E. E T O 1931
— ŠTEVILKA 9.
Gioienie ajde s supsrsfos-fatom in kalijevo soljo
V letih po vojni, ko je bilo težko dobiti razna umetna gnojila, in posebno superfosfata, se je ponovno slišalo od kmetov: »Ajde pa ne bom se-jal, ker ne morem dobiti za njo štu-pe!« Mislil "e pri tem na superfosfat. Večletna piaksa je namreč pokazala, da ajda nujno rabi fosforne kisline, ki jo ne dobi dovolj v naši zemlji, pa tudi ne v hlevskem gnoju ali celo v gnojnici. Zato se je vedno izkazal po gnojenju s superfosfatom tako ugoden učinek, ker je ajda dobro uspela, le redkokdaj polegla, hitro dozorela in dala obilno klenega zrnja.
Superfosfat je umetno gnojilo, ki vsebuje 16—18 odstotkov fosforne kisline, v vodi lahko topljive, ter je vsled tega rastline hitro vsrkajo v se. Ajda pa rabi ravno tako gnojilo, kajti njena rast — razvojna doba — je le kratka in večkrat se je bati pred jesensko slano, ki lahko uniči ves pridelek, če ni do tedaj rastlina že dozorela. Fosforna kislina, ki jo ajda nujno rabi kot redilno snov, učinkuje prvič na slamo, ker postane ta bolj krepka in zdrava ter ne poleže tako rada; drugič se cvetje hitrejše razvije in zrn:e postane bolj kleno in debelo; tretjič postane ajda po njej bolj odporna proti boleznim.
Enostransko gnojenje pa nikjer ni na mestu, zato vidimo tudi tu, da je potrebno k superfosfatu dodati še nekoliko kalijeve soli Kali pospeši pri ajdi krepkejši razvoj cvetja, vsi cveti se hitreje razvijejo tor«;j ras';lina enakomerno in hitro ocvcte, torej tudi preje dozori. To je pa posebno, važno v takih krajih, kjer nastopi večkrat prezgodaj jesenska slana. Ta je pa najhujša sovražnica naše ajde, zato mora vsak kmet vse poskušati, da mu
ajda dozori prej, nsgo ji more slana škodovati.
Koliko pa teh gnojil rabimo? Na oral ali joh vzamemo 170 kg superfosfata in 85 kg kalijeve soli. Te množine popolnoma zadostujejo, da bc ajda po njih dobro obrodila. In da je ajda za prehrano našega podeželja izredno važna rastlina, ve vsakdo. V današnji gospodarski krizi mora tudi vsak kmet skrbeti, da na svojem zemljišču pridela čim več hrane, da mu ne bo treba ničesar ali čim manj kupovati od zunaj. Kdor pa dandanes pri tem hrani, ta slabo gospodari.
Umetna gnojila
in danainfa krtza
To vprašanje je izredno važno in vsak kmet si mora v tem pogledu biti na jasnem. Čujejo se namreč glasovi, da mora kmet štediti in varčevati ter omejiti vsak izdatek v gospodarstvu, da bo lažje prestal gospodarsko krizo. Res je to in varčevati mora povsod, nikakor pa ne ori tistih izdatkih, ki so potrebni za zvišanje pridelkov. Poceniti mora dele z me-nejšim gospodarstvom, s praktičnimi stroji in na razne druge načine. Gorje mu pa, če bo začel varčevati tam, kjer to ni na mestu.
Predvsem je ugotoviti, da so pridelovalni izdatki za kmetijske pridelke tim višji, čim manj se na istem prostoru pridobi. To je tudi razumljivo: Delo, oskrbovanje, setev je skoraj ista, ee se pridela mnogo ali malo, Toda pri višjih pridelkih se stroški obdelovanja razdelijo na večjo količino in so za to na pr. 100 kg žiti manjši. Nasprotno pa s ane kmeta doma pridelano žito toliko več, kolikor manj ga pridela. Če dobi kmet le štirikratno seme, ga bo žetev stala primeroma mnoeo več, nego če mu
zemlja vrže osemkratno seme, četudi je izdal denar za umetna gnojila. Stroški za nje niso tako visoki, kakor znaša večji donos in za to je intenzivno gnojenje posameznih rastlin dandanes še vedno dobičkanosno.
V dnevnem časopisju pa tudi v strokovnih-listih čitamo, da je današnji padec cen posledica prevelike proizvodnje žita v žitorodnih pokrajinah. To je v glavnem tudi res. Nepravilno pa je, če kdo svetuje našim kmetom, naj manj pridelajo, češ potem se bodo dvignile cene same po sebi. Na cene pridelkov ne vpliva kmet in še najmanj da bi z njim kril domačo potrebo. Skoraj 95% naših kmetov mora vsako leto dokupavati moko ali žito. Kako pa more s svojo produkcijo vplivati na svetovne cene. Te določajo tiste ogromne površine rodovitnega sveta v Kanadi, Zjedinjenih državah, v Argentini ji, Avstraliji in Ru-siiji, ki jih danes obdelujejo s traktorji — motornimi plugi, ki rabijo le delovnih sil. V teh državah naj bi se znižala in zmanjšala proizvodnja zemeljskih pridelkov, ne pa v naših revnih krajih, ki se morajo sami zalagati s hrano iz drugih pokrajin.
Nasprotno! Ravno vsled tega morajo naši kmetje še v velikovečji meri stremeti za zvišanjem pridelkov, kajti le množina se poceni, medtem ko so nizki pridelki mnogo dražji. Za to mora naš kmet, če hoče prestati kolikor toliko srečno današnjo krizo, z vsemi silami delati na to, da zviša pridelke na obdelanih zemljah, zmanjša pa obdelovalne izdatke. Ne svetujemo pa povečati površino njiv, ampak rajši jih zmanjšati; tiste pa, ki jih hočemo obdelati, jih je temeljito pripraviti in dobro gnojiti, da bomo na ma-prostoru dosegli toliko ali še več pridelkov nego na prejšni večji površini.
Za zvišanje pridelkov so pa najboljša sredstva umetna gnojila. Brez njih ne moremo nikdar doseči najvišjega uspeha. Četudi so cene umetnih gnojil dandanes še nekoliko visoke, se še vedno izplačajo, o čem nam pričajo številni gnojilni poskusi
ž njimi, ki so se zadnja leta izvajali v raznih krajih naše Slovenije. Torej o učinku ni dvoma, le če so pravilno uporabljena; pa tudi izplačajo se še vedno, četudi so cene pridelkom nizke.
Umestno je torej, če priporočamo kmetovalcem, naj sedaj ob spomlad-nem obdelovanju zemlje ne opuščajo gnojenja z umetnimi gnojili, da se ne bodo jeseni kesali zaradi slabih pridelkov. Zaradi uporabe umetnih gnojil ni še nobeden kmet propadel; pač jih je veliko, ki jih niso uporabljali.
Tu podamo par kratkih navodil o uporabi umetnih gnojil pri spo-mladni setvi. Za ozimna žila, ki so slabo prezimila, vzamemo po 100 do 120 kg čilskega solitra na hektar; po potrebi še 300 kg superfosfata. Za jara žita isto in še 150 kg kalijeve soli. Za krompir, koruzo, peso, ki smo jo gnojili že s hlevskim gnojem, vzamemo 150 kg kalijeve soli, 150 kg su-perfosfaia in 100 kg čilskega solili a. Tam kjer nimamo hlevskega gnoja, potrosimo dvojno množino. Za travnike priporočamo sedaj spomladi 300 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli. Fižol, grah, bob, leča rabijo superfosfata. Vinogradi mešano gnojilo nitrofoskol do 400 kg na oral in slicno tudi hmeljniki.
S primerno uporabo ume-nih gnojil bodemo dosegli večje pridelke in stem zboljšali gospodarsko stanje naših kmetov.
Še o zajčji nadlogi
Toliko razburjenja med sadjarji zaradi zajca že davno ni bilo kakor to pomlad. In prav po pravici. Saj menda še nikdar ni naredil po sadovnjakih toliko škode kakor minulo zimo in pomlad. Oglodal ni samo nezavarovanih debel, ampak tudi vsakovrstno namazana in celo s slamo zavarovana, če je bilo le kako mogoče priti do lubja. Lotil se ni samo mladih debel z gladkim lubjem, ampak spravil se je celo nad 10—15 let stare
jablane. Skoda, ki jo je prizadjal zajec našemu sadjarstvu samo v minuli zimi, ne znaša le stotisočev, ampak precej milijonov dinarjev — in to v sedanjem času, ko se je sadjarstvo začelo vendar enkrat upoštevati in bolj umno gojiti — v času, ko kmeta tarejo vsakovrstne druge nadloge, ki se jih ne more ubraniti. Najbolj žalostno je pa še to, da zajec ne uniči samo drevja, ampak vzame tudi mnogokrat vse veselje do nadaljnega nasajanja in sploh do negovanja sadnega drevja. Tudi v vinogradu in na polju dela zajec mnogo škode, toda vsa ta škoda je v primeri s škodo na sadnem drevju neznatna. Pri sadnem drevju traja 10—15 let preden začne po malem roditi in povračati stroške, ki ga imamo z njim. Jasno je torej, da je škoda tembolj občutna, ker se ta, že sama na sebi dolga doba brezplodnega čakanja po nepotrebnem še bolj podaljšuje. Na ta način postaja negovanje mladega sadnega drevja pravo pravcato Lisifovo delo. Sadjar goji drevje z žrtvami in trudom 5, 6, 7—10 let, pa mu ga v eni noči uniči zajec. Kaj mu preostane drugega, nego da začne iznova, ali pa, če se mu to primeri dvakrat trikrat, da obupa in opusti vsako nadaljno zasajanje.
In ta najhujši vseh sadnih škodljivcev uživa najstrožjo zakonsko zaščito na ljubo športu in zabavi...
Razburjenje pa opazujemo tudi med lovci, zlasti med mestnimi. Pa ne more hiti zaradi tega, ker se jim smili kmet, ki so mu zajci uničili sad, no drevje, ampak zato, ker se jim smilijo zajci, ki jih ubogi sadjarji tako sovražijo, da kličejo nad nje smrt in pogin.
Vprašanje je le sedaj čigavo razburjenje je bolj opravičeno. Kdo ima več vzroka, da bi se razburjal, ali sadjar, ki ima nenadomestljivo škodo, ali lovec, ki ni bil do sedaj v nobenem oziru nič prikrajšan? Na eni strani važna gospodarska panoga, ki donaša posamezniku in družini lepe dohodke, in ki je uprav v sedanjih časih, ko se šele razvija, potrebna
največje poapore m naravnost zaščite. Na drugi strani pa šport, zabava, ki je v splošnem narodnem gospodarstvu skoro brez pomena — vsaj kolikor zadeva zajca.
Lovci se seveda izgovarjajo, da imajo občine od lova velike in stalne dohodke, in da so poleg tega še po zakonu primorani posestnike, ki jim zajec napravi škodo, primerno oškodovati. V mislih in na papirju je ta stvar seveda dobro uravnana in bi se zdelo, kakor'da imajo občine celo velik profit od lova. Kako pa je v resnici, to nam kažejo vsakoletne izkušnje, ki so zlasti letos še posebno žalostne. Najemnina od lova pa naj se zdi najemniku še tako velika, v splošnem nikdar ne odtehta škode, ki jo naredi zajec na sadnem drevju. So že redko izjeme, kjer je sadjarstvo tako postranska panoga, da je kaks morebitna škoda na sadnem drevju brez pomena. Takih občin je pa malo in pri presojanju tega vprašanja niso merodajne. Koliko pa je občin, kjer presega škoda najemnino od lova desetkrat in še večkrat.
Kar se tiče pa odškodnine posameznim prizadetim posestnikom, o tem pa ni, da bi govoril. Pred vsem je treba pribiti, da se škoda, po zajčjem zobu sploh ne da popraviti, ker se drevja, ki ga zajec uniči, ne da kratkomalo nadomestiti v tisti starosti in kakovosti. V tem slučaju treba začeti popolnoma iz nova, od kraja. Pa vzemimo, da bi se tudi to preneslo, ko bi lovski najemniki pravično določeno odškodnino poravnali kratkim potom in rade volje. Toda vsakomur, ki je kedaj imel opraviti s to zadevo, je znano, kako težko je v tem oziru kaj doseči. Navadno se lovski najemniki upirajo plačati zahtevano odšodnino. Že itak občutno prizadet kmet — sadjar ima vrhu vse škode še nepotrebna pota, jezo, razne sitnosti, večkrat celo pravdo. Nič čudnega ni torej, ako se oškodovani sadjarji niti ne potezajo za odškodnino, ker se boje potov in stroškov, ki so včasih celo večji nego odškodnina.
Pa še nekaj! Nekaterim lovcem se zeli, da je pri nas premalo zajcev in da so menda tudi premalo ješci. Pa so šli in naročili iz Češke kar cela krdela te golazni in jo spustili v lovišča v največjo škodo dotičnih sadjarjev. —
To so nevzdržne razmere in od-pomoč neizogibno potrebna. Pripravljajo nov 'ovski zakon. Koristno bi bilo za naše sadjarstvo in zato nujno, potrebno, da bi zaslišali pri sestavi tega zakona poleg lovcev tudi kmeto-ralce — zlasti sadjarje. Vsesplošna zahteva njihova je, da se zajcu odtegne popolna in absolutna zakonita zaščita. Zaščiten naj bi bil le pogojno, kjer škoda, ki jo dela na kulturah, ni takega značaja, da bi ogrožala kako kmetijsko panogo. V to svrho naj bi se oddaja lova v zakup uredila v zakonu tako, da imajo občine odločati ali naj se zajec v posamezni občini Ščiti aii zatira.	Prizadeti.
EafnCvo lit e
Kdo ne pozna tega dandanes po vsem svetu razširjenega veziva! — Ogromne količine ga porabijo vinogradniki, vrtnarji in sadjarji. Prede-lavajo ga pa tudi v razne pletenine in tkanine. Malokomu pa je znano, kaj je prav za prav ta tako izvrstna tva-rina in kako se pridobiva.
Skoro vse rafijevo ličje, kar ga svet porabi, raste na velikem otoku Madagaskarju, ki se nahaja ob vzhodni strani Afrike. Nekaj ga zraste tudi. po vzhodnem afriškem obrežju. Na Madagaskarju torej rastejo krasne palme z 20—30 mclrov visokimi debli in ogromnim topom ve!ikanskih silno bodečih lislov. NšVepa izmed njih je pa prava r a f i j e v a p a I m a ^raffia ruffia). Pa ne samo lepa, ampak tudi koristna je 'n ps'ma, ker porabijo od nje vse, tudi liste, iz katerih pridobivajo ličje. V to s vrl o pa niso uporabni stari popo'noma razviti, zeleni, trdi in bodeči IMi. PridoMVa se samo iz m'adih, če nelnih. srčnih
listov, ki strle iz srede šopa in še niso zeleni.
Ondotai domačini-črnci se že od * nekdaj bavijo s pridobivanjem ličja. Oboroženi s sekiro plezajo na visoke palme, kjer si z veliko težavo pribore pot skozi navzdol viseče, bodoče zunanje veje, do mehkejših srčnih listov. Te mehke, bele liste, ki okroža-jo srce, izsekajo prav do srca, katerega pa varujejo, da se palma ne ugonobi. Nasekani listi so po več metrov dolgi. Na tleh razcepijo liste v tanjša pramena in jih ločijo od trdega, srednjega rebra: V težke spone povezane znosijo potem v goščavo s svojim kočam, kjer ra zelo preprost način izdelujejo ličje. Moški namreč cepijo s pomočjo topega noža in v tla zabite koze liste v več pramen. Žene in otroci s'ačijo pramenom zunanjo kožo in ličje je gotovo. Ko ga še poravnavajo in naberejo v velike snope, ga obesijo v senco, da se polagoma posuši. Nazadnje ubelijo ličje na solncu in ga spletejo v kite.
Kakor znano, ni vse ličje enako dolgo in enako šircko. Kakovost, zlasti pa dolžina je zavisna od palme, na kateri je rastlo. Čim krepkejša in starejša so drevesa, tem lepše Učjs dajejo. Tudi vreme vpliva na kakovost.
V	Evropo vozijo cele ladije ličja in sicer največ v Marsaiile v Franciji in v Hamburg v Nemčiji. Iz teh dveh luk se potem razpošilja po vseh evropskih državah. Velike množine gredo tudi v Ameriko skozi Newyork.
Rafijevo ličje je svetovno tržno blago, ki donaša domačinom na Madagaskarju in raznim izvoznim družbam velike dobičke.
Žzdr. Iiugo Turk.
v	•
S1JŠ'avee ali	ssrisad
V	naših krajih je bi'a a živalska kužna bo'.ezen večinoma nero7nana, pojavljala se je le v porameznih slučajih in le v gotovih krajih, pa tudi tukaj to ;o zamenjavali z vraničnim
prisadom. Med in po svetovni vojni se pa je šuštavec raznesel z vojaško kiavno živino po raznih slovenskih krajih in se je tudi v nekaterih celo stalno naselil.
Ta bolezen se prijemlje najraje mlade govedi v starosti V2 do 4 leta, sesajočih telet se ne loti ta bolezen, tudi nad 4 leta staro govedo zboli le tedaj, ce je prišlo iz neokuženih v okužene kraje. Izjemoma se šuštavec prikaže tudi na prašičih in ovcah.
Povzročitelj te bolezni je dobro znana gljivica (bacillus gangraenae "empbysematosae), ki se enkrat za-nešen potem vedno nahaja v zemlji, se tu ohrani s svojimi trosi (semenom), se najbrž tukaj tudi razmnožuje in s trupli poginjenih živali obnavlja. Zato vidimo, da se šuštavec prikazuje le v gotovih krajih, najraje v pogorju, v gorskih dolinah z močvirnimi, kalužnimi knšniki; ob času povodnji preide bacil tudi v nižave in se tu naseli zopet najraje na rao-krotnih pašnikih. Potem se v takih pojavlja bolezen leto za letom, posebno v vročih poletnih časih, šuštavec je torej izrazita talna bolezen.
Okužba se izvrši navadno z blatom (glenom) onesnaženo krmo ali vodo, mogoča je tudi skozi poškodbe na koži (po udarcih, vbodljih z rogovi, rane na repu), ki so se onesnažile z okuženim blatom (glenom); bolezen zanesejo tudi malomarni in nesnažni rzarji. Od bolne na zdravo živino se bolezen skoraj nikoli ne prenaša, navadno tudi ne z okuženimi predmeti.
Bolezen kaže sledeče znake:
Od ckužitve do prvih znamenj bolezni preteče navadno 1—3 dni, izjemoma 5 dni. — Nato se pokaže pri povedi nenadoma vročina, ki dosega 41 do 42", živali nimajo slasti do krme in paše, ne prežvekujejo, na faši opazimo pogostokrat takoj od-zače^ka, da okužena žival še p a ali da vleče eno nogo negibno za seboj. — Kmalu na to zagledamo lahko značilne otekline na enem stegnu
ali na ledju, križu, nad repom ali na plečetu, na prsih, na vratu. Na spodnjih ledih nog in repa se nikdar ne pojavijo te otekline. Otekline same so ali ojstro (jasno) obrobljene ali pa široko razprostrte brez prave meije; v začetku so gorke in boleče, pozneje v sredini hladne in neobčutljive, tako da se smejo brez bolečin otipati in celo zarezati. Koža nad oteklinami postane pusta, suha, trda, svitla barva za temni ali dobi čisto barvo, izjemoma celo odmrje v celih kosih. Če pritiskamo z roko na te otekline slišimo ali občutimo značilno šumenje (šuš-tenje in od tod ime bolezni). Mez-govne žleze (bezgavke) v okolišu za-teklin so zatekle in pod kožo čutimo bule, ki so lahko velike kot jabolko. — Med tem vidimo, da bolnik zelo naporno diha, srce bije silno (90 do 100 krat na 1 minuto), pojavijo se lahke bolečine v trebuhu (kolike), na zadnje leže žival iztegnena in nepremično na tleh, telesna toplina navadno pade in bolnik pogine. Istočasne otekline na več mestih telesa so izjema.
Bolezen traja ^—2, izjemoma 4—10 dni.
Ovce dobe tudi to bolezen, toda le prav redkokedaj. Živali pokazujejo neokretno hojo, oslabe v križu, so lahno napete v trebuhu, prežvekujejo slino in imajo hudo vročino. Na vratu in spodnjih ledih prsi se dvigne runo (volna) in če to mesto otipamo, začutimo oteklino kot dlan razsežno.
Med prašiči je šuštavec istotako bolj redka bolezen, pojavi se le kot hudo vnetje v goltu, pri čemer je zunanja okolica goltanca silno zatekla in vneta. Bolnik ima vročino, v nekaterih slučajih tudi bluje in ima drisko (proliv). Zateklina se lahko razširi od goltanca navzdol do plečeta, tudi se pokaže lahko na eni zadnjih nog.
Zdravljenje šustavca ali štime-čega prisada z navadnimi zdravdi nima skoraj nikoli dobrega uspeha ali pa le samo izjemoma, bolezen zdraviti sme pa edino-le dipl. živino-
zdravnik. — Z velikim m stalnim uspehom pa se morejo obvarovati ogrožene živali pred to kužno boleznijo s pravočasnim varnostnim ceple-njem dokler so še zdrave. — Izbruh bolezni se mora po veljavnem našem zakonu takoj naznaniti pristojni oblasti (županu, sreskemu načelstvu, orožnikom). Glede te bolezni določa čl. 54. našega zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni iz 1. 1928.:
Odrede, ki veljajo za vrančni prisad veljajo povsem tudi za šušta-vec«. Človeku in ostalim živalim, katerih nismo gori navedli, ta bolezen ni nevarna.
Nova pota
našega mlekarstva
Občni zbor Osrednjega mlekarskega društva v Ljubljani, ki se je vršil pretekli torek, dne 2. t. m. pomeni nekak svetal žarek za razvoj našega mlekarstva. Priznati si namreč moramo, da se naše mlekarstvo v zadnjih letih. — kljub precejšnjim žrtvam -r- ni nič kaj povoljno razvijalo.
Ko je občni zbor vzel na znanje poročilo o društvenem delovanju, (društvo obstoja še-le 9 mesecev) je najprvo zaslišal poročilo o preskrbi mest z mlekom, ki je žel veliko odobravanje, še večje pa izjava gospoda ljubljanskega podžupana, prof. Jarca, da mestna občina ljubljanska resno proučuje vprašanje, kako poleg drugih sodobnih pridobitev, s katerimi se Ljubljana ponaša, urediti tudi preskrbo mesta z mlekom. Zborovalci so vzeli to izjavo z velikim veseljem na znanje, ter gospodu podžupanu zagotovili, da more mestna občina pri tem delu računati na največjo podporo in ina žrtve tudi od strani proizvajalcev.
Drugo poročilo o proizvodnji masla in sira v dravski banovini, je zborovaloem predočilo, kolike možnosti ima pred sabo še mlekarska industrija v dravski banovini, če se dvigne odjem mleka in mlečnih iz-
delkov na višino kot Je to v zapadnfh državah. Tako se n. pr. porabi v dravski banovini na glavo in leto le H kg sira in 50 gr masla, kar se bo dalo najmanj še podesetoriti.
Tretje poročilo je obravnavalo nova pota našega mlekarskega zadružništva, na kar so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri soglasno izražajo željo, da naj se izdela enoten načrt za organizacijo in pospeševanje mlekarstva v dravski banovini, to se pravi, določi se naj, kje je treba ustanoviti oz. poživeti mlekarske zadruge, koliki je njih delokrog, kako naj se opremijo, in kaj naj z ozirom na obstoječe prilike izdelujejo. Najprej je treba izdelati tak načrt za planinsko živinorejske okoliše in pa za tiste, ki sodelujejo pri preskrbi mest z mlekom, postopnjema pa za celo banovino. S tem načrtom naj se obenem reši vprašanje, v koliki meri je v našem mlekarstvu potrebna centralizacija, kakor tudi, kako bi se dalo mlekarsko industrijo čim ugodnejše denarno podpreti. Kar pa je posebno razveseljivo je to, da so se zborovalci soglasno izrekli prot i podeljevanju podpor na dosedanji način, ker so uspehi nepovoljni in ker se je v mlekarne vložilo premalo kapitala. Podpore iz javnih sredstev naj bi se uporabljale edinole za obrestovanje posojil. ki so jih mlekarne najele pri kreditnih zadrugah ali pa pri Privilegirani Agrarni banki, pa še to le v razn srju s sredstvi, ki jih vsaka posamezna zadruga sama spravi skupaj.
Mlekarnam, ki bi se v smislu tego načrta preosnovale in tehnično opremile, ter se podvrgle posebnemu nad crstvu, naj se dovoli za njih iz-dell e posebna uradno zaščitena znamka.
Konečno naprošajo zborovalci kr. 1 finsko upravo, da pespeši zidavo mickurske šole, ter da omeji prekupčevanje z mlekom v smislu pravilnika k zakonu o živilih, vse merodajne faktorje pa, da z sodelovanjem in podporo omogočijo delo Osrednjega mlekarskega društva
Ti dalekosežni sklepi so dokaz, da smo konečno vendarle spoznali, kaj je prav in kaj ni prav, spoznali pot po katerem bo treba kreniti.
Dal Bog voditeljem našega kmetijstva tudi dovolj nravne sile in sloge, da bi storjene sklepe prej ali slej uresničili celokupnemu kmetijstvu v prid.
Sea kmetijskega odbora za dravogradski okraj
Dne 28. maja t. 1. se je vršila v Dravogradu v restavraciji g. Komau-erja seja okrajnega kmetijskega odbora, ki je bila prav dobro obiskana. Ob 3 popoldne je otvoril sejo predsednik okrajnega kmetijskega odbora g. ing. Franjo Pahernik, pozdravil • navzoče, ter se pri tem spomnil umrlega g. nadgozdarja šumarskega referenta g. Praha. V znak spoštovanja do umrlega g. Praha je predsednik prosil navzoče, da vstanejo. Nadalje pride predsednik k dnevnemu redu. Tajnik okraj. kmet. referent Zdolšek prečita zapisnik zadnje plenarne seje, nakar poda stvarno poročilo predsednik o delovanju okrajnega kmetijskega odbora (o nabavi plemenskih ovac, o ustanovitvi gozdne drevesnice, o kmetijskem zimskem tečaju v Vuhre-du, kjer je izrazil zahvalo vodji tečaja kmetijskemu referentu Zdolšeku za dobro uspel tečaj). Nadalje omeni o nagradah in diplomah kmetijskim pomočnikom in pomočnicam za zvesto večletno službovanje pri enem in istem izrazito kmetskem gospodarju. V to svrho so določene sledeče nagrade:
I. nagrada za 40 letno službovanje pri enem gospodarju znesek 500 Din in diplomo z pozlačeno številko 40. II. nagrada za službeno dobo 25 letnega službovanja v iznosu 200 Din in diplomo. III. nagrada za dobo od 10 do 25 let službovanja. Nadalje poda g. blagajnik Ambrož poročilo, kjer omeni, da lansko leto ni bilo nobenih dohodkov pač pa samo izdatki.
Nato poroča tajnik odbora glede
izplačila nagrad posestnikom v letu 1931. licencovanih bikov in v delovanju ožjega odbora, nakar so se vzele v pretres razne prošnje naslovljene na okrajni kmetijski odbor, ki so bile precej ugodno rešene.
Skupni proračun okrajnega kmetijskega odbora znaša 60.500 Din in sicer:
1. Podpora za nakup plemenskih bikov izven okraja 6000 Din, 2. Za vzorne hleve in gnojnične jame 6000 Din. 3. Prispevek k nabavi kmetijskih strojev kmet. podružnicam 3000 Din. 4. Ža cepljenje prašičev 3000 Din. 5. Za nabavo plemenskih mrka-čev 2000 Din. 6. Za stroške gozdne drevesnice 5000 Din. 7. Rezervni fond za sadno drevesnico 3500 Din. 8. Sadjarskim podružnicam po 500 Din 2000 Din. 9. Pašnim in živinorejskim zadrugam 3000 Din. 10. Nagrade poslom 15.000. Din. 11. Za seje okrajnega kmetijskega odbora 3000 Din. 12. Tajništvo in blagajništvo 3500 Din. 13. Upravni in pisarniški stroški 1000 Din. 14. Razne nagrade in stroški 4500 Din. Skupaj 60.500 Din.
Pri slučajnostih so se obravnavala razna vprašanja v svrho izboljšanja kmetijstva v okraju. Seja je trajala nad tri ure.
Denar.
g Denarni trg 9. t. m. Naš dinar je na borzi v Curihu nekoliko nazadoval ter notiral 9.115 centimov. To je v zvezi z valovenjem denarja na drugih borzah, predvsem pa zaradi nagle okrepitve švicarsk. franka. Da onemogoči morebitni nadaljnji padec, je Narodna banka ponovno dvignila tečaj za devizo Curih. Vendar se je dinar mednarodno očvrstil in so ostali devizni tečaji nekoliko nazadovali. — Na ljubljanski borzi so tuje devize no-tirale po naslednjih cenah: 1 holand-ski goldinar 22.78 Din, 1 nemška marka 13.25 Din, 1 belgijski belg 7.88 Din, 1 madžarski penga 9.88 Din, 1 švicarski frank 10.99 Din, 1 dunajski šiling 7.95 Din, 1 angleški funt 275.25
Din, 1 ameriški dolar 56.46 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 ital. lira 2.96 Din.
Cene
g Žitni trg. Do polovice maja so šle cene žitu v naši državi navzgor, ker je začelo primanjkovati blaga za domači konsum. Uvoz ni bil mogoč vsled visoke carine, četudi so cene v inozemstvu mnogo nižje nego naše. Koncem maja pa je v tem pogledu nastal preobrat navzdol. Ker so v splošnem izgledi na letošnjo letino ugodni in so cene inozemstva mnogo nižje, je navzlic slabim domačim zalogam zanimanje konsuma popustilo. Trg se je popolnoma umiril in cene so polagoma nazadovale. Potiska pšenica, ki je bila še pred kratkim po 200 Din, se danes dobi že po 185 Din franko nakladalna postaja.
Živina
g Živinski sejem v Ljubljani 3, t.
m. Na živinski sejem zadnje srede je bilo prignanih 200 konj, 36 volov, 40 krav, 17 telet in 386 prašičev za pleme. Prodanih pa je bilo 29 konj, 25 volov, 15 krav, 8 telet in 290 prašičev. Sejem je bil srednje živahen, le v prašičkih se je kupčija živahno razvijala. Cene so ostale neizpremenjene in notirajo za kg žive teže: voli I. vrste 7.50 Din, II. vrste 6.50 Din, III. vrste 6 Din, krave debele 4.50—6 Din, krave klobasarice 2.50—4 Din, teleta 6—10 Din. Prašički za rejo po 100—120 Din za glavo.
R?zno
g Znižanje uvozne carine na žveplo.
S 1. junijem t. 1. je stopila v veljavo ministrska odredba, po kateri finančni minister znižuje uvozno carino za prečiščeno žveplo (žvepleni cvet) od 1.50 na 0.75 zlatih dinarjev. To je važno za vinogradnike, ki bodo na ta način dobili žveplo za žveplanje trt nekoliko ceneje.
g Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljarsko društvo
poroča o stanju hmeljskih nasadov: Neugodnemu vremenu v začetku spomladi je meseca maja sledila prav visoka poletna vročina brez izdatnih padavin. Stanje hmeljskih nasadov je neenakomerno. Poleg nasadov, v katerih je trta zrasla že precej visoko, se nahajajo taki s še slabo razvitimi trtami. Po bolhaču v nekaterih legah povzročena škoda je že poravnana. Drugih škodljivcev dosedaj ni. Hmeljarji se pečajo z nadaljnjim privezovanjem trt, s trebljenjem plevela in tu in tam tudi že z obsipavanjem. — V predprodaji se plačuje hmelj po 8 Din za 1 kg.
g Podpore za gnojišča. Banska uprava razglaša, da velja tudi letos pravilnik, ki je bil lani izdan za priznavanje prispevkov pri ureditvi gnojišč. Po tem pravilniku morejo predložiti tozadevne prošn.e samo korpo-racije (občine, zadruge, kmetijske podružnice, strokovna društva itd.). — Prednost pri priznavanju prispevkov imajo srednji in manjši posestniki. Obrazci za prošnje se dobijo pri srez-kih načelstvih. Prošnje, ki ne bodo pri banski upravi do 30. junija, se letos ne bodo upoštevale. — Prošnje za brezobrestna posojila se ne morejo upoštevati. — Pri nabavi gnojničnih sesalk in sodov se priznava prispevek do ene tretjine nabavne cene.
g Zakon o prodaji nedozorelih poljskih pridelkov. Ravnokar je kralj podpisal zakon, po katerem sme vsak kmet, ki je pred žetvijo prodal svoje nedozorele pridelke, odstopiti od pogodbe, ako jo še ni izpolnil. V tem primeru je dolžan vrniti kupcu znesek, ki ga je prejel na račun ali kot kupnino in pa 10 odst. obresti od tega zneska od dne, ko ga je prejel, do dne, ko ga je vrnil. Če je bila dogovorjena odstopnina ali kazen za primer neizpolnitve pogodbe, je kmet ni dolžan plačati kupcu, četudi bi ta imel škodo vsled neizpolnjene pogodbe.
V V S/KO HIŠO »DOMOLJUBA«!