ZA BOLJŠI JUTRI OB SAMOPRISPEVKU IV
Ocena prvega dela javne razprave o samoprispevku IV
Rezultati dosedanjih treh samoprispevkov s katerimi smo razreševali probleme otroškega varsfva, osnovnega šolstva, varstva ostarelih ter zdravstva naj bi bili porok uspešnejšemu, bitrejšemu razreševanju ekoloških proble-mov v našem mestu, ki sodi med najbolj onesnažena mesta v Evropi. Vemo, da denar, kiga po samoupravno dogovorjeni poti zbeiemo, še zdaleč ne zadostuje za razreševanje teh tako perečih problemov, saj bi nekatere vsebinske sklepe samoprispevka IV lahko realizirali šele po letu 2000. To pomeni, da bi se že sedanje nevzdrfne razmere še znatno poslabšale, karje milo rečeno neodgo-vorno, pa tudi z zdravstvenega vidika nesprejemljivo. Ne sme in ne tnore biti vseeno kakšen zrak vdihavamo, kakšno vodo pijemo, tei v kakšnem okolju Hvimo in v kakšnem bodo Hveli in ustvarjali naši mladi bodoči rodo-vi. Pravzaradi teh družbeno lako pomembnih stvari, kot so čisti zrak, neoporečna pitna voda ter čisto okolje, ki so zajeti v programu četrtega samoprispevka smo bili pre-pričani, da bo v javni razpravi v KS sodelovalo veliko Ijudi, ki se bodo zavzemali za vsebiasko tako dodelan program, ki bo bitreje razreševal najnujnejše ekološke ptobkme. Žal smo bili ob ugotavljanju aktivnosti vjavni razpravi v krajevnih skupnoslih naše obiine nemalokrat ražočarani. Kako nerazumljivo je, da krajani, ki so v preteklih samoprispevkih pridobili nove objekte, in s tem rešiliprostorske probleme, zdravstvenega varstva ališol-stva, niso čutili odgovornosti ter potrebe, da v javni razpravi podprejo prizadevanja drugih sredin, ki želijo razre&ti probleme vode, zraka in čistejšega okolja. Mat se niso krajani posameznih krajevnih skupnosti, ki v preteklih samoprispevkih niso pridobili nobenega izmed prej omenjenih objektov obnašali solidamo in se odrekli 1,5% svojega osebnega dohodka v korist, denimo Veli-kih Lašč, Rakitne terše nekaterih krajevnih skupnosti, v katerih sejejavne razprave obprogramu samoprispevka IV udeležilo samo pet ali šest krajanov. Mar nam je res vseeno, kakšno vodo pijejo naši soobčani, kakšen zrak vdihujemo, kako se dušimo v smeteh, ki se nabiiajo na divjih odlagališčih, ali res vidimo samo probleme svoje krajevne skupnosti, svojega okolja in ne celovitega Ijub-ljanskega prostora. Vse prehitro pozabljamo na skoraj izredno stanje v pretekiih obdobjih, ko smo po radiu in TVposlušali opozorila naj najstarejši, bolni in otrod ne zapuščajo staoovanj zaradi onesnaženosti zraka v Ijub-Ijanski kotlini in ne samo mestu. Vsa vprašanja, vsi problemi, predvsem pa komunalni, ki pestijo posamezne krajevne skupnosti se ne morejo rešiti niti s samoprispev-
kom. je pa večina nph zajetih v programih interesnih skupnosti in naša naloga je. da aktiviramo dekgacije v samoupravni skupnosti, predvsem skupnosti materialne proizvodnje in z aktivnostjo delegatov zagotovimo njiho-va hitrejša razreševanja.
Prepričani smo, da bomo z večjo aktivnostjo znolraj delegatskega sistema po samoupravni poli prioritetno razrešili marsikateri pereči komunalni problem, kot so, kanalizacija v krajevni skupnosti Rakovajelša, Polhovem Gradcu, Rudniku, Zelenem logu, Pervzzi, Galjevici. To-
mišlju in še kje, razrešili še kak vodovod ia končno asfaltirali cesto v Želimljab, ob tem pa nam ne bo težko odreči se tudi 1,5% siedstev za razreševanje skupnih ljubljanskih problemov, saj s tem pomagamo sebi, sokra-janom, skratka obtanom vseh Ijubljanskih občin in s tem zagotovimo tudi jutri normalno življenje, kot smo to predvideli v programu samoprispevka IV. Upoštevajoč pripombe, javne razprave, ter stališča OK SZDL, ki je bila 6. oktobra 1986 predlagajo spremembo piograma samoprispevka IVpredvsem kar se tiče gtajskega poboč-ja in avtobusns postaje, ta dva objekta sta namreč bila deležna največ kritik, to pa pomeni, da bomo v drugem delu javne razprave, katero bomo vodili v delegatskib sredinah še bolj prisotni ter s svojo polno aktivnostjo prispevali k dograjevanju vsebine programa in odločanja o razpisu referenduma na skupščini obtine, ki bo v začetku novembra. Prepričani smo, da bomo takokotie večkrat do sedaj dokazali, da smo pripravljeni in sposob-ni sohdamo razreševati probleme, ki jih terja ves ijub-Ijanski prostor terzagotovili normalno hvljenje tudijutri.
-    ...... _                   Predsednik OK SZDL
;-•..:<;«:'>;         Ljubljana Vič-Rudnik ¦;.   ¦¦''-'¦ ¦¦"'•'"         '                     Drago ČERNOŠ