tudi pri krom-
pirju je vse. kar je najbolj-
še, pod zemJjo.«
10. in 11. oktobra bo v
Ptuju strokovno
fjosvelovanje in občni
zbor društva
bibliotekarjev
Slovenije
10. in 11. oktobra bo Ptuj
gostil okrog 150 članov dru-
štva bibliotekarjev Sloveni-
je, ki se bodo zbrali na svo-
jem rednem letnem občnem
zboru, ki bo združen s stro-
kovnim posvetovanjem.
Srečanje bo v okviru le-
tošnjih prireditev 1900-let-
nice Ptuja. Gostje si bodo
sočasno ogledali Ptuj in nje-
gove kulturne ter zgodovin-
ske znamenitosti. J. S.
Bfstričani klonifi
v finišu
Letošnje priprave nogome-
tašev Osankarice iz Sloven-
ske Bistrice so bile precej
pičle. Dolgo časa so se bo-
rili za tista minimalna sred-
stva, ki jih potrebujejo za
tekmovanje. Opremo za tre-
ninge pa so si celo kujKivali
sami. Le dobra dva tedna
pred začetkom tekmoranja
v slovenski vzhodni conski
ligi pa so zvedeli, da so jim
zagotovljena minimalna
sredstva za tekmovanje. Ta-
ko se ne smemo niti čuditi,
da so na prvem gostovanju
v Velenju klonili pred doma-
čini v drugi polovici tekme,
ko jim je pošla sapa.
Nogometaši Osankarice S3
v Velenju nastopili v nasled-
nji postavi: Kotar, Stegne,
Dobanovič, Golob I. Velenič,
Golob II. Topič, Križanič,
Lovrinšek. Boksič in Rcpnik.
Domačini, igralci Velenja,
so takoj v začetku napadli z
vso močjo. Toda nogometaši
Osankarice so se izredno
uspešno branili, tu in tam
pa tudi nevarno prodrli pred
nasprotnikova vrata. Vendar
je rezultat vsega truda v
prvem polčasu bil neodločen.
V drugem polčasu pa so
domačini prešli po napaki
gostujočega igralca Repnika
v vodstvo, ki so ga do konca
tekme še dvakrat povišali.
Poraz v Velenju nikakor
ni katastrofa nogometašev
Osankarice in upamo, da bo-
do kmalu nadoknadili zamu-
jeno, predvsem pa, da b(xlo
zbrali dovolj moči. da bodo
lahko tekmo odigrali v "strm
temiju do konca. B. H.
STRAH 14
TEDNIK — ČETRTEK. 4. SEPTEMBR^
KINO
SLOVKNSKA BISTRICA
4. sepl. — nemški film
VELIKA KACA;
5., 6. in 7. sept — italijan-
ski film SEDEM ZLATIH
MOZ;
9. in 10. sept. — nemško-
italijansko-šp. film POSLED-
NJI MEHIKANEC.
GORISMCA
7. septembra — ameriški
film ČAST IZOBČENCEV;
KIDRIČEVO
4. septembra — šp.-itali-
janski film SEDEM HRA-
BRIH 2ENA;
6. in 7 septembra — ame-
riško-angl. film OPERACIJA
GROM;
10. septembra — ameriški
film LEGENDA O VOLKU;
LJUTOMER
4. septembra (ob 20. uri) —
ameriško ital. film ZLATA
MRZLICA;
6. septembra (ob 20. uri) in
7. septembra (ob 15.30, 17.45
in 20 uri) — ameriški film
TARZ.^N NA VELIKI REKI;
10 septembra (ob 20. uri)
— če.ški film UKRADENI
ZRAKOPLOV;
TOMAŽ PRI ORMOŽU
7. septembra — ameriški
film MOČNEJŠI OD SLAVE;
ZAVRC
7. septembra — ameriški
film FLANDRIJSKI PES.
RAZPISUJE
ABONMA
Repertoar za sezono 1969/70
C. Golar; VDOVA ROSLIN-
KA
P    'Jstinov:    KOMAJ   DO
SREDNJIH VEJ
A  HL'XLEY:  STRUP (GIO-
CONDIN SMEHLJAJ)
T \V;!l;;,ms; STEKLENA ME-
NAZE.4IJA
P Voranc: SAMORASTNIKI
A     Novačan:    PRlC.^^RANI
2ENIN
VODSTVO   GLEDALIŠČA
SI    PFUDRZUJE   PRAVICO
DO   SPREMEMBE   REPER-
TOARJA.
REDI:
PREMIERSKI
REPRIZNl
OKOLIŠKI   (Markovci,  Go-
rišnica, Majšperk)
MLADINSKI  (za šole)
ABONMAJI   ZA   DELOVNE
KOLEKTIVE
CENE ABONMAJEV:
PREMIERSKI: 30  24  18
REPRIZNl: 24  18. 12
OKOLIŠKI: 24
MLADINSKI:  18   12. 6
ZA DELOVNE KOLEKTIVE:
24   18   12
PLAČLJIVO   V DVEH   OB-
ROKIH    PHV!   'iiBROK  SK
PL.aCA pri VPISU
Vpisovanje '^b 1 d ~ 20 sep-
tembra 1969 pri gledališki
biagain' vsak delavnik .d 10
do n   in od 17 d - 18  ure
Rezervacije pu leief^nu št
77494.
JO HANS ROSLER
Dekle z napako
Elizabeta je bila lepa kot
mlad dan.
To se je zdelo tudi Henri-
ku. Do ušes je bil zaljubljen
vanjo.
'>Se želiš poročiti z njo?«
»Ce bi se lahko trikrat po-
ročil, bi že trikrat po-
ročil z njo.«
»Zakon je resna zadeva.«
»Prav zato, Otokar, prav
zato.«
-V zakon človek ne sme
skočiti kot v vodo, Henrik!«
»Elizabeta nima napake,«
je nekel Henrik zaljubljeno.
»Ti jo gledaš z zaljubljeni,
mi očmi.«
»Seveda. Kako pa naj jo
drugače gledam?«
»Z očmi znanstvenika, Hen_
rik.«
»Ampak ... «
»Pojdi h grafologu!«
»H komu?«
»Nesmisel, Otokar!«
Otokar je položil Henriku
roko na ramo.
»Grafologija je resna zna-
nost,« je rekel. »Branje uso-
de iz zvezd je nesmisel. Ro-
kopis pa izdaja človekovo no-
tnanjost. Vzemi pismo IjulD-
Ijenega dekleta in pojdi z-
njim h grafologu, pa ti bo
povedal resnico o njej.«
Henrik je storil tako.
Odnesel je Elizabetino pi-
smo h grafologu.
Grafolog si je nataknil ve-
lika očala.
»Tole pismo je napisala
ženska roka.«
»Da.«
»Ženska je mlada.«
»Da.«
»Ženska je lepa.«
Henrik je triumfiral.
Toda triumfiral je prezgo-
daj.
Grafologov obraz se je zre-
snil.
»Ampak, mladi gospod ...«
»Prosim?«
»Kakšne napake! Kakšne
napake!«
»Elizabetine?«
»Ta ženska ni zvesta. Raz-
sipna je in izogiba se dela.
Prepirljiva je. Krade kot sra-
ka in laže kot knjiga.«
To je bilo za Henrika pre-
več. Njegova ljubezen
priči usahnila. Nikoli vw
videl Elizabete.
Otokar, ki je komaj
na to, se je takoj po,^
njo.
Grafolog se je zmotil,
Elizabeta je bila zvesta
zlato, pohlevna kot goloj
in skromna kot vijolica.
Toda kljub temu je bil(
kar v zakonu nesrečen. \
dekle brez napake je kot
gel v cerkvi, ki je samo
ogled, ni pa tovari.šica v \
Ijenju. Kako bi sicer m;
lahko nosil svoje neštete
pake, če bi jih ne mogel p
vračati na ženo.
Zato, prijatelji, poročite
raje z dekletom z napak;
GASILSKO DRUŠTVU
HARDEK PRI ORMO!
BO V NEDELJO KRS]
LO NOV AVT0r40Bll
Člani gasilskega druši
Hardek pri Ormožu bodo'
nedeljo slovesno predali si
j emu namenu nov gasili
avtomobil »kombi«, ki so]
kupili z lastnimi sreds:
dobršen del sredsev pa so:
brali tudi v nabiralni ak
Do sedaj so uporabljali st
in že skoraj popolnoma
rabljeni avtomobil, ki je
za silo služil svojemu nan
nu. Po predaji in uradn
krstu avtomobila bo gasils
veselica s srečolovom.
Nakup novega avtomoi
je vsekakor lepa pridobi;
za hardeške gasilce in s«
sno tudi lep prispevek k j
bilejni 100-letnici gasiM
na slovenskem.
J. S
UREJANJE POSLOPJA
MINORITSKEGA SAMO-
STANA, DVORIŠČA N
PORUŠENE CERKVE
v programu ureditve me-
sta Ptuja je tudi minoritski
samostan. Na poslopju ure-
juje GP Gradnje fasado. Ko-
munalno podjetje urejuje
notranje dvorišče. Te dni
končujejo zemeljska dela.
Dvorišče bodo tlakovali. Ne-
kateri sicer menijo, da bi ga
bilo bolje asfaltirati, ker bi
ga lažie čistili. Brez dvoma
pa tlak, in to kamnit, bolj
noudari    kulturnozgodovin-
sko posebnost poslopja. Na
urejenem dvorišču bodo več-
je prireditve. Prva bi naj
bila že 26. in 27. tega mese-
ca, in sicer festival narodno
zabavne glasbe, ki jo prire-
ja v jubilejnem letu Radio
Ptuj. Kot kaže. bodo morali
graditelji pohiteti, če bodo
hoteli končati z delom pra-
vočasno.
v podaljšku samostana u-
rejuje GP Gradnje razruše-
no cerkev v prvotno stanje.
Obnavljajo stene, oboke,
okna. Figure, ki jih je bilo
veliko, izdelujejo iz mešani-
ce betona in peščenjaka.
Pravijo, da bo prav takšna,
kot je bila. ZR
Obnova niinoritskega samostana in cerkve

— ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1969
STRAN 15

eromov primer
Ona vendar ve, da ne
"m' alkohola — je trdil
— Čudno se mi je
eje. - Čudno se mi je
V-io da mi ponuja whisky,
Ti tega ni nikoli storila.
Sr pa"se je na nji zde.
vse čudno: njen nasmeh
! njeno vedenje. Pri tem pa
J je izkazovala posebno ne-
In ti verjameš,  da je
jlce to storila s posebnim
anienom? _
„ Verjamem, — je dejal
erome. — Ne morem pre-
ijšati misli, da mi je zaže-
,ia nekaj zlega. Zdaj mi ne
jore nič več preprečiti, da
le bi zahteval razveze.
Donald je zamišljeno str-
ne) v svojega prijatelja, na-
0 pa je rekel:
_ Dva požirka žganja še
i; treba, da bi bila vzrok, da
e zaletiš v telegrafski drog,
rendar to je seveda odvis-
10 od tvoje vzdržljivosti. Si-
ler pa že pri najmanjši dozi
iikohola prihaja do spre-
nerab v možganskih celicah.
Pri tebi so se res pokazali
)odobni znaki, vendar ne
norem si misliti, da Alica ...
- Tudi jaz ne, — je re-
[el Jerome, — v resnici si
udi jaz ne bi mogel misliti
iei<aj takega, če bi ne do-
;:vel tistega z Leom. Donald,
'ličme ne more odvrniti od
azveze.
-To je tvoja stvar, — je
Jdgovoril Donald Green.
Tako se je končal pogovor
1 sošolcem. Potem je Jerome
Kisel v predstavništvo svo-
*ga podjetja, da bi opravil
Ne posle. Ves čas ni po-
'■<'J3il niti kapljice alkohola,
tretjega dne, malo pred po-
datkom domov, je dobil te-
efonski poziv.
- Tukaj Alica, se je ogla-
lilo z druge strani žice. Dra-
I Ji Jerome, zelo me skrbi za-
I *• Želim si, da bi naju od-
?^ljal nekam z najinim av-
^obilom. Nekam, kjer bi
lahko ostala dolgo in popol-
j|°ma sama. Ni treba, da pri-
"^iaš pome, pripeljala se bom
Jama...
Jjjen glas je bil miren kot
in Jerome sprva ni ve-
*''kaj naj odgovori.
' "~ Od kod vse to, Alica? je
'jekel  nato. — Ali ti ne bo
»odila vožnja z avtomobi-
°^ m ne boš pogrešala Lea?
r~ Mislim, da si ne   bom
, JJi^oli več   zaželela   Lea, je
ij;f^^^orila z   nenizpremeje-
'^^ glasom.   Mislim, da je
podlež.
Jerome je molčal. Prelzku-
jj,    v sebi trdnost   svoje
^'ocitve, nato pa je rekel,
se da mrzlo:
6v"^ se   odpeljem z
^^lom kamor hočeš, obenem
nii dovoli, da se obrnem
svojega advokata zaradi
iQ,' Ostala je kratka tišina,
(g] ^ na drugi strani je mol-
riig ^^to je nadaljeval Jero-
frriLi^f' "kislim, da je
^ čas in da nima smisla
nadaljevati...
— To je grdo od tebe, — se
je oglasila ona. Grdo je za-
to, ker mi to pripoveduješ
ob takem času, ko je moja
odločitev dozorela do take
mere...
— Dobro Jerome, — je re-
kla ona. Naredi vsaj to, da
bova ta pogovor končala kje
drugje, na kak drug, bolj pri-
meren način.
Položil je slušalko nazaj
in odšel na cesto brez kakr-
šnegakoli vznemirjeja. Sedel
je in prižgal motor. Kmalu
se je znašel na veliki cesti.
Po eni uri vožnje je obču-
til prav enako pijanost, a tu-
di takrat ni postal na to po-
zoren. Vedel je, da ni posku-
sil niti kapljice alkohola. Vo-
zil je bolj hitro kot navadno.
Želel si je, da bi čimprej pri-
šel domov in končal pogovor.
Bil je prepričan, da se mu v
treznem stanju ne more nič
zgoditi, prav tako pa je bil
tudi prepričan, v svoje voz-
niške spretnosti.
A tokrat se je vse zgodilo
še dosti hitreje. Udarec je
bil še vse močnejši in Jerome
je takoj izgubil zavest. Osve-
tli se je šele v bolnišnici.
Nad njim se je klanjal de-
žurni prometni miličnik, ki
je čakal, da se bo ponesreče-
n>ec zavedel.
(Drugič dalje)
Na švedskem
doživi zakonski
brodolom vsak
sedmi zakon
Švedom ni kaj posebno do
tega, da bi za vsako ceno re-
šili »utapljajočo«■ se zakon-
sko zvezo. Za njih je zakon
medsebojna povezava dveh
bitij nasprotnega spola. Ce se
ti bitji ne razumeta v zakon-
skem jarmu, ju nihče ne po-
skuša na silo pomirjevati.
Sodniki na Švedskem ne vpra-
šajo, kdo je kriv za zakon-
ski brodolom, temveč kdo bo
skrbel za otroke. Lahko jih
sprejme oče ali mati. Samo
mali otroci ostanejo obvezno
pri materi.
Na Švedskem pride do raz-
veze zakonske zveze v vsa-
kem sedmem zakonu. Nobe-
na žena ne more zahtevati,
da skrbi mož zanjo tudi po
razvezi. Edino v primeru, če
je mož glavni »krivec«, ima
žena pravico zahtevka za za-
časno vzdrževalnino. V pri-
meru, da je zakon razvezan
po krivdi žene, do tega zah-
tevka ni upravičena. Pred
razvezo zakonske zveze na
sodišču imajo zakonci eno le-
to časa za premislek. Po iz-
teku tega roka lahko potrdi-
jo prvotno zahtevo ali pa jo
tudi umaknejo. Skratka ri-
tem zakonskega življenja je
na Švedskem mnogo svobod-
nejši, kot v drugih državah
in, na primer, pri nas. Rav-
no zaradi tega mnogokrat o-
bravnavamo Švedsko, kot
deželo »pohujšanja« in sek-
sualne revolucije. Sicer pa
imamo tega pohujšanja do-
volj tudi pri nas.
Rezervirano za Lujzeka
DOBER DEN DROGI PRLEKI
NO FS.\ 2I.OHTA Z MOJEGA
REZERVIRANEGA KOTA!
Ce gllh man za en pun koš
svojih družinskih problemof, van
toga gnes nemo razlaga, saj ven
ke mate tokih no podobnih pro-
blemof no tcžof duma sami za-
dosti. V mojem črnem kaslciseje
po nobralo neke poŠte no mo
te gnes tote probleme najpret
rešil.
Tunek iz SpitaliCa pri Sloven-
skih Konjicah  piše:
DROGI MI LLJZEK
Drgoč sen si zmisla na tebe.
Vidin, ke so se resen fse božjs
montre no kar.štige spravle nad
tebe. Duma te fačoki jezijo, što-
ra ti je odišla v Savinjsko doli-
no hmelj obirat pa tiidi ormoški
no ptujski problemi ti grejo na
žifce. Ce si glih socialno zaži-
hrani pa se fsecno pasko mej,
ke ti nedo žlfci do kraja spokali.
S ten bi bili prevejki stroški pa
tiidi norišnice mamo prinas že
tak pune, ke ne ven, če bi še
bija za tebe plac. Saj veš kak to
gre. Najpret moreš iti v ambu-
lanto, tan dobiš namero no Co-
kaš kak pes na kost, ke sploh na
vrsto prideš. Seveda pri tisten
čokaji ugotoviš, ke pridejo iz or-
dinacije najpret tisti, ki so do-
sti poznej za toboj prišli no so
seveda skoz driige dverl notri
šli. Protekcije no maže seveda
tudi v našen zdratstvi ne sfali.
Jas sen si že večkrot toke te-
žove skiisa pret kak sen sploh
do dohtara priša. Veš jas sen že
boj pri tistih, ki že z eno nogo
v grobi stojimo pa me tiste ta
mlode sestre več ne porajtajo.
No zaj pa mo še ti poveda, kaj
me še driiga boli. Duma sen v
toki grabi, ke lehko samo v ne-
bo gledan. Zaj v totih počitni-
cah, gdo deca neso meli šole, sen
moga celih seden kilometrov do
avtobusne postaje pešačti. No
zaj de po malo bojSe, ke de po
začeja tisti šolski avtobus voziti.
Samo vrag je v ten, ke mamo
skoro fsoki den drugega spre-
vodnika. Eden je boj usmllenega
srca pa vzeme na avtobus tiidi
nos ta store krese, drugi pa pro-
vi najpret deca na avto. če de
ke plača pa mo te še tudi vos
nekan stisnoli. Seveda majo de-
ca tiidi prednost, ke lehko sedi-
jo, mi ta stori gimpli pa moremo
po najnovejšen bontoni lepo
mirno stoti, no si vtrjevati svoje
store kosti. Ce nega na avtobusi
več plača, se nemremo nikomi
pritožiti, no jo moremo pač peS
prek krez Konjičko goro vrezati.
Te pa še momo eno driigo ne-
volo. Letos mamo drgoč tejko
jobok, ke ne vemo kon žjimi
Odati nemremo skoro nič, saj je
na fse kraje tak daleč, ke se
nan sploh ne sploCa, ke bi joho-
ka kon pelali. Konjičani maJo
jih sami te.jko, ke ne vejo kon
žjimi, pa tiidi Poljčane no Ce-
lje je predaleč, na Marprog pa
sploh nemremo misliti. Zaj se
to našin gujdekon zlo dopodne,
ke mojo kaj za pod zob djoti.
Samo zodje cajte jih niti svije
več nečejo zreti, saj so se jih
že preobjele. Tukle je skoro tej-
ko, ke je več nemremo kon vle-
vati. Saj mamo še store zaloge
zadosti. Pa tudi storega vina so
še pune pivnice, Ce glih de skoro
nova trgotev. Pridi ali enkrat
k nan pa boš vida, ke boš se
lehko tak zapstiij napija, ke bo
po štireh na Ptuj leza. Naši
kmetje zodje cajte že zarana vu-
tro gingavo hodijo, saj se boj
sploča, ke namesto čaja ali pa
kafeta pul litra vina ali jabolšn-
ce gutajo. Ja, vidiš, taj je pri
nas s totimi jobokanii, bogi de-
lafci pa do jih mogli pozimi po
štiristu dinarov pločati, Ce do si
hteli jabokof kompot privolti.
Svetiivli nan, kaj naj naredimo!
Lepo te pozdrovla Tunek, kmet
Iz Konjiških bregoč.
POZDROVLENI TUNEK!
Vidin, ke si resen čista obvuj-
pani, pa kaj si čemo pomogatl,
Ce ga pri nas tak na vejko
sračkamo. Jas sen že Ioni da en
pameten predlog za rešitev ja-
bolkovga problema. Zodje cajte
si neke gučimo za razvijaje po-
deželskega turizma, pa te skuste
pri nas naretl en vejki bazen za
kopaje, ki ga napunte z jabolšn-
co ali pa z vinon. Pobirajte
vstopnino pa te vidli, ke do tisti
ta najboj vneti vinski bratje pri-
šli k van na rekreacija. Prcmoj
amen bogi diiši, Ce lehko kislo
vodo po dvestu štorih dinarov
odovlemo. te še do vena totl
mestni turisti, dali pet kovoCof
za liter jaholšnce ali pa fsaj
dvestu dinarov za liter vina. Ti-
sto, ki si ml pisa zavolo predno-
sti na avtobusi, pa je že tak, ke
ma gnešji dcn mladina prednost
no mo se te mogli s ten sprijaz-
noti. Pa saj te vena veš. ke so
mlode kosti boj mehke kak sto-
re «« se lehko store duže ca.fta
po Runci držijo.
Srečno vaš Lujzek
ALI ROKOMET NI
ZANIMIV?
Prejšnji petek bi moral
biti v Slovenski Bistrici se-
stanek ljubiteljev rokometa.
Športno društvo Osankarica
je namreč izrazilo željo, da
bi pri svojem društvu usta-
novilo tudi rokometno sek-
cijo, v katero bi vključili
predvsem mladino, moško
kot žensko. Zal do sestanka
ni prišlo, verjetno predvsem
zaradi tega, ker je bilo vse
skupaj izvedeno v precejšnji
naglici.
Kljub temu pa bi bilo
prav, da bi s poskusom usta-
novitve rokometne sekcije
poizkusili še enkrat, vendar
nekoliko bolj povezano z
osno\'Tio šolo, na kateri je
rokomet eden od najbolj
množičnih športov.       B. H.
STF^AN 16
tednik — četrtek. 4. SEPTEMbr,^
RADIJSKI PROGRAM
I>»KlJEL<:i.V, 7.  septeiubra
4.30—8.00 Dobro lUtio! — vmes
ob 4.45 Informativna oddaja 5.00
Poročila 5.30 Vremenska napo-
ved 5.45 Inlormalivna odda.ja 6.00
Poročila 6.30 Informativna od-
da.ia 6.50 Za vas 7.00 Poročila
7.20 Informativna oddaja 7.30 Z>j
kmeti.jske proizvajalce 7.50 In-
formativna oddaja 8.00 Poročila
8.05 Pristaniški koncert Piran—
Koln 9.30 Z orkestrom Carmen
Dragon 10.00 Poročila 10.05 Se
pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesmi
borbe in dela 10.45 EP 10,50—
13.00 Poslušalci čestitajo — vmes
ob 11.00—11.20 Poročila 12.00—12.10
Poročila 13.00 Poročila 13.15 Za-
bavna glasba 13.30 Domače viže
13.40 Reportaža 14.00 Poročila
14.05 Zabavne melodije 15.00 Po_
ročila 15.05—16.00 Zabavna glasba
— vmes ob 15.30—15.50 Humore-
ska 16.00 ep 16.05 »Po domače«
17.00 Poročila 17.05 Športno po-
poldne 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Glasbene
razglednice 19.30 Poročila 20.00
»v nedeljo zvečer« 22.00 Poročila
22.15 Zaplešite z nami 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Godala v noči 24.00 Poro.
čila.
VsaU dan razen neclel,ie:
4.30—8.00 Di)bro jutro! — vmes
ob 4.45 Informativna oddaja 5.00
Poročila 5.30 Vremenska napo-
ved 5.45 Informativna oddaja
6.00 Jutranja kronika 6.30 Infor_
mativna oddaja 6.50 Za vas 7.00
Poročila 7.25 Telesna vzgoja 7.45
Informativna oddaja 8.00 Poro-
čila — Radijski in TV spored,
PONEDELJEK. 8. septembra
14.00 Poročila 14.05 Lepe me-
lodi.io 14.30 Pet minut za EP
14.35 Poslušalci čestitajo 14.55
Kreditna banka Ljubljana 15.00
Poročila 15.20 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Koncert zbora »Ja-
kob Gallus:: iz Trsta 16.00 Za vas
17.00 Poročila 17.05 Donizctti:
odlomki iz opere it.ucia Larn-
mermoor« 18.00 Poročila 13.15
»Signali« 13.35 Lahka glasba 19.00
T^ahko noč, otroci! 19.10 Obvesti-
la 19.15 Ansambel Milie Do\/.a-
na 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00
Simfonični koncert 21.35 Pisan
drobiž 22.00 Poročila 22.15 Jazz
23.00 Poročila 23.05 Literarni
noklurno 23.15 Zabavna glasba
24.00 Poročila.
TOREK. 9. septembra
14.00 Poročila 14.05 Skladbe za
mladino 14.20 Lahka glasba 14.55
Kreditna banka Ljubljana 15.00
Poročila 15.20 Glasbeni intermez-
zo 10.40 Slara glasba 16.00 Za vas
17.00 Poročila 17.05 Koncert sim-
foničnega orke.stra 18.00 Poročila
18.15 V torek na svidenje! 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti-
la 19.15 Trio Vitala Ahačiča
19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Ra-
dijska igra 20.4S Popevke 22.00
Poročila 22.15 Jugoslovanska
gla.sba 23.00 Poročila 23.05 Lite-
rarni nokturno 23.15 Plesni or-
kestri in ansambli 24.00 Poro-
čila.
SRED,\. 10. septembra
14.00 Poročila 14.05 Za oddih
14.30 EP 14.35 Poslušalci čestita-
jo 14.55 Kreditna banka Ljublja-
na 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni
iatermezzo 15.40 Ipavec-Cipci:
Možiček 16.00 Za vas 17.00 Poro-
čila 17.05 Mladina sebi in vam
18.00 Poročila 18.15 Solistična
glasba 18.45 Kulturni globus
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Glasbene razgledni-
ce 19.30 Poročila 20.00 Operne
melodije 21.00 Zabavne melodije
22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Godala v ritmu 24.00 Poro-
čila.
Četrtek, n. sopi<'mbra
14.00 Poročila 14.05 Mladina oo-
je 14.20 Operetne melodije 14.55
Kreditne banke Slovenije 15.00
Poročila 15.20 Glasbeni inter_
mezzo 15.40 Korsakov: odlomek
iz opere »Majska noč« 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonič-
ni koncert 18.00 Poročila 18.15
Turizem in glasba 19.00 Lahko
noč. otroci? 19.10 Obvestila 19.15
Pevka Jožica Svete 19.25 EP 19.30
Poročila 20.00 Domače pesmi In
napevl 21.00 Od Ibsena do lone-
sca 21.40 Glasbeni nokturno 22.00
Poročila 22.15 Iz simfoničnega
opusa Zvonimira Cigliča 23.00
Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Zabavna glasba 24.00 Po-
ročila.
PETEK, 12. septembra
14.00 Poročila 14.05 Lahka glas_
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 Kreditna banka Lju-
bljana 15.00 Poročila 15.20 Napot.
ki za turiste 15.25 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Kraljevi filharmomč-
ni orkester in Artur RodzJnski
igrajo Albeniza 16.00 Za vas 17.00
Poročila 17.05 Človek in zdravje
17.15 Po željah poslušalcev 18.00
Poročila 18.15 Zabavna glasba
18.50 Na mednarodnili križpot_
jih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel Bori-
sa Kovačiča 19.25 EP 19.30 Poro_
čila 20.00 Koncert zbora »Kolo«
iz Sibenika 20.30 Ob isti uri 21.15
Oddaja o pomorščakih 22.00 Po-
ročila 22.15 Plesna glasba 23.00
ou.mi>iou lu.ie.otn goEg BiTOo.iod
23.15 Glasba velikih orkestrov
24.00 Poročila.
Opozorilo vozni-
kom vpreg
ponoči
Bliža se jesen in z njo tudi
čas, ko bo na naših cestah
vedno več kmečkih voz, na-
loženih s kmetijskimi pridel-
ki. Nerazsvctljene vprege so
ponoči pogostokrat tudi vzrok
številnih prometnih nesreč.
Jože Ferjuc, miličnik na
postaji milice Ormož me je
opozoril na ta problem s pri-
pombo, da v našem listu o-
pozorimo voznike vprežnih
vozil, da si skladno s toza-
devnimi predpisi opremijo
vozove, za vožnjo ponoči. Na
zadnji strani voza mora bi-
ti obvezno takozvano »mačje
oko«. Predpis zahteva vsaj
eno, še boljše pa je, če sta
dve. ena na levi in druga na
desni strani zadnjega dela
voza. Spredaj mora biti voz
na levi strani osvetljen s
svetilko, ki daje v smeri vož-
nje belo svetlobo in nazaj
rdečo.
Vsekakor je nakup toza-
devnih svetlobnih signalov
mnogo cenejši, kot je lahko
povzročena materialna škoda,
ki nastane pri prometni ne-
sreči zaradi nerazsvetljene-
ga vozila. Torej vozniki, u-
krepajte pravočasno, da ne
boste postali žrtev prometne
tragedije, ki tako neusmilje-
no zanje po naših cestah!
J. S.
MALi OGLASI
PRODAJAM razno pohištvo za-
radi selitve — takoj. — Pejovič,
Ljutomerska 20 a, Ptuj.
SVET ZAVODA Otroškega vrtca
Ptuj razpisuje prosto delovno
mesto delavke čistilke s 15 sep-
tembrom 1969, za določen čas.
LONČENO PEC — sobno, pro-
dam v Otroškem vrtcu Majšperk.
PRODAM dve sobni lončeni pe-
či, električni štedilnik s peka-
kačem in radioaparat UKV. Fer-
do Makovec, frizer, Miklošičeva
5, Ptuj.
DVA DIJAK.A. sprejmem na sta-
novanje. Naslov v upravi.
PREKLICUJEM vse žaljivke, iz-
rečene o Janku Duhu in njego-
vi družini, ker so neuresničene.
Feninger, Prešernova 32, Ptuj.
PRODAM 40 arov detf^je — ko-
šenine po ugodni ceni v Budini
pri glavni cesti. — Ivan Vinkler.
PRODAM hišo in 43 arov zem-
lje v Sp. Hajdini 1 — ob Mari-
borski cesti
ŠTEDILNIK na drva — levi, za-
radi selitve prodam. Štefka, Pa-
nonska 2, I. nadstropje — levo.
PRODAM dve njivi v Spuhljl
(115 arov). Dam tudi na ček.
Vprašajte Rudolfa Slačeka, Ptuj,
Zagrebška 39.
SOBO in kuhinjo dam v najem
proti odkupu pohištva, ki je v
stanovanju. Naslov v upravi.
50 AROV košenine prodam. Vpra-
šajte ob nedeljah. Franc Arnuš,
cesta Olge Meglic 28, Ptuj.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico
za 8 ur dnevno Vprašajte pri
Pleskarju, v Lackovi ulici, 5,
Ptuj.
PRODAM tračno žago za razrez
hlodovine ali menjam za moped.
Bosilj, Trnovski vrh 49, Desler-
nik.
IŠCEM mlajšo upokojenko 'za
varstvo otroka. Naslov v upravi.
KUPIM psa volčjaka ali ovčar-
ja. Marija Podgoršek, Drstelja
47, Desternik.
VAJENC.\ za zlatarsko stroko
sprejmem. Vprašajte pri zlatar-
ju v Krempljev! ulici 10, Ptuj.
PRODAM garažo v centru me-
sta. Vprašajte po telefonu štev.
77071.
PRODAM fiat 750, Murkova ul.
7, Maribor, žel. kolonija.
UGODNO prodam spalnico. Bo-
hak, na Tratah 14, Ptuj.
60 AROV njive v Novi vasi pri
Bukovcih blizu kovača Strelca,
prodamo kupcu z gotovino. Šte-
fan in Marija Pukšič, Zabovci
št. 79.
PTUJSKA OSEBNA
KRONIKA
rodili; SO:
Rozika Sagadin. Štuki 22 —
Roziko; Veronika Šalamun, Slav-
šina 49 — Marico; Marija Skle-
dar, Kočice 69 — dečka; Anica
Horvat. Placar 25 — deklico; Da-
nica Gerl, Trstenjakova 6 a —
Matjaža; Angela Re.jec, Sp. Hoče
224 — dečka; Marija Sckol, Stra-
že 30. Lenart — Mirana; Anica
Kovačič, Tomaž 15 — Gorazda;
Marjana Lovvndcs. Majšperk 11 a
— Karino: Angela Žerak. Sa-
vinjsko 44 — Danila; Marija
Brečko, Markovci 58 — Ireno;
Bernarda Poločnjak. Ptujska 33,
Ormož — Alana; Danica Ribič,
Mestni trg 7. Ormož — Suzano;
Marija Kostanjevec, Barislavci 4
— Dominika; Marija Čeh, Tr-
novska vas 11 a — Roberta; Iva-
na Kaiserberger, 2g. Pristava 48
— deklico; Marija Kodrič, Bu-
kovci 176 — deklico; Julijana
Pulko, Slovenja vas 44 — Ivana;
Marija Petek, Placarovci 13 —
deklico; Marija Lesjak, Vel. Var-
nica 78 — deklico; Marija Ozmec,
Vuzmetinci 21 — Danila.
POROKE:
Franc Fridl. Zg. Ilajdina f.9 in
Stanislava Mežnarič, Zg. Hajdi-
na 97; Milan Fridl, Zg. Hajdina
77 in Cvetka Medved, Zg. Haj-
dina 13.
UMRL JE:
Franc Murata, Lovrenc 85, roj.
1895, umrl 24 . 8. 1969. _„
Razpisna koniisitja pri
osnovni šoii Tone Žnidarič Ptuj
razpisuje 2 delovni mesti
razrednega pouka
za določet. čas.
Razpis ve].ja do zasedbe delo\ nega mesta.
Končno asfalt
Končno bodo uredili osrednjo pioiuelno pot Pdija <^
kot se sika. Dalj časa smo hodili in vo/.ili po ra/poK«
ulicali. Pred nedavnim so utrdili teren, navo/.ili iu z^j"
li gramoz, te dni pa Cestno pod.)etje Maribor asfaltij
težko meliauizacijo Miklošičevo ulico. I rji svobode. Sji
? vse do mosta prek Graj<Mie. Delo pre dobro i/po«
in upamo laliko. da se bomo kmalu zu|)eljiili po lepo'
jeuem cestišču. ZU ,
Tednik izdaji (^asopi.<;n1 javod Ptii'sk! tednik. Ptuj  Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor, /»nton  Bauman  (glavni  in od^tivornl  urerir.kl
Hmellna, Jože Slodnjak in inl Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št 624-3-';2. Tiska časopisno podjetje Mariborski '
Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.
Obveščamo
prebivalce naselij jastrehci, Vodruiiei, Godeiiinej
druge, da sta visokonapetostni ehd<trieni vod od trai
formatorskc postaje Jastrehci do janiborskc transfj
matorskc postaje Godeninci in juniborska transforu
lorska postaja v Godenincili dograjena. Objekta 1
priključili na clekirieiio omrežje dne 1. 9. l')69.
Elektro Maribor, enota distribucijo py
Združenje šoferjev in avtouieUaiiikov SRvS, podružni
Ptuj, organizira v lelošujcm šolskem leiii tečaj
kvalifikacijo delavcev prometne stroke za svoje elai
7u vpis v tečaj je treba predložili naslednje dol
menic:
1) Potrdilo o zaposlitvi. '
2) Prepis šolskega spričevalu o končani osiK.viii »
ali končani obrtni šoli.
5) Prepis vozniškega dovoljenja kategorije G.
4) Spisek iz rojstne matične knjige. I
IVijave za tečaj sprejema do t", septendjra t<)()'i l'ra
Meglic Piiij, Na iraiah 2. ali v dopoldanskem času
lleševalni postaji Ptuj. Odbor
1