Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe Tečaj V srédo 1. sušca 48. List ». Ci ođec. ovsod me poznaj o ? ? De tiček sim zvit Veselje imajo Med sé me dobit'. Jim pravim, jim lažem Se smćjam, norim , Pa norce jim kažem De V w osli dobim. ? Jo réžem zavijam Basist, trobentac, K tlam s peto p erb i jam Piskač alj škripac. Kaj maram? žvergljati Znam táko lepó, Ni tréba se bati, De b' dol^cas mi b'lo. Po cévah me grize, V trebúhu bolí, Kér prazne so mize, Zelodec medii. Ni vina, ni kruha Klobás in mesà, Per ognji se kuha Mi sók iz ovsà. Doma skor nikoli Me viditi ni, Le rójim okoli, Kjer kej mi diši. Na vsak' ženitnini Nar pervi sim svát Še rajši per vini, Kér pijem ga rad. Nevésti, ženinu Perlizniť se znam Očéť starašínu Obilno čast dam. ? Norcije uganjam, Pa larmo igram, Povsod se perklanjam Kjer up ať kej 'mam. j Jez Orfej a, Pana Posnémam obá, Ki godca mi znana Nar perva sta b'Ia. Tud Baha spoštujem, Kér p'jancov je Bog, Le k njemu zdihujem Me réšiť 'z nadlog. V adventu in posti Za mizo tičim, Umiram slabosti, Se stradat' učim. U dimnik obésim Trobénto in bas, Pa žalostno pésem Prepévam na glas. Oštéva, obéra Me žena terdó, Rotí in zadíra Se na-me gerdó. Debéle poziram, Pa voljno terpim , Z lažmí se podpiram, S tim ženo krotím. Po svétu kar lazim Bogát nisim bil, Kér druz'ga ne pazim, Kot de bi ga pil. Ce struna se glasi Se sučem z betám U drugim pa časi Potégnein s pesàm > J. Zemlja. Mmcdjska sola za mlade in stare v Se nekaj od casa za setev. (Dalje.) V naših krajih se sploh začne novo življenje ali kaljenje rasti j in spomladi, kadar je po lio mir je vim gorkoméru do 10 stopinj (ali gradov) gorkote; celolétna rast terpi sploh okoli 190 dni in jenja v jeseni, kadar gorkoinér spet le 6 stopinj gorkote kaže. 0 v Ce tedej kmetovavecspomladi, pred ko ime novana gorkota nastopi, pomladanjske semena seje Vertovc v svoji kemii bolj na tanjko popisali, mi tukej le to povémo, de okoli 1. gorkotne stopnje se led tajati zacnè. 4 1 J [ ^ Ozimine naj se pa v jeseni zadnji čas en te den popřej v zemljo spravijo, predin gorkota zopet na 6 stopinj pade, sicer se rastljine ne mo ali sadi, mu ne bojo berž kalile ? ampak bojo delj časa mertve v zemlji ležále, marsikteri nevarnosti podver žene; tedej naj umni kmetovavec nikdar poprej sejati ali saditi ne zacnè, predin ni saj 6 stopinj rejo pred zimo dovelj ukoreniniti, torej v nevar nost pridejo zmerzniti. Semena gojzdnili drevés, ktere navadnopo do 6 tednov v zemlji leže, predin kaliti začnó, naj se sejejo mesca vél ici ga tra v na ali rožni ga cveta, zató kér takrat tudi v višji ležečih . in kér se ta gojzdih primerjena gorkota nastopi krat ni več bati, de bi preseljivni ptiči sémena po zobali. Sploh so zgodnje setve boljši od póznili. Težke zemljiša naj se spomladi pozneje, v gorkote. Gorkoto kaže gorko m ér, kteriga so gosp. jeseni pa bolj zgodej obsejejo, kér se spomladi To dobrovoljno pesmico je zložil rajnki gosp. fajmošter Jožef Žemlja, za slovensino vès vnét pesnik. Po Kraj n ski m se sliši pogosto prepévati; kér pa dozdej mende še ni bila nikjer natisnjena, smo jo po željali častitiga gosp Novícam v ravno pripravnim pustnim času. L. P. radi izrocili Vredništvo. lokiiiUhiiikùih 34 pozneje razgrejejo, v jeseni pa poprej razhladijo ka kor lahke in rahle zemljiša. goce, V ze svečana ali vsaj prècej s usca mesca ? in z™* "g odaj vsajen krompir je bii do zdaj pri nas še zmirej Ce je jesensko vřeme slabo, naj poseje kme- nar boljši in gnjiline obvarovan. Ravno lani ga je bil tovavec ce sicer zamore to storiti rahle in sicer že vsajeniga se tak hud mraz zadel, de je zemlja suhe zemljiša z ozimino, težke zemljiša pa z zmerzovala, in mislili smo, de je vsajeni krompir za • m V # m %/ « v - « _ jarim zitam. 3*0 téh vodílih naj se ravná umni kmetovavec! in rasel, pa tudi veržen, pa prav nič mu ni škodovalo; veselo je kalil bogato Ne moremo pa zamolčati, de pri setvi, ljubi kmetje, vselej na vpričo pognojeno lého pod imate veliko praznih vér; de gledate na posebne ure tó veči skerb, kakor za dobro séme. Nektere sé in zdravo rodil. Sadíjo ga in tako ne gnojeno leno poa cepon , pride toliko globoko pod zemljo, kakor tam, kjer ga pod dneve , tedne in čase, in de vam je za vse brazdo pometvajo. Cèpôn je ene sorte matika.pa ne na I I^VI k? 1\ i M ^ I1UI1V1 *A U^ Ml V Ot; III • 11 V^IYI^l U mena sejete o mlaji in se jih ne iipate sejati o šipu ; okroglo, ampak naravnost ojster. Dva delavca to délo prav naglo opravljata ; močnejši na versto mahne z druge sejete o šipu, pa ne o mlaji. Nekteri se cčpónam in perzdigne nekoliko perst, ěibkejši pa iz celó po svetnikih ravnajo in pravijo: ,,ta dan je koška ali iz cajne kérhelj krompirja za njim pod cépón je že zadosti zasut pa škodljivo, ako bi se kako verze uni dobro to seme sejati drugo sejalo". Povejte mi: v kakošni zavezi je ta in vséka berž drugo jamico i. t. d. ga izmakne in krompir y ali uni s vet nik z vašimi del i na njivah, travni kih in po vertili? Ako bi potrebno bilo, na vse to in dober gledati, bi nas bil ljubi Hog, ki nam vsí Kar ga je bilo tedej zgodej 't* sajeniga. je bil zdrav kar je bilo pa pozneje maliga in v é1 i c i g a travna sajeniga, je bil po Ipavskim zlo ^ ^ * " S t ^ .. , v-i t^i^v. * OWJVlUpM, Jlx Ull pi/ ipovoanu ZjlV y kruh daje, gotovo tudi tega podučil, kakornas okoli Postojne, po Vremskim, po hribih i. t. d. pa je podučil v družili rečéh. Ljubi Bog pa nam ni popolnama bolán, de se jim bo se za séme majalo. To nikjer ne ene čerke razodel, de bi bilo dobro ali léto je bila tedej njegova gnjilina v naši kresíi veliko in škodljivo na dneve ali mesce pri setvi gledati, hujši (skorej bi rekel popolnama), kakor poprejšnje veliko več nas milostljivi Bog po modrim Salomonu vender ni bilo več toliko kričanja in zdihovanja. kakor drugači uči rekoč: „Ki na veter gleda, ta ne seje » UV/l »VIVUV. " ** T V/ V V/ * ^ * V* M- , VI* »XV/ ^V^HVJ, livnuj />MIU, IVV1 klU o<, in ki oblake ogled u je, ta ne žanje", privadili, nekaj pa zato, kér popřej; nekaj zato, kér so se ljudjé nadloge že nekoliko v o / #/ Ce si pa ravno vse svoje delo pri setvi dobro ze zavoljo pomanjkanja semena niso môg li, ali pa si še tudi nisa upali , ga opravil, vunder iz semena nic ne bo, ako ga Vsi- toliko saditi, kakor popřed, ampak obsejali so tudi Piv-gamogočni ne blagoslovi, kakor sv. Pavel govori: čani in Rovtarji svoje boljši njive, ktere je popřed „Ne ta, ki sadí; tudi ne ta, ki z ali va, je krompir v posesti imél kaj z 5 ampak Bog, ki rast daj e. cc drugim žitam. Posku8Íli so 1 » t* , j v AVI um v jjuduou uuvi , /J III U«1U1 AUaill, X uonunili DW Vsejano tudi turšico, která se jim je precej lani, desiravno ni seme potřebuje vse po praví prim eri sonca in bilo posebno toplo polétje, tako dobro prikupila, de je . i> ? mende ne bodo več popolnama s svojih zemljíš pre in takó bo mende modri nebeski Oče s silo Iju dežja: to pa dati, stoji le pri Bogu. (Dalje sledi.) gnali ; €«©le Imenice* Poljske buče dajo dobro pičo za dém očí odperl in jih modrejšiga kmetijstvovanja nava živino vsaciga dil, zakaj on seje gotovo hoce, de naj kmet več plemén zita , ne pa sam krompir, ali vsaj ne pre več, kakor so pleména; pa so tudi v jéd za ljudi dobre. V več krajih, okoli Postojne, hribovci i. t. d. dělali, in tako deset- takó tudi pri nas, pa tudi olje iz bučniga sémena £buč nikam, kér so jim desetino krompirja sploh odrekli, kri nic) stiskajo. Iz tréli bokalov zlušenih jedric se bokal vico, pa tudi sebi mnogo škodo napravljali. olja dobi. Bučnice lušiti pa je sitno in dolgocasno délo ? Kdor je kmetijsko kemijo pažljivo bral, že vé, de sam krompir bolehnim ljudém, tudi otrokam ce ravno niso dosti člověku ne tekne dobro, de ga le z drugimi řečmi vřed boljši kakor misi je to délo nar bolj primérjeno želodic popolnama prekuhati zamóre; potlej so si med Pred dvéma létama nam je nek popotnik jako vstregel, drugim tudi to škodo s preobilnim sajenjem krompirja ki nam je ene zerna golih bučnic — to je bučnic brez delali, de so žita le malo přidělovali, krompir pa, kér popustil. Te buce so nam ze dvé léti lepo ga je bilo preveč, so v Terstu in v Rek i práv po nič po goldinarji, včasih clo le po 40 kraje. lu s i n dozorele, in se od dozdanjih nič ne loćijo. Ko se nam prodajali, vcasih bo seme pomnožilo, borno radi na vsak pripraven kraj cent, in tako tedej niso imeli ne buče sadili, po ti poti pičo za živino množili, si olja za pa vender na cente ljudjé in živina. robe, ne denarja ? truda domačo potrebo dovelj pridobili, in si marsikteri kraj (Konec sledí.) carček, ki o-n zdaj za lásko olje izdamo, prihranili. Častiti c. k. kmetijski družbi podáni ponižno pol kôpe tacih peská, ki se pri nas prav dobro obnašajo. P, Musi. Oil koiijskiga mesa Lj u b e N marsiktero vražo ste v ze iz SIo Se Hcliťere ciidne^ pa večidel žalostné skušnje zastran krompirja tudi v Postojnski kresíi léta 1847. Kér so nekteri naših ípavcov že začéli gnoj voziti venskig pregnale, in marsiktera neumna véra je šla po Vaših jasnih podukih rakam ižgat Va m gre tudi zasluga, de konj s k m ne bo dalje zaničevano ostalo, ampak de se bo , če je sicer zdravo in lepo y prihođnje v prid obraćalo. Per pojedina konjsk za krompir, me to napélje, vam povedati, de se je lani kresíi ravno taka, pa še veliko hujši krom po vsí nasi pirju péla, kakor na Gorenskim po oznanjenji gosp. Sel ča na v 48. listu pretečeniga tečaja Novic mes dam sel, je bila v Krajnji 13. dan svečana. Hvala gospo ? ki so p na Krajnskim zastarano neumno mi razgla de konjsko meso ni za jed dobro, prekucnili in ro. Stara govorica je v Krajnji: šenim. Nekteri Ipavci sadíjo krompir, če je le mo r> , de je dobi V Na kli m so konj klali, v Krajnj pa kol m poslaliu, zdej pa, pravi naš slavni pesnik Dr. P Lep hvala za poslani dar Pi ti priliki danio na znanje d si bo F e r d i n a n d zav prihodnjo gpomlad mlajši gosp Šmidt v Šiški nad Ljubljano zaloiro nar koristniših žitnih borno rekli: ;,V Krajnji smo konja pobil a koline ver n ili." i — p a Kraj v Naklo in tako se bojo zamogli zdej z Naklačani pobotati travnili, drevesnih, sočivnih semen P1 ktero b v No l)Uj oznanil, de bojo naši bravci, ki tacih sémen p vetlili, kj imajo iskati. Tudi séme pohvaljenih Tak zgodaj vsajen krompir je že o svetim Jakobu, ali vsaj kmalo po tem zřel, in za njim še repo sejejo, pa brez ji golih bu se bo pri njem dobilo Vredni gnojiti. Pisatelj. Pri ti priliki moram tudi povedati, de me je neki ne more mlatiti 9 pa je že toliko lepiga vremena, de kmet na Kumu na Gorenskim, ki je priden bravec se lahko vse omlati. Marsikdo si bo mislil : Mora Novic, naprosil, naslednjo prigodbo v Novícah razgla- jim pač vroče biti, celi dan na soncu cepce vertiti Siti. V bližnji vasi se je mlado žebé pri skoku čez ograjo Je vroče, je, to je res, pa tudi v skednji je vroče ka takó poškodovalo, de bi se ne bilo moglo vec ozdraviti, moi ne pihljá noben véter 9 Naš brihtni kmet K de je škoda taciga konjskiga mesa ki je v Novícah večkrat bral, mlatiči v skednji veliko praha požirati, kteri je zdravju 9 h teg moraj o tudi zametovati, je jako škodlj N mlatici pa pod milim nebam nimajo šel 9 ko je to nesrećo zvedil, naglo h kmetu, kterimu nic praha. Cepce imajo majhne , in lahke, takó de se se je imenovana nesreća zgodila, kupi za majhne de- lahko z eno roko z njimi mlati; kér se jim pa žito 9 ki V • narje ranjeno zivince , ga zakóle, meso lepó nasolí in ga na soncu mlatij i sproti dobro suši, ga vselej dobi ga v dimnik obési. Večkrat ga hodi ogledovat ; lepó se omlatijo. Mlaticev je po 4, po 6, tud po 8 mu suši in dobro diši. Hvala tacimu brihtnimu kmetu, na eni, pol na ? pol jih stojí drufiri strani, in vsi, kteri so na eni i ki se je povzdignil čez neumno krivo misel, in takó str 9 na enkrat udarjajo Kadar je žito omlateno 9 ga zvejajo vecidel kadar sonce zapada, zató kér je unimu kmetu škodo zmanjšal, sebi pa za majhin denar veliko živeža napravili Ta brihtni kmet vsak večer s takrat rad kakošin véter. Žito mečejo z vevnico proti svojo drago zenico in odrasenim otrokam Novice bere nebu ? dobro žito pada nazaj na zemlj ? plév in po svoji priprostosti razlaga. Taki kmetje so pravi véter odnese pa možjé, ne pa tišti, ki od ljubiga sveta nič ne véjo in zabiti ostanejo vse svoje dni. Primskovski. med Istrijanski Slovenci Teržaškim in Reskim morjem. (Dalje.) razdelk kmetije Istrijanskih Slovencov je poljsko delo, ali kmetíja v pravim pomenu. Od orodja za to delo vam ni potreba govoriti, zató kér je ravno S tem pa ne rečem, de bi vi, dragi kmetjeÎ ki imate skednje pod krovam, jih razrušili, in de bi pod milim nebam mlatili; samo navado naših kmetov sim vam povedal. Žito pošljejo v malin i ali ga pa sami na malnih, ktére z rokami vertijo, in kteriga ima vsaki boljši kmet v hišr, zméljejo. Drugi < (Dalje sledi.) tako kakoršniga sim vidi! v rokah j samo, de ima drusre imena. drugih Slovencov Obdelovanje polja je v Istrii jako težavno, zató, kér je velika toplina poleti in kér so večidel skale in kainnje po njivah, ktere se Dopis iz 5 nj il. 9 JI možá tako nabila, de bi ga bila skorej ubila 9 nje prosá, korenja in detelje pa se malo vidi sejati. sin (pasterk pobitiga moža) ji je pa še pomazal. Ta & Kadar žito odrase, ga oplévejo, pa večidel možki, gerda baba je bila vdova, nje sedanji mož je bil pa kakor tudi večidel možjé žanjejo. Požeto žito ne stav ljajo v kosolce, zató kér jjh nimajo, ampak v kopišča, ,vol, de je tako babo za ktere na verhu s slamo dobro pokrijejo. tudi vdovec, nekdaj dober človeček, tode neumen kot vzel, ktero je vsak poznal 9 Kadar je de ni piškov oreha vredna. Dan dan je bil prepir žito suho, ga omlatijo 9 ne v skednjih, kterih v Istrii v hisi, kletev in razsajanje. Se jedí mu ni privošíla nimajo, ampak na zemlji pod milim nebam. Ko je žgance i kašo ali kako drugo jed kuhala, jo je V • Predin zaenejo mlatiti, osnazijo eno ravnico 9 in za na oj str zabelila, mož pa pušobo udil. Do tem nar pervo bob, ali zemlja uterdi; potlej pa, grah in oves mlatijo, de se stikrat je tudi v kašo veliko luknjo naredila, va-njo 9 tijo plemenitniši žito kader je zemlja že terda, mla nar poslednje pšenico. zabéle vlila, potem zadělala, in na mizo vselej tisto stran pred se postavila, kjer je vedila de je zabela. Ravno Ravno tako bi lahko tudi v tistih krajih, kjer imajo zavoljo nezabeljenih žgancov na mozovi strani sta se skednje, tišti ravnali, kteri svojih skednjev nimajo, in morajo od brezvestnih gospodarjev, práv za prav reci, jela 8. dan tega mesca za skledo rukatitako dolgo 9 de žito še enkrat kupiti. sta jo zvernila in se pretepati začela N Res je , de po dezji se pri nas je baba s pomočjo svoji sina tako otolkla, de je večer pa ga bilo 14 Mesa dan tega mesca komisijsko ogledovanj potolčeniga kl ani h zdravih kónj, ki so si nogo zlomili moža, ktei škoda V ali se sicer zlo poškodovali, je zares nemških mestih so že nosnice konjskiga mesa napravlj 9 so 11. dan s poslednjimi zakramenti pi k&kor v Sošperku, L mislimo, de ostudné p B e r o 1 i b e in k i. t. d Ce po vidili. Moz je 63, baba pa 55 lét stara. Kaj naj uci ta prigodba, želve (šild ktero zapišemo v černe bukve, vsak sam lahko presodi : 1) Kdor se ženi, naj z merzlo kervijo krote), ostrige in vec tacih gerdih žival jámo,— kteri pa- prevdari: ali bo angelj ali h ud • V metni cio ko bo 50 grij u silo. ek se bo d konjski branil Prej D mi b< r a b ( mož P se ne bo noben smelo k o n i s k več konjsko mesó 2) revšina je mati zakonskih prepirov v hišo dobil er ni kruha 9 9 m P P ti, se bo mogel posta va li ogled k pop v d b c i n sk vedeni ni Ijubezni 3) et je vès narobe; nekdaj so moz je kak g v • go v ej e m i. t. d sicer bi utegnil kak z i v i n a, ïzvestnik žene pretepali, zdej pa se spravljajo Bog obvari vsaciga take zakonske sreče žene čez možé r rs tudi bolni ga konja zaklati in nezdravo meso prodajati 1 , Vređništvo Poslane denarje smo přejeli, naročila si zapisali in tudi vse drugo v red spravili. Vređništvo. 3« Veselo oznanilo Nek domoljub dj ariji mor nje nove kteriga imé pa na njegovo fSasiii in pravliee* Neka kmetica se-pritoži, de se je lani lan slabo prošnjo zamoleati obnesel in de je silno kratek. Njena mlada hčerka jo pa ne le po besedi temuč tudi v 9 nam je oznanil, de hoce 50 kv i v Fer lu g gold. za ida- potolaži, rekoč: „Za otročje srajce bo vunder za (pole S 6 lista létašnjih dosti dolg. u Lep izgled , ki bo Novíď) dobrovoljno podariti, še toliko milih dobrotnikov přivábil, de se bo Novi gotovo crkvica Dva dohtarja , ki se pravdata za pravico kakiga druziga sozidala, ki je tako silno potrebna, marsiktero šolo na noge postavile, Bog člověka, sta škarjam enaka: eden druziga so že nikdar ne vrežeta , ampak samo to, kar med nju pride. de bi tudi to cc nj i m i k sozidale In blagoslov Božj bo edno ž rak mlajšimu. » Vređništvo. 9 „Ne hôdi tako krivo, „Iz serca rad" v ■■■■ ~ S hôdi ravno" réče stařeji odgovori mlajši — Sovica. ..ali pokaži mi, Nikar ne grajaj prosim te, kakó naj tó storim." Nauk. bližnjimu napak, ktere imaš sam. Pesem „Novi mu poglavarju Njih ek s cel en ř t cri gosp gosp «•rofu Leopoldu Welsersheimbu u o Njegovim prihodu v Ljubljano" v Novícah po cr r-> osp sveceno in od gosp. Malavasica zlozeno, srno od Karina Melcerja v nemški jezik lepó prestavljeno brali v 8. listu Koróškiga časopisa „Carinťhia". Perve spomladanjskc cvetlice. Ze nam spomlad oznanujejo beli zvončki in spomladanjski žafran, ki na Lj ubljanskim gradu na sončni strani že en teden tako veselo cvetó, de jih je lepó viditi. — One nam posebno rodovitnost létašnjiga léta prerokujejo, če bojo vsi drugi sadeži tako spešno © las nove knji e rastli, kakor ti spomladanjski pervenci ? Fleišman. v Kratki razgovor u istočnoj Cerkvv• i é i • w v m ^ i r^é j • i f • • v i • 3 kler i ga je častiti gosp. Dr. Peter Stiič, vojniski kaplan v Dalmacíi spisal, se ravno sada} natiskuje v tiskarnici Prodaja đreves in semen. Na vertu kmetijske družbe na Poljanah v Ljub Rougi era v Zadru. Prišla bota knjižica do 15. S uš ca ljani so na prodaj nrurbne drevésa (Ožujka) na ličnim velinu ? v gni, u 7 na svitlo, cena bo 40 kraje. Naročnikam slovenskim omišljenje imeno vane knjižice, ktera sebno pa duhovnim gospodam prijetna biti, nekoliko polajšati, damo na znanje, de vređništvo Novic pre-jema v troškov prostih dopisih naročivne pisma z denarji vred, in de bo potem tudi naročene iztise naročnikam razpošiljalo. bi utegnila vsakimu rodoljubu ? po létne. . . dvelétne trilétne. po pol kraje, ali stotina za 40 kr. ?? r> kraj carj i 2 krajc. stirilétne „ 4 krajc. petlétne » 99 7 krajc. r> n 99 v n 99 99 n 99 n 99 1 3 6 11 cr e? old. in 30 10 99 r> 99 99 33 pol pol. ;3 n Za zvezo ali závitek kupljenih drevés se nekaj maliga posebej odrajta. — Tudi murbniga s é mena (Jbelih, rudečih in černih murb) je lot po 20 krajc. na prodaj ; sicer pa se dobi tudi mnogih drugih sémen, kakor \ znaviilo àaiiéiilli in o V # v r v ersiemli n? Na undanje priporocilo ogeršičnih f v pres ži vinsko pičo je veliko kmetovavcov vprašalo 9 m amerikanske pèse, bele pèse, švedskih kola rab, centnih buč i. t. d. Naročila murbnih drevés naj se napovéjo zad po V • m de se imenov préše dobé? Tedej se da na nji čas okoli sv. Jožefa. znanje, de. se dobé v Ljublj pri gosp. Jakob Dr. Struppi 5 Kokalji na drob na bjim terg in deb (Fischplat 9 m sicer Nr funt ogeršičnih po o 48) oskerbnik druzbniga verta. kraj carj i, lanénih pa po kraj carj in t J Prislovice À ta jar skill Slovene© v Z eno roko daje, z drugo že jemlj Kadar ObeHniska družba* Ynovič so k ti pod milim varstvam presvitliga Nad vojvoda Joana stojeći družbi pristopili : Visokorodni grof Karl Ho h en wart, vlastník mno irih mačke ni domá toliko tatov. temu vsi sveti v . 9 imajo misi gosti Kolikor mlinarjev 9 Kolikor o-iav !5la> 9 toliko káp Komu Bog Železo se mora kovati, dokler je ža rece. Bolj • V • je danes kos, kot jutri gos. Lenost grajsin i. t. d. v Ljubljani. je vsiga hudiga mati Toti hoče létati, pred kot so Gospod Fišer Joan, poglavár Ljubljanskih mest- niu perote zrasle. — Saj nima jezika podrašeniga. nikov, namestnik ces. mést pri deželnih stanovih i. t. d. Gospod Klem enčič .Tožef, posestnik na Verhniki. Gospod Ur h Matevž, posestnik in vólar v Ljub- Kasťavica. Ijani. Gospod Klemenz Ignáci, posestnik in bukvovez v Ljubljani. Gospod Zajc Anton, podobodélec, málar in zlatár iz Zavodinj v Novo-Osliški fari Loškiga kantona. lulor da, kakor moja beseda pové, Pokaze, de, kar da, iz serca mu gré Nazáj me izreci, pa tisto dobíš , Kar, kadar kaj prosiš, dobiti želíš. I. E. P Iz pisem mnogih cr ospod fajmoštrov, s kterimi se nam je gosp. Zajc skazal, smo se prepričali, de mu je umetnost dana, lepe oltarje, prežnice, svete podobě i. t. d. izdelovati. Gosp. Zajc pa ni le brihten samouk, ampak Š MjJsetoJjiiiii\ i lúiwrjůijé Kitni kup (Srednja cena). -id. , 26, Svečana. 21. Svečana. ffold cold. on si tudi prizadeva, z novirni 9 znajdbami soznaniti se torej je stopil v obertniško družbo, de bo na dom dobivat novih připodob, po kterih bo svoje déla ravnal. Kér rma gosp cev 9 Zajc pri svojim rokodelstvu 6 pomaga-in kér je sicer tudi precej přemožen mož, se že iz tega kaze , de imajo ljudjé zaupanje do njega in de ga zamoremo dalje priporočiti. Odborstvo obertniške družbe. mernik Pšenice domače » » banaške » Turšice....... » Soršice....... R— * v 9 ezi......... » Jecmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Vïednik Dr. Janez Bleiiveis. Natiskar in založuik Jozef Blaznik v Ljubljani.