122 SEATON ST.,
TORONTO,
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept, Otiawa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali f>a versko pripadnost!
CENy^ NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto .....-................. $3.00
Za pol leta...................- l-?5
ZAVESNIŠTVO VELIKIH TREH JE LAHKO VZTRAJNO
ZAVEDAMO SE TEŽKOČ PRED VELIKIMI TREMI — TODA SKUPNI INTERESI PREVAGUJEJO TE TEŽKOČE — "IZVESTIA"
Moskva — Vlada Sovjetske Unije smatra zavezništvo velikih treh vzdržljivo za daljšo dobo. "Izvestia", glasilo vlade s ozirom na to vprašanje podaja obširnejši pregled glede zunanjih zadev Sovjetske Unije v vojni in pravi:
"Dokumenti v tej zadevi kažejo jasno, da sovjetska vlada ne smatra Anglo-Sov-jetsko-Ameriško zavezništvo kot začasno, marveč vko-renjeno v družbi fudamen-talnih interesov narodov Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav, fa-ktično vsih svobodoljubnih narodov, kakor tudi pokretov, kateri si prizadevajo doseči popolno zmago nad skupnim sovražnikom in vzpostavitvi trajnega mira, ter ekonomski, politični in kulturni napredek med raznimi narodi.
žukov napoveduje poraz Japonske
Moskva — Vojaški izvedenec Evgen žukov v svojem članku, kateri je bil pri-občen minulega tedna v "Pravdi", napoveduje poraz Japonske. V članku pravi: "Vse kar je Japonska dosedaj zavzela na Pacifiku, ni z tem pridobila ničesar, kajti ne samo da je okupirano otočje v kolikor ni že zavzeto po ameriški armadi podvrženo zaporedoma bombardiranju s zraka in morja, ampak celotna vojna sfera se stopnjema približuje ozemlju Japonske".
"Japonski militaristi si sicer prizadevajo propagandno opravičiti svoj položaj, kateri je precej resen in kritičen vsled vojne produkcije,, kakor tudi morale japonskega naroda, dasi pa ne pozabijo pripomniti, "Japonska je nepremagljiva." Vojna produkcija Združenih^ držav katera igra odločujočo vlogo v vojni, daleč prekaša vojno produkcijo Japonske. To je pravi žukov vidni znak, poraza japonske sile, poleg notranjega nerazpolo-ženja ljudstva, katero iz dneva v dan izgublja zaupanje v zmago."
Sovjetska diplomacija ne glede s zamižanimi očmi na težkoče, ki izvirajo v organiziranju skupne akcije med člani Anti-Hitlerjeve koalicije, posebno zaradi zasnove v ideološki in socijal-ni razliki sistemov. Toda s v o j s t o skupnih interesov Anglo-Sovjetske-Ameri-ške koalicije, prevaguje o-menjene težkoče.
"Izvestia" nadalje pravi, glavna objektiva Sovjetske Unije je, vničiti Hitlerjevo Nemčijo v čim krajšem času,, ter vzpostaviti miroljubne in prijateljske odnošaje z vsimi sosednjimi državami in predvsem Veliko Britanijo in Združenimi državami."
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV lCe 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY OCTOBER 6 1944_*
Beograd pred padcem
RDEČA IN NARODNO-OSVOBODILNA ARMADA DRO-BE NACISTIČNE POLOŽAJE PRI BEOGRADU. NAROD POZDRAVLJA RDEČO ARMADO Z KLICI: ŽIVEL STALIN! ŽIVELA RDEČA ARMADA! ŽIVEL MARŠAL TITO!
Let. 2. št. 81.
OBSOJENI NA SMRT NA VEŠALIH
General Sosnkovski odstavljen
London — Na podlagi močnih dokazov za širjenje mržnje med vojaštvom poljske armade in pa anti-sov-jetskega stališča, ubežna poljska vlada Raczkievvic-z-a, je odstavila generala Sosnokovskega,, ter na njegovo mesto imenovala Ta-deusz,a Komoronsky, znan pod imenom "Bor", incijator prezgodnjega upora ljudstva v Waršavi.
Narodno-osvobodilni odbor Poljske, je na to podal kritičen odgovor begunskim krogom poljske vlade v Londonu, ter pri tem obtožil z dokazi novo imenovanega . generala odgovornega za tisoče nedolžnih žrtev v War-šavi. katere so na njegovo incijativo pomor j ene z strani nacijev. O vsemu temu so bili prav dobro poučeni begunski -reakcionarni poljski krogi v Londonu, kar jih pa ni oviralo imenovati na mesto prejšnega reakcionarja. najbližjega njegovega ljubljenca generala Komorons-kega, se glasi odgovor.
Pa naj kdo reče, da poljska reakcija ne sledi svojih kolegov bivših protinarod-nih režimov Jugoslavije.
Fort Frances — Tukajšne sodišče je obsodilo zadnjo soboto štiri vlomilce na smrt na vešalih radi strašnega zločina, ki so ga ob priliki zloma izvršili nad: Mrs. Viola Jamieson, nekih 65 milj daleč tega mesta v njenem stanovanju.
Vlomilci,, Eino Tijlonen, George in Tony Shrypnyk, brata in William Smith, so se poslužili divjaškega načina z namenom da prisilijo nesrečno žensko da jim pove kje ima shranjen denar z tem,.da so jo poseli na razgreto peč in ji tudi drugače prizadeli strašne opekline, katerim je pozneje podlegla v bolnišnici. Zdravnik, kateri je prihitel v prvo pomoč Mrs. Viola Jamieson, je pričal na sodišču, da je bilo njeno truplo 33 odstotkov v opeklinah,, kar pomeni napram zdravniški vedi, da je neprenesljivo.
Državni tožilec Mr. Sny-der je ob zaključku sodiščne obravnane pred porotom zahteval smrtno kazen in je dejal: "Akt, ki so ga izvršili omenjeni je divjaški in podoben torturam Indijancev nad Jezuiti."
Kazen za omenjene bo izvedena dne 6 decembra t.l. in sicer na dvorišču okrožne jetnišnice.
Moskva — Močni motorizirani oddelki Rdeče Armade potem, ko so prekoračili reko Donavo in se spojili z oddelki Narodno-osvobodilne vojske maršala Tita, nastopajo z bliskovito naglico proti Beogradu, prestolici Jugoslavije. Na splošno prevladuje mnenje, da je pre-stolica pred neposrednim padcem.
Združeni oddelki dveh bratskih armad prodirajo točasno proti Beogradu v dveh pravcih in sicer ob vznožju erdeljskih planin in ob vznožju reke Donave. Tozadevne vesti trdijo, da napredujejo z naglico eno miljo na uro. Kljub močnemu odporu nacističnih sil, ter vred z njimi oddelki Nediča in Mihajloviča,,, so prisiljeni odstopati na vsih točkah bojne črte in poglavitno pri tem je to, da bodo te sile, katere se računa okrog 200 tisoč v južni Srbiji, Ma-cedoniji in Grčki, zasačene v past proti izhodu za umik.
Ob zavzetju vasi Bela Crkva, Vršac in stotine manjših in večjih vasi v Banatu, ljudstvo je oduševljeno pozdravilo oddelke Rdeče Armade z klici: "živel Stalin! živeli Sovjeti! živel Tito!
Poleg nastopanja motoriziranih oddelkkov,, nastopajo oddelki konjenice, kateri
prav posebno zadajajo močne udarce bežečim Fritcem, ter njihovim pajdašem nedi-čevcem in mihajlovičevcem, posebno po gozdnem področju v okolici Bele Crkve in Temišvara.
Oddelki Narodno-osvobodilne armade so v odločni borbi pri Zemunu, ter ob železniški progi, katera je presekana na več krajih izmed Zemuna, Indije in Beograda v Sremu. Moskovski radio naglaša, da so edinice maršala Tita,, predvodnice Rdeče Armade v Jugoslaviji. Medtem Švedski radio
TITO ODGOVARA UNRRA
HEPBURN ZAFRKNIL PREMIERA
Toronto — Bivši premier Mitchell Hepburn, sedanji neodvisni poslanec v provin-cionalni zbornici, je zafrknil sedanjega premiera Mr. Drew radi slabega prizadevanja njegove vlade, da izpolni obljube v pred volilni kampanji' lanskega leta.
NARODNI UPOR V AVSTRIJI
REVOLTA V ŠPANIJI
London — Močni oddelki španskih rodoljubov ob francoski meji v severni Španiji, so zasedli nekoliko važnih mest poroča radio iz Toulouse. število teh dobro oboroženih partizanskih oddelkov, med temi največ bivši vojaki republikanske armade, šteje preko 40.000. To gibanje je znano pod> imenom "španska Narodna Zveza", katero je izdalo poziv španskemu narodu za borbo proti Frankovega režima, za svobodo in neodvisnost Španije.
Ti oddelki so se pojavili zdaj ravno v onem kraju ob meji Francije, namreč Per-pignan, kakor je odstopala republikanska armada pred nemškimi in italijanskimi silami v tetu 1939, ter je večina bila interenirana v Franciji, kakor tudi Francoskem Maroco.
Frankov režim je podprt le z bajoneti, tkzv. falangistov in nemških gestapivcev, toda nikakor ne kos proti vulkanu narodnega odpora, ki sledi in doseže zadoščenje za storjeno krivico.
London — Kot znano pred nedavnim so zavezniške vlade opozorile avstrijsko ljudstvo, katero naj v obrambi svoje nacionalne neodvisnosti podvzame potrebne akcije proti nacističnih sil v Avstriji. Opozorilo pa kot je razvidno, je rodilo uspeh. V več krajih Avstrije je prišlo zadnjega tedna do narodnega upora, kljub terorju in nasilju nemških gestapovcev. Posebno na Dunaju in zlasti v delavskem delu mesta, je sledila revolta, kakor poroča BBC radio postaja.
London — Radio postaja Svobodna Jugoslavija z dne 5 oktobra naznanja razlog, zakaj je Odbor Narodnega Osvobojenja Jugoslavije na čelu z maršalom Tito, odklonil posredovanje UNRRA pri delitvi pomoči v Jugoslaviji.
Namreč UNRR-a je imela namero deliti pomoč narodom Jugoslavije potom svojih uradov. Oblasti v Jugoslaviji smaii^io. da je to nepravilno in če je kdo drugi upravičen deliti tako pomoč, je ravno narodna oblast v deželi. Odbor se v tej zadevi oslanja na dejstvo, da je položaj v Jugoslaviji popolnoma drugačen od položaja v drugih državah. Prvič radi tega, ker je od prvega dne napada, Jugoslavija je pokrenila narodni odpor in se sama skoraj osvobodila z svojo vojsko Narodno-osvo-bodilno armada. In drugič, da so v teku borbe za osvobojenje organizirani Narodno-osvobodilni odbori, izvoljeni na demokratični osnovi in vživajo popolno narodno zaupanje.
V kolikor se tiče zunaj-nega nadzorstva. Odbor Nacionalnega Osvobojenja Jugoslavije, je pripravljen dovoliti primerno število delegaciji UNRRA, da nadzoruje pri delitvi sicer pomoči z strani UNRRA.
Odgovor maršala Tita, je tembolj na svojem mestu, kajti ko so že Osvobodilni Odbori faktično oblastveni organi notrajnega ustrojst-va oblasti, kdo naj potem izven si lasti pravico ignorirati oblast po volji in zaupanju naroda.
poroča, da je poveljnik teh edinic polkovnik Mesič.
Na Erdeljskem področju oddelki Rdeče Armade vred z rumunskimi četami, nastopajo proti mestu Cluj. Madžarski oddelki, kateri so skušali ob reki Muresul zadržati nastopanje Rdeče Armade in rumunskih čet, so razpršeni na tej točki in je zdaj pot odprta za nastopanje na Cluj.
Iz drugih področij dolge bojne črte, poročila ne omenjajo znatnih sprememb. Na področju Waršave so priprave za splošni napad na močne nacistične utrdbe ob tem mestu. Severno od War-šave, namreč ob Rigi, nacistične sile skušajo z protinapadi rešiti tisoče zasačene na tem področju., toda proti uspehu. Oddelki Rdeče Armade so ne le odbili nacistične protinapade, ampak zavzeli važen otok ob Estoniji, Dago, za katerega je v borbi vničena cela nacistična divizija.
armada drobi Siegfried črto
AMFRIŠKE ČETE OSVOBOJILE TRNJAVO DRIANT. BRATSKI ODDELKI SE IZKRCALI V JUŽNI GRcIJI.
London — Čete prve ameriške armade so vdrle v nemške utrdbe severno od Aachen, precej važno mesto pred Siegfried črto, ter so po štiri dnevni bitki prebile na znotraj Siegfried črto štiri milje. Mesto Aachen, katero je bilo podvrženo močnemu bombardiranju s zraka in kopna,, je v ruševinah se glasi poročilo iz zavezniškega stana.
Glavni udarec na Siegfried črto, je bil narejen od mesta Aachen, ter z tem odpira ameriškim četam cesto, ki vodi od tega mesta proti Geilenkirchen. Medtem tretja ameriška armada je zavzela močno nemško tvrdnjavo Driant, katera brani prehod proti nemškemu mestu Metz. >na drugo stran Siegfried črte.
Oddelki druge britske in prve kanadske armade odbijajo nacistične napade pri Nijmengenu. Kanadski oddelki so medtem zavzeli važno prometno mesto Withov, nekih 8 milj severnozapad-
Parnik na potu
VLADA POŠILJA PARNIK ZA PREVOZ HRANE, OBLEKE IN ZDRAVIL V JUGOSLAVIJO.
Svet odločil poslati 3.000 ton
Glavni urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji tem potom naznanja vsim izseljencem in njihovim organizacijam sledečo vest:
"Jugoslovanska vlada iz Londona je pripravna poslati parnik v Kanado za prevoz hrane, obleke in zdravil narodom v Jugoslavijo."
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je vsled tega pod-vzel korake za nabaviti in odposlati 3000 ton hrane, obleke in zdravil.
Istočasno naznanjamo, da je te dni natovorjena že druga pošiljka na eden parnik obleka, katero je zbral in odposlal mestni odbor Sveta iz Windsorja. Ta pošiljka
znaša dva in pol tona teže,
dočim je prva znašala okrog dva tona, katera je bila zbrana v Montrealu,: kakor smo že poročali.
Vest o pripravnosti jugoslovanske vlade da pošlje parnik v Kanado, je prišla na glavni urad Sveta, preko jugoslovanskega konzulata v Montrealu, preko katere-
Oddelek Kozakov na potu čez neko vas v Rumu ni ji v Jugoslavijo. Ljudstvo jih pozdravlja.
ga je Svet pred nedavnim naslovil prošnjo vladi za podporo glede prevoza omenjenih potrebščin.
Generalni konzulat, g. P. Cabrič v svoj,em pismu Svetu med drugim pravi:
"Minister Socijalne Politike in Narodnega zdravja g. Sava Kosanovič, je obljubil, vlada bo storila vse v svoji zmožnosti da olajša zadevo glede prevoza in radi tega želi dobiti natančne podatke o količini zbrane obleke, kakor tudi zdravil. Slednje je potrebno radi od-pošiljanja teh potrebščin,, da se napram istim določi parnik za prevoz."
Gornje podatke je zaprosilo ministerstvo brzojavno in se radi tega naprošate, da pošljete čim prej omenjene podatke generalnemu konzulatu radi takojšnega odgovora ministerstvu v Londonu".
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je g. konzulatu poslal sledeči odgovor:
"Do konca meseca oktobra smo pripravni nabaviti za odposlati 3000 ton hrane, obleke in zdravil!"
Gornja pošiljka bi vsebovala 2000 do 2500 ton moke, 50 ton mila, 50 do 100 ton obleke, obutve itd. K tej pošiljki je treba vključiti za 50.000 dolarjev zdravil, katera smo nameravali poslati preko kanadskih oblasti.
Svet se je obrnil za pomoč tudi na druge strani in je mnenja, da bo pošiljka znašala od 5 do 6 tisoč tonov.
Parnik pride v Kanado koncem oktobra ali pa začetkom novembra meseca, t.l.
Uspeh tega koraka je odvisen od nas samih in naših organizacij, še bilje rečeno od našega dela in pa prispevkov za to plemenito in nadvse nujno svrho.
Organizacijam in posameznim odborom smo poslali potrebna navodila, glede takojšnega dela. Tukaj za pripomniti je. zbirajte in odpošljite vse kar morete. Posebno apeliramo na brate in sestre, kateri do danes ni-
(Nadaljevanje na 3 str.)
no od Antvverpena.
Najnovejša poročila iz zavezniškega glavnega stana trdijo, da so britske čete se izkrcale v zapadni Grčiji in sicer pristanišču Patrai in so pri tem zavzele- letalsko pristanišče. Močni letalski oddelki kanadske in britske zračne sile,, podprti z mornarico so bombardirali sovražni položaj ob obrežju m omogočili izkrcati se pehotnim oddelkom. Poročilo ne-omenja o odporu sovražnika na tem kraju, razen da napoveduje odstopanje sovražnih sil. Posebej važno vlogo igra v tem oziru zavezniška zračna sila, katera s zraka drobi sovražni položaj in utrdbe na posameznih krajih ob obrežju in ne znotraj Grčije prometne veza.
PolitičnTškandal v
Montrealu
Montreal — Pretekli mesec pro-nacistični Finec je prišel v novo železniško postajo, kjer so bile obešene zastave Zedinjenih narodov, ter strgal zastavo Sovjetske Unije, na kar je bil aretiran in pomislite za kazen plačal $3.00 kot za odškodnino lastnine.
Nobenega dvoma ni, da je tako spdnik,, kakor tudi policija zelo nežno ponašali napram političnemu nazo-pernežu, kateri pa lahko jutri pod drugimi okolščina-mi strga recimo našo zastavo. Tem večji je to politični škandal zdaj, ko vemo, da ravno v Montrealu zboruje UNRRA, kjer so zastopani Zedinjeni narodi, radi tako blage kazni.
MRS. »ODGOVARJA SMYTHE-JU
Toronto — Mrs. Edna Blois, soproga pred nedavnim padlega poročnika Ke-nneth Blois na bojišču v Franciji, odgovarja majorju
Connie Smythe zaradi njegove zelo resne izjave o kanadski armadi ono stran oceana. Namreč v svoji izjavi in sicer potom radia je izjavil: "da je kanadska armada zelena in neizurjena pognana v borbo in so vsled tega nastala težke žrtve".
Zelo čudno pravi Mrs. Blois, da se ni major Smythe posvetoval o tej resni zadevi z vojaškimi krogi na licu mesta in protestiral proti odgovornih za kaj takega. Toda njegova izjava, če tudi je zelo resna in za katero bi moral odgovarjati pr'ed višjimi vojaškimi krogi, je bolj zadeva politične špekulacije torijevcev, kakor pa zadeva poravnati kako napako pri armadi. Kajti so pač dovolj močni dokazi o izurjenosti naše armade in tudi njeno orožje se šteje med prvorazredno. Znano pa je„ da so torijevci obtoževali vsevprek o slabem oružju in tudi o neizurjenosti naše armade že davno prej z namenom, da se pola-ste oblasti pri volitvah. Najbrž da takemu namenu po-služi tudi izjava majorja Smythe, za kar je najboljši dokaz govor premiera Drew-a.
Toda jaz protestiram proti taki izjavi in zahtevam opravičen je, zaključuje svoj odgovor Mrs. Edna Blois.
0 razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
R«r»tered in fhe Registry Office for the Oitjr «f Toronto on the 25th day of Jone, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Bravo rojaki Slovenci in Slovenke
Glavni organizator Sveta Kanadskih Združenih Južnih Slovanov, med drugim v svojih poročilih se zelo pohvalno izraža o Slovencih in Slovenkah v severnem Ontario, posebno Kirkland Lake in Timminsu v zbiranju pomoči za stari kraj. V enem svojem poročilu pravi: "Slovenci so v tem oziru zelo marljivi in večinoma prav radi prispevajo v prid pomoči trpečem narodom Jugoslavije. Tako naprimer v Kirkland Lake, je prav malo takih, ki niso prispevali vsaj nekaj v to plemenito svrho. Tudi v Timminsu dobro delajo posebno ženski krožek, poleg tega pa je znatno ojačano gibanje na tem polju z priključitvijo odseka št. 3 "Krka" Vzajemne Podporne Zveze Bled k Svetu Kanadskih Južnih Slovanov. Posebej razveseljivo je, da so ravno Slovenci bili prav dobro zastopani na shodih, na katerih sem govoril."
Tako poroča brat Nikola Kovačevič, kateri se točasno nahaja v Sudbury, ter na potu v Sault Ste Merie, Port Arthur itd., proti zapadnih provincij dežele. Na drugem mestu v tem iztisu lista Združeni Odbor Kanadskih Južnih Slovanov iz Sudbury poživlja Združeni Odbor južnoslovanskih organizacij v Torontu na medsebojno tekmo, ter med drugim pravi,, Slovenci v Sudbury delajo z geslom: "Niti eden Slovenec in niti ena Slovenka ne sme izostati v tem mestu brez da bi ne prispeval nekaj za pomoč narodom Jugoslavije."
Z zelo redko izjemo iz vseh naselbin se slišijo prav dobri glasovi o marljivosti in požrtovalnosti naših rojakov in rojakinj. Največja pomoč pri temu seveda so, člani in članice Zveze Kanadskih Slovencev, Vzajemne Podporne Zveze Bled, pa tudi drugi rojaki in rojakinje, so pridno na delu. Celotni uspeh pa bi bil temvečji, če bomo pri tej marljivosti in požrtvovalnosti sprevideli potrebo, da smo organizirani v organizacijske odseke ter delamo vsi v slogi in sporazumu.
Vemo, da organizacija igra najvažnejšo vlogo pri vsaki zadevi, posebno pa narodnih. Če smo organizirani ne samo da med nami vlada dober sporazum in da dosežemo večji uspeh, ampak naše zahteve ali naloge slone na trdni podlagi, kar je posebno važno sedaj v narodnih
zadevah.	.
Nobene ovire ni, da postanemo člani bodisi Zveze Kanadskih Slovencev ali Vzajemne Podporne Zveze Bled ali pa vrednostnih ženskih krožkov in Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Pri enem ali drugem, tretjem in strtem gibanju, ne plačamo prav ničesar da bi ne imeli koristi od! tega. Vsak cent ki je vplačan, gre ali narodno ali pa oseb: no korist, čas je torej da sprevidimo vrednost organizacij in se odločimo pristopiti k eni ali drugi. Kajti z tem bomo pospešili naše delo in se pokazali vrednih primeru naših bratov in sester v starem kraju, kateri so razumeli potrebo Slovenske Osvobodilne Fronte kot organizacije, katera jih ne le narodno, moralno in borbeno veže v borbi proti okupatorjev in dmoačih izdajalcev, ampak prvikrat v povesti slovenskega naroda polaga fundamentalne pogoje za Novo svobodno zedinjeno in enakopravno Slovenijo v Novi svobodni federativni Jugoslaviji.
Bravo rojaki in rojakinje Slovenci in Slovenke! Naj doni dober glas v deželi in na zunaj o nas! Naj nas ko-rajži in navdušuje z enako voljo in vdanostjo k izgraditvi naših organizacij. Naj nam bo merilo pri našem nadalj-nem delu in naj potrjuje, da smo bili vredni imena našega junaškega naroda.	_
Iz glavnega tajništva Zveze
(članek, ki je izšel v časo-pisu NOVA JUGOSLAVIJA juni-juli 1944)
Napisal Dr. JOSIP SMODLAKA
Še je v teku in nedokončana ena najstrašnejših borb, kar jih vgodovina pomni do današnjega dne. V tej borbi, katera je povlekla skoro celi svet v svoj metež, se borijo na eni strani svobodoljubni narodi proti pod-jarmljenju in zasužnjenju najbolj črne, omražene in za človeštvo v splošnem kriminalne sile — fašizmu.
Ako pogledamo razvoj te borbe, vidimo kako strašno so prizadeti posamezni narodi, posebno pa Slovanski. Med te najbolj prizadete narode razen Sovjetske Unije, moramo prištevati narode Jugoslavije,, kjer so naši krvni bratje, sestre, očetje, matere in rojstna domovina. Iz raznih poročil je nam znano, kako strašno so prizadeti, kakor v življenjskih izgubah tako tudi v gospodarskem oziru. Vsakega pravega ljubitelja svojega naroda, boli srce ko samo malo pomisli, kako velikanske žrtve polaga naš narod,, na oltar ne samo svoje ampak tudi nas vseh svobode. Zatorej nas izseljence kjerkoli v svetu se že kdo nahaja, v tem oziru moramo imenovati veže sveta dolžnost, da kolikor je nam naibol.i mogoče in z vsemi sredstvi katera so nam na razpolago, pomagamo našemu trpečemu narodu.
Kakor je nam vsem že znano. se je tukaj v Kanadi radi tega vstanovil pokret Kanadskih Južnih Slovanov,, za zbiranje pomoči Jugoslaviji, kateri je pred nedavnim imel svojo prvo konvencijo
tukaj v Toronti. Znano je nam tudi, da se je te konvencije udeležilo veliko število delegatov in delegatinj raznih organizacij od širom Kanade, kakor tudi predstavništva iz Združenih držav. Zaključki konvencije tega pokreta so v kaj kratkem času prinesli zelo vidne plodove. Zbrana je že prav lepa denarna vsota $125.-000., ter poleg tega prilična količina nove kakor tudi po-nošene obleke in obutve. In sicer kar je najbolj važno pri tem pokretu je to, da je skoraj v vsaki naši naselbini vstanovljen Združeni Odbor v katerem so vključene skoraj vse lokalne organizacije in društva kanadskih, južnoslovanskih izseljencev. V teh odborih so na vidnem mestu zastopali tudi odseki Zveze Kanadskih Slovencev in večina istih priključeni Svetu K.J. Slovanov.
Sedaj je v teku kampanja za pridobitev novih članov, kakor tudi posameznih lokalnih organizacij, katere še niso SKJS., priključene. Članarina organizacijskega lokalnega odseka je $10.00., a za posameznika pa en dolar. za ves čas obstojanja tega pokreta. Ako od vstanovitve tega pokreta pogledamo, vidimo ogromen uspeh v denarnih zbirkah, kakor tudi darovih obleke in obutve. Pred nedavnim je odbor tega pokreta odposlal za $50.000 zdravil, katera so že na potu v staro domovino, ravno tako obleka in obutev, ki so jo zbrali na-(Nadaljevanje na 4. ts.)
Po prvi svetovni vojni je Italija z oboroženo silo zavzela velik del južnoslovan-skega narodnega ozemlja, namreč celi primorski pas od Triglava in ustja Soče do Snežnika in Bakarskega zaliva in severno Dalmacijo od Velebita do izvora Ceti-ne in rta Planke z vsemi Kvarnerskimi Otoki in največjim delom Dalmatinskih. Italija je hotela, da si prisvoji vse te kraje,, čeprav je v njih velika večina prebivalstva južnoslovanskega rodu in jezika. Svoje pravice na te naše pokrajine je Italija temeljila na Londonskem paktu od 26 aprila 1915, po katerem ji so Velika Britanija, Francija in carska Rusija obljubile ta del naše domovine, kot plačilo za njeno sodelovanje v vojni proti Nemčiji in Avst-ro-G) grški.
Zastopništvo Jugoslavije na Konferenci miru v Parizu, kateremu sem tudi jaz spadal v svojstvu Pravomoč-nega delegata, se je tekom leta 1919 borilo proti zahtevam Italije, da ji se dovoli aneksija omenjenih naših krajev. V tej borbi je naš edini zaveznik bila Amerika, odnosno njen predsednik Woodrow Wilson. čim je Wilson vsled sovražnega stališča ameriškega senata proti njemu, izgubil premoč na konferenci miru,, mi smo se znajdli osamljeni in pred dilemo, ali da, tudi brez zaveznikov, vstrajamo v borbi za naše pravice (kot je to delala mala Litva za Vilno), ali da odnehamo močnejšemu tekmovalcu. Jaz sem bil za daljno borbo, pa ko sem opazil, da so naši službeni krogi vidno naklonjeni popuščanju, sem dal v začetku leta 1920 demisijo na svoj položaj delegata.
Nekaj mesecev za tem je sledil s strani naših oblastnikov tudi formalni odrek na največji del teh spornih teritorijev. V malem mestu Rapallo, pri Genovi,, je bila 12 novembra 1920 zaključena pogodba s katero je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznala suverenost Italije nad celo Primorsko Slovenijo, nad; enim delom Kranjske, skoro celo Istro, mestom Zadrom z bližnjo okolico, vsemi Kvarnerskimi otoki ter Dalmatinskimi otoki Lasttovom, Sušcem in Pelagružom. Ostanek Dalmacije in majhen del Istre sta ostala Jugoslaviji. Na tej konferenci so imeli glavno besedo, za Italijo tedanji minister zunanjih zadev,, a današnji minister brez listnice grof Sforza, ih današnji predsednik italijanske vlade Bonomi, — za Jugoslavijo Dr. Trumbič,, n,aš tedanji minister za zunanje zadeve in Dr. Vesnič poslanik v Parizu, danes oba pokojna.
S to pogodbo je naš narod pretrpel ne samo ogromne teritorijalno izgubo, ampak mu je prizadet še težji udarec s tem, ker n,i bila pogojena nobena zaščita za naše ljudstvo, ki je ostalo pod I-talijo, medtem ko so neznatne italijanske manjšine v Dalmaciji dobile privilegije, ki so jim dajali večje pravice kot samim jugoslovanskim državljanom.
Po Rapallski pogodbi Reka (Fiume) ni pripadla Italiji, ampak bi morala postati svobodno mesto, odnosno neodvisna država. Ali Reka ni nikoli dosegla tega neodvisnega položaja, ker ji je pe-snik-avanturist D'Annunzio s svojimi "legionarji" (v resnici italiianskimi vojaki) s silo ustoličil svojo oblast. Ko je pa poglavar Reške državice Zannela hotel, da z svojo policijo izžene D'Annun-zio iz Reke. je italijanska vojna ladja, ki ie bila zasidrana v Reški luki s topovskimi zrni razgnala malo Reško voisko. Tako je oborožena sila Kraljevine Italije naredil konec samostojnosti Reke in zagospodarila nad mestom, kateremu je bila italijanska vlada garantirala neodvisnost z mednarodno pogodbo.
Prisilni karakter italiian-ske okupacije je trajal do leta 1924. Dne 25. ianuarja tega leta je bila v Rimu zaključena zv. pogodba o ita-
lijansko-jugoslovanskem prijateljstvu s katerim sta Nikola Pašič in Momčilo Nin-čič priznala Muslinijevo neomenjeno suverenost nad Reko.
Po tem drugem Rapallu se je sedaj nahajalo skupno okoli 650,000 Južnih Slovanov (Slovencev in Hrvatov) pod oblastjo italijanske države, ki je v samem začetku začela delati 'na tem da jih odnarodi. Z nobeno drugo narodno manjšino v Evropi se ni postopalo tako grobo kot s temi Slovani v Italiji. Njihov jezik je bil v kratkem času popolnoma potisnjen iz državnih uradov, sodišč, občin, šol pa tudi iz same cerkve; z ostrimi grožnjami se je poizkušalo zabraniti rabo istega tudi v privatnem življenju; po vrsti so bile uničevane slovenske in hrvaške prosvetne in gospodarske institucije vse do zadnje; zabranjena je bila Slovanska pesem in vsako društveno ali zabavno sha-janje Slovanov; pridržana so jim bila dovoljenja za izdajanje hrvaških in slovenskih časopisov in onemogočano čitanje knjik na maternem jeziku; kaznovano je bilo imenovanje slovanskih otrok s slovanskimi krstnimi imeni in končno so bili s silo dani italijanski priimki tisočem hrvaških in slovenskih, rodbin, da bi se iz njih na ta način s silo napravilo Italijane. S takšnimi pripomočki,
Vancouver — Rdeča Armada in Narodnoosvobodilna armada, so se združile. Kakšne misli spreletavajo po čliveku! Dogodek na katerega so čakali vsi pošteni Slovani skozi tisoči let, se je uresničil. Kmalu bo spet vsa Jugoslavija zadihala svobodno! Kmalu bo samozvani "nadčlovek" na kolenih prosil milosti tiste, katere je smatral za sužnje. Maščevani bodo grobovi naših junakov.
Kaj pomeni za nas združenje teh dveh bratskih armad ? Če hočemo na to odgovoriti moramo pogledati nazaj v zgodovino. Koliko krat so se Slovani borili za tuje interese. Koliko krat so se pa borili celo medseboj po zaslugi zunanjih in notranjih podžigalcev. In naposled koliko krat je v potokih tekla bratska kri zaradi nesloge in nesporazuma. Če to pomislimo,, potem nam je jasno, na kakšnem stališču bi bili danes Slovani, če bi se bili združili v davnini. Kakšno nevarnost bi za nas danes predstavljala "švabska" nadutost, če bi bili vsi združeni? Prav nobene ! švabske nadutosti sploh bi ne bilo. Niti Nemci niti nihče drugi bi nikdar ne sanjal o nadvladi sveta, če bi bili Slovani združeni. Tudi meje Slovanov bi ne bil Trst-Gdansk, pač pa Be-netke-Liibeck,, a trpljenja in gospodarske škode, ki smo jo podnesli niti ne omenjam.
Človek ne more da se nebi vprašal, zakaj ni torej prišlo prej do zedinjenja Slovanov. Mnogi slovanski misleci, so opominjali na to skozi stoletja. Govorite s priprostim ljudstvom katere koli slovanske narodnosti, pa ne boste nikogar našli, ki bi bil proti. Tako je danes, tako je bilo tudi v preteklosti.
Zakaj torej ni prišlo do združitve? Jaz mislim da nam je vzrok zakaj ni prišlo do tega, pokazala sedanja vojna bolj jasno kot kaj drugega prej. , Le poglejte vIoro,, ki jo igrajo danes bivši vodilni krogi po vseh Slovanskih državah, razen Sovjetske Unije. Kie ste videli še kaj bolj gnilega, ko-rupnega brez značajnega in nesramnega, kot so razne reakcionarne klike poljske, jugoslovanske in bolgarske vlade. Ni jim zadosti, da so skozi dolgo dobo rppali in izžemali svoje narode, am-
a še hujšimi (kot je bilo pretepanje, nekaznovati požig Narodnega doma v Trstu in druga nasilja) je državna o-blast Italije pritisnila, in to še pred fašizmom, da čim prej izbriše še poslednjo sled Slovanstva v naših krajih. Po prihodu Mussolinija na oblast, so bile sistematsko rabljene najokrotnejše kazni proti slovanskim narodnjakom, ki niso hoteli da se izneverijo svojemu narodu. Mnogi med njimi so bili zaprti, v zaporih so bili mučeni in po "špecijalnih tribu-nalih" obsojani na pregnanstvo, ječe ali smrt.
Za časa sedanje vojne pa so Italijani s sličnimi metodami, ali še krvoločnejšimi pripomočki (kot streljanjem talcev, ubijanje z lakoto v koncentracijskih taboriščih, uničevanjem celih naselbin, poizkušali odnaroditi še en milijon južnih Slovanov v krajih, katere je Italija, proti vsem mednarodnim zakonom in navadam, še za časa trajanja vojne, samovoljno anektirala, namreč v velikih delih Kranjske, Hrvaškega Primorja, Dalmacije in Boke, kakor tudi v Črni Gori.
Nasilni in čisto nečloveško postopanje službene Italije s svojimi slovanskimi podlo-žniki je že od davno poznano po celi Evropi, po poročilih podanih na mednarodnih sestankih narodnih manjših in po pritožbah poslanih Ligi Narodov, čeprav do
pak danes, do se gre njihovim narodom za biti ali ne biti in da se ti narodi sami branijo kakor vedo in znajo,, namesto da bi tem narodom vsaj pomagali, če so že prestrahopetni da bi jih na licu mesta vodili, pa tem narodom ob vsaki priliki mečejo polena pod noge, ter jim škodujejo kjer le morejo. Pri tem se poslužujejo takih laži, da Večkrat zasenčijo samega Goebelsa. Ko torej vidimo kakšni troti so vodili slovanske narode, ali se moremo potem čuditi, če ni prišlo do sloge med Slovani. Ali je potem čudno, če je bilo tem elementom več za tuje zlato,, osebni položaj in izdajalske napitnice, kot pa za dobrobit njihovih narodov.
Tudi Rusija, dokler so v njej vladali carji in njim enaki, ni bila nič privlačna za druge slovanske narode. Njeni voditelji so že poskrbeli za to. Saj je bila njena tiranija in revščina dovolj znana po celem svetu.
Toda pred petindvajsetimi leti, so Rusi in drugi narodi bivše carske Rusije, osnaži-li svojo hišo. Gniloba in korupcija se je razbežala na sve strani. Vse se je temeljito obrnilo na boljše in pravičnejše. Kako so na to reagirali prej omenjeni krogi v ostalih slovanskih državah? Ali so tedaj nastale kaj večje težnje za sodelovanje s Sovjetsko Unijo? Kaj še. Jugoslovanska reakcija, ki se v tem oziru najbolj odlikuje, dasi pa daleč nezaostaja tudi poljska,, ni hotela niti priznati bratske slovanske države, katera je postavljala temelj novega slovanskega in mednarodnega bratstva. Seveda bolj ji je šlo v tek kupčeva-nje z Hitlerjem in Musoli-nijem. kakor pa z bratskim slovanskim narodom.
Kakšni so pa izgledi za bodočnost? Navadni ljudje si predstavljajo v tem oziru marsikaj. Vsekakor prevladuje težnja med večino za združitvijo Slovanov. So pa tudi taki. ki so skeptični glede tega in trpijo strah pred svojo senco, približno strahu, ki so g atrpeli takoj prve dni, ko so nemške horda vdrle čez sovjetsko mejo. Taki navadno verujejo marsikateri izjavi in napovedi, katera pride iz nepremišljenih in pa nasprotnih krogov. Vprašanje ie: "Ali bodo Slovani vsaj od sedaj naprej
sedaj navedeno ni v neposredni zvezi s predmetom s katerim se bavimo, je važno in nujno, kjer je v vprašanju bodočnost tega prebivalstva, ki je dosti pretrpelo, da imamo stalno pred očmi kako je Italija — najprej "liberalna", potem fašistična Italija — skozi celo pokolenje postopala s svojimi meščani slovenske in hrvaške narodnosti.
To pravo mučeništvo južnih Slovanov pod Italijo je trajalo polnega četrt stoletja, a da se ni, za cel čas proti temu, do tedaj nevi-denemu nasilju, vzdignil, v kolikor je nam znano, noben italijanski glas iz Italije niti iz svobodnega inozemstva. Tudi to je potrebno vedeti in si zapomniti.
Šele ko je bila Italija premagana v vojni in mora, da plačuje za svoje vojne krivde, se pričenjajo Italijani spominjati, da imajo poleg vojnega dolga, na svoji vzhodni meji, še en neporavnan račun z južnimi Slovani, za katerega bodo morali odgovarjati pred; celim svetom.
Z razumljivim namenom, da svetovno javno mišljenje pridobijo za sebe, se je z njihove avtoritativne strani začelo razgovor o bodoči razmejitvi v Jugoslavijo.
Prva sta se javila v tisku znani italijanski socialno-demokr.atski pravnik g. Gae-tani Salvemini, ki se že dvajset let nahaja v Ameriki, kjer je postal državljan Združenih držav, a za njim stari italijanski diplomat in danes aktivni minister grof
hodili po poti sloge in sodelovanja?" Jaz mislim da bodo. Zakaj ? Zato,, ker kakor so se pred petindvajsetimi leti ruski reakcionarji razštrkali ne vse strani, ravno tako se bodo (deloma so se že) reakcionarji -lo-vanskih držav razpršili na vse strani in verjemite, da jih ne bo nikoli več nazaj. Kajti ljudstvo jih je spoznalo in bo vsakemu prav dobro pretipalo preteklost predno ga bo pustilo nazaj. Da bo pa ljudstvo vladalo po slovanskih deželah po tej vojni, o tem ni nobenega dvoma več. Dokaz za to so ljudski osvobodilni odbori, ki so bili vstanovljeni na osvobojenem teritoriju Jugoslavije, pa tudi Poljske, pa bodo še drugod. Glede ljudskih odborov mogoče napišem kasneje kaj več. Za sedaj rečem samo toliko,, da imajo ljudski odbori vso oblast, kar resnično pomeni oblast ljudstva v pravem pomenu besede. Kadar pa ljudstvo enkrat ima oblast in spozna njeno vrednost, mu je nihče več vzeti ne more.
Mogoče bo kdo mislil in reakcija bo gotovo kričala to, da je prišla Rdeča Armada, da si "osvoji" Jugoslavijo in da bomo odslej spadali "pod" Rusijo. Kdo tako misli naj si samo ogleda ustroj in ustavo Sovjet-Zveze same. Sovjetska Zveza sestoji iz mnogih narodov, nekateri izmed teh štejejo komaj po par tisočev prebivalcev. Nekateri izmed teh niso imeli svoje pisave (Alfabeta) in jim ga je mogla sestaviti sovjetska vlada, tako,, da so dobili podlago za razvitje svoje lastne kulture. Ti narodi si niso priborili pravic, katere imajo z orožjem, pač pa so jih dobili na podlagi čisto nove civilizacije, katera je upe-ljana v Sovjetski Zvezi.
S tega stališča mi moramo presojati pomen prihoda Rdeče Armade v Jugoslavijo. Kajti v tej novi sovjetski civilizaciji, se ni treba niti narodom niti nosamez-nikom boriti za svoje pravice. Tam so pravice naroda zaščitene že z državnim ustavom, ter so enako zaščitene za posameznika. Glavni steber na katerem sloni ta civilizacija, ie načelo priznanja svobode in enakopravnosti za vse in v vsih ozirih. To velja za skupine ljudi, kot je narod, ravno (Nadaljevanje na 4 strani)
Karlo Sforza, ki je tudi živel v Ameriki vse do predi kratkim.
G. Salvemini nam je ostal v dobrem spominu še iz časa po prejšnji svetovni vojni, kajti on je bil edini italijanski politik, ki je imel pogum, da javno reče da Italija nima nobene pravice do Dalmacije niti do Reke. Ali tudi on je bil soglasen s tedanjo aneksijo Primorske Slovenije in Istre k Italiji, čeprav je moral vedeti, da v teh krajih večino domačega prebivalstva tvorijo Južni Slovani.
Danes je g. Salvemini popravil svoje stališče v tem oziru, ali samo delno. On je svoje mišljenje o poraznavi spora o mejah med Italijo in Jugoslavijo podal v knjigi "What to do with Italy", katero je nedavno napisal skupno s George-om La Piana in izdal v New Yorku (v založništvu Duell, Sloan and Pierce). Na strani 209 te knjige pravi: "Vsak Italijan, ki ni zaslepljen z anek-sionističnimi nacionalističnimi pohodami, ki nimajo ničesar skupnega z nacionalno zavestjo, mora priznati, da na vzhodu od Gorice.in Trsta in na vzhodu od, Istre" (menda od Istre v ožjem smislu, z one strani 'Učke), "to je z one strani Trnovskega gozda in Monti della Vena" (Nanosa in Učke?) "živi kompaktno slovansko prebivalstvo od približno 250, OOOSlovanov. Ti imajo pravico se odcepiti od Italije in se pridružiti Jugoslaviji; to ni italijanski nacionalni teritorij, ampak slovanski nacionalni teritorij." čeprav ni jasno začrtana nova mejna črta katero Salvemini s temi besedami zamišlja, bi se gornje besedilo s številom 250,000 Slovanov moralo tolmačiti tako, da bi se morali Jugoslaviji pripojiti ne samo deli Kranjske anektivni po Italiji in mal del Istre onstran Učke (t. zv. Libur-nija) z Reko Zadrom in Las-tovom, ampak verjetno tudi severna polovica soške doline, kot tudi vsi Kvarnerski otoki. Za ostali del "Julijske Benečije". (Tako so italijanski iredentisti, pa za njimi službena Italija krstili Slovansko Primorje in Istro. Po tem tujem propagandistič-nem izrazu so naši storili i-me "Julijska Krajina", medtem bi po mojem mišljenju duhu narodnega jezika in stvarnosti boljše stalo ime "Primorska Krajina". "Krajina" kakor je znano, pomeni pokrajino ob meji. Pri nas je več pokrajin, ki se tako imenujejo. Od naših drugih Krajin bi se ta jasno ra-zločevala s pridevnikom "Primorska") kjer se nahaja 400.000 Južnih Slovanov in prav toliko Italijanov, g. Salvemini ne pravi izrecno. da bi morali ostati pod italijansko suverenostjo, ali je jasno vidno iz celega do-tičnega poglavja, ki objema strani 209-211 imenovane knjige. Očividno je, da takšna politična meja. ki bi presekala Sočo na polovici nje toka, bi nikakor ne bila naravna meja. Taka meja ne bi bila opravičena niti z etnografskega gledišča, ker na ozemlju odi Gorice do Učke, ki bi ostalo sporno med Jugoslavijo in Italijo, imajo Južni Slovani večino prebivalstva. Ko se, namreč, od-deli Furlansko nižino v okrožju Gradiške, katero mi ne zahtevamo za Jugoslavijo, in se odbije število poznejših južno-italijanskih doseljencev (tako imenovanih Meridionali) v Trstu, skupno število domorobcev italijanskega jezika komaj dosega 300.000, nasproti 400. 000 Južnih Slovanov, po Sal-veminiju. Ker večja polovica imenovanih 300.000 Italijanov stanuje v mestu Trstu, to v ozemlju zunaj Trsta, prihajajo na enega Italijana skoro tri Slovani. Ko se temu prida še Trst, so Slovani zopet v znatni večini.
Zatorej, čeprav bi vsi ita-lijani teh krajev bili volini ostati pod suverenostjo Italije (kar je zelo dvomljivo) vendar, ker so oni manjšina prebivalstva, se ne bi, z demokratskega stališča samo-opredelitve narodov, mogla opravičiti teza Salveminija. da bi ta kraj moral pripasti Italiji.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Kaj pomeni za nas združenje dveh bratskih armad
trst in primorje pripada jugoslaviji
sedmo vojno posojilo
Orožje je skoraj poglavitni del za dosego skorajšne zmage
Toronto — Stopnjema približujemo se velikemu dnevu, ko se bodo združile slavne armade Vel. Britanije, Sovjetske Unije,, Združenih držav, Narodno-osvobo-dilna armada Jugoslavije in drugih Zedinjenih narodov pod zmagoslavnim praporom popolnega poraza nemške fašistične oborožene sile v Evropi. Ta dan — če kdor drugi — ga željno pričakujejo narodi v Evropi, kateri so ne le živeli strašno življenje v okovih nemške fašistične tiranije, ampak so se tudi bojevali in se bojujejo na strani slavnih armad za svojo svobodo in narodni obstoj.
Ta slavni dan, če tudi so njegovi znaki že vidni, ni mogoče napovedati vnaprej in bi bilo napačno se podati iluzijam, da je že na pragu. Kajti odvisno je ne samo od naših državnih in vojaških voditeljev^ naše in drugih armad na vsih točkah bojne črte — vojnih zalog — ampak od nas sveh, to se pravi od vsakega državljana ne glede na njegov ali njen poklic, -da ravno zdaj pospeši tako produktivnost svojega dela, kakor tudi drugače pomaga za njegovo skorajšno uresničitev.
Z dne 23 oktobra začne kampanja za en bilijon in 300 milijonov dolarjev za sedmo posojilo zmage. Precej ogromna denarna vsota, toda skoraj malenkost s ozirom na vrednostno potrebo in pa vrednosti narodnega osvobojenja v okupirani in razdjani Evropi. Če je bilo prvo vojno posojilo vprašanje biti ali ne biti, je sedmo vojno posojilo vprašanje, do-gotoviti delo zmage ter vzpostavitvi trajnega mira.
S tega stališča moramo presojati sedmo vojno poso-
IZ URADA
jilo. Kupovanje vojnih bon-dov ni nobeno darilo,, ampak varnostna bančna vloga, katera omogoča nabaviti potrebna sredstva za armado na bojnem polju, kjer je orožje skoraj med poglavitnim vprašanjem za dosego zmage nad sovražnikom. In napram vidnim dokazom orožje kanadskega izdelka, je precej dobro znano po svoji kvaliteti in tudi činkovosti, posebno znani "Shotgun" in "Brengun" (Brzostrelke), katere izdeluje tukajšna John Inglis tovarna,, zelo moderno opremljena z tisoči raznovrstnih strojih in sistematično produkcijo o-menjenih brzostrelk, kjer je vposleno okrog 9 tisoč delavcev in delavk različnih nacionalnosti.
Uredništva raznih nacionalnosti so na licu mesta si ogledala tovarno John Inglis in Viktory Aircraft, na incijatiVo finančnega odbora za sedmo vojno posojilo. Za enkrat se moramo omejiti na obširnejšo razlago o uredbi omenjenih tovarn, delu pri strojih, varnostnih, pogojih za delavce,, delovni mezdi, plačanih počitnicah ter več drugih zadev poglavitno pri tem, za obnovo v civilno produkcijo,, enkrat za pozneje. Za sedaj za o-meniti je, da je produkcija kakor v John Inglis tako tudi Victory Aircraft zelo važna in nujna. Kajti ni izključeno, da tudi naši bojevniki v vrstah Narodno-osvobodilne armade pod vodstvom maršala Tita, poznajo vrednost "Shotgun-a" m "Brengun-a", kakor tudi; ogromnih "Lankester" bombnikov.
Vsak vojni bond je smrtni udarec fašizmu! Kupimo jih in z njimi pospešimo za-željeni dan popolne zmage!
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
IZJAVA KANDIDATA ZA McCORMICK WARD
Sudbury — V pripravah ! za volitve mestne zbornice (City Council) v Sudbury, Joe Billings, kot kandidat za McCormick Ward (vo-livno okrožje), je podal na-i slednjo izjavo:
"Več meščanov,, kateri me i poznajo kot enega, _ ki se [ močno zanima pri aktivnosti mestne uprave, je predlagalo, da prevzemem kandidaturo za mestnega odbornika [ v prihodnjih volitvah za me-i stano zbornico.
Jaz sem sprejel njihov predlog in obenem naznanim, da bom kandidiral za mestnega odbornika v voliv-1 nem wardu McCormick. Za-[ vedajoč se, da je to najbolj-[ ši način za služiti interesom naroda in mestu v splošnem.
Ker sem živel v tem me-I stu večino mojega življenja, [ so mi 'dobro poznani pereči f problemi, zadeve in potre-[' be ter želje Sudburških pre-bivalcv.
Ni potrebno biti ravno izkušeni odborniški izvedenec,, da ne bi vedel da je mnogo [ stvari, katere se morajo storiti. Bližnja bodočnost pred nami, bo zahtevala ljudje | posebnega značaja pri me-I stni upravi. Može s zdravim | pogledom v bodočnost nasel-[ bine, -delovne in pogumne, kateri pri njihovi aktivnosti so pokazali, da so odločni služiti dobrobiti narodu in naselbini.
Prihajajoče volitve se bodo vršile v času, ko bomo S mogoče praznovali zmago I in popolnim uničenjem nem-j: škega fašizma. Takšne stva-i ri, kot obnova,, zaposlitev, povojni načrti in nova pod-I vzetja, program za javna f dela. stavbivski program, davčne reforme, bodo na f dnevnem redu. Mi moramo f že radi te potrebe imeti me-l stno upravo, zastopstvo ka-[ tero bo pripravljeno pod-vzeti pogumne akcije na vsako zgoraj omenjena vprašanja. Takšen mestni , odbor, kateri bo vzpostavil [ nekaj novega v življenskem. i pomenu, preuredil d ose d a-[ nji način ter imel največjo : podporo naroda.
Pri naznanilo moie kandi-[' dature v mestni odbor, naj i omenim, da ne kandidiram [ iz nikakih strankarskih raz-I logov, ampak edino s željo,
služiti naselbini ter interesom narodna v splošnem.
Kot meščan in davkoplačevalec, nisem zadovoljen z akcijami od nekaterih dosedanjih mestnih odbornikov. Jaz sem trdno prepričan, da nekateri od teh gospodov m-so primerni in so nezmožni voditi dela pri mestni administraciji.
živimo v neprestanem zme-njavanju situacije in položaja. To potrebuje tudi povsem novi pristop k našim problemom mestne uprave. Mi potrebujemo može,, kateri so pripravljeni vzpostaviti resnične socijalne in družabne mere od katerih bo imela korist cela naselbina. Potorebujemo može, kateri bodo dejansko delali na tem, da se resnično tudi izvršijo zahteve davkoplačevalcev in meščanov v splošnem.
V kratkem času moj program bo izgotovljen, na kar ga bom dal javno v tisk tako, da bodo meščani mojega in drugih volivnih okrožij mogli diskusirati o njemu.
čeravno so volitve še par mesecev pred nami, podvze-mam akcijo sedaj, zato ker čutim, da se moramo intere-sirati pri mestnem vodstvu in stvareh,, katere so z njim v zvezi skozi celo leto in ne samo času volitev."
Vaš,
Joe Billings.
—5-
Minulega'tedna na vboro-vanju poljskih Nacionalistov, je govoril prof. Kircko-nell precej dobro znan posvoji proti-sovjetski gonji. Seveda tudi ob tej priliki se mi mogel premagati, da bi ne spregovoril nekoliko žgočih proti Sovjetski Uniji in proti tega, da ima sploh kakega opravka pri reševanju vprašanja Poljske.
"Mi ne smemo dopustiti "boljševizacije" Poljske, se je drl "veliki" prof. Kircko-nell pred zbranimi poljskimi nacionalisti, kateri pa so zopet na svoj način škripali s zobmi, vsaj nekateri izmed njih in se na skrivaj butali z komlci češ, ali slišiš, kaj pravi pan profesor. Pan pro-
Zbiranje materijala za slovenski arhiv
Dr. Boris Furlan je poslal SANSu iz Londona pismo, ki ga je prejel iz Slovenije — od drja. Jože Z-emljaka, načelnika odseka za informacije propagando pri predsedstvu Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta. To je baje prvi uradni dopis, ki je prišel iz osvobodilnega dela Slovenije. Glasi se : Odsek za informacije in propagando pri predsedstvu SNOS 7. aprila 1944
Uriverzitetnemu profesorju dr. Borisu Furlanu!
Odsek za informacije pri predsedstvu SNOS Vas prosi, da bi zbirali, odnosno organizirali zbiranje v anglc-a-meriškem svetu vseh člankov, časopisov, knjig, letakov, slik itd., ki se tičejo narodno osvobodilne borbe slovenskega naroda, ter ta material, kolikor je mogoče in v kolikor je aktualno zanimiv in uporabljiv, tudi pošiljali v Slovenijo. Ostale stvari pa hranite, da se po osvoboditvi prenesejo v domovino.
V ostalem se Vam odsek za informacije in propagando zahvaljuje za Vaše delo v Angliji ter upa, da bomo kmalu, lahko z vami navezali tesnejše stike.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Načelnik odseka: Dr. Joža Zemljak.
(PEČAT)
Besedilo pečata: Pred-stvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta — Odsek za informacije in propagando.
Simbol na pečatu: Obris Triglava, nad njim pa petokraka partizanska zvezda.
Dr. Furlan je v svojem pismu priporočal ustanovitev posebnega odseka v okviru SANSa, ki bi organiziral zbiranje vsega tega materiala in ga začasno hranil v Ameriki. V poštev bi prišle vse tiskane stvari, tudi programi in letaki, izdani ob priliki shodov, zborovanj, veselic
(Srbom, Hrvatom in Slovencem v Jugoslaviji podan preko BBC iz Londona 12. septembra 1944.)
Nj. Vel. Kralj Peter II je 12. septembra 1944. podal v srbsko-hrvatskem jeziku, preko BBC iz Londona sledeči govor:
Dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci!
"V teh odločnih in za Jugoslavijo velikih dneh, s zmagonosno armijo Sovjetske Unije na eni strani in Velike Britanije in Združenih držav na drugi strani naših mej, ko se je zarja svobode končno pričela, poživljam vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se zedinijo in da pristopijo k Narodni osvobodilni vojski, pod vodstvom Maršala Tita.
"Moja vlada je pod svojem Ivanom šubašičem, v polni moji znanosti in odobravanju, zaključila važne in koristne razgovore s to našo narodno vojsko, ki je enodušno priznana, podprta -in pomagana od strani naših Velikih zaveznikov, Velike Britanije, Sovjetske Unije in Združenih držav Amerike.
"Samo tako zedinjeni v
fesor, ki je imel govoriti o Poljski in njenih mepah, 75 odstotkov svojega govora je posvetil žgoči gonji proti Sovjetski Uniji in drugih 25 odstotkov o poljski begunski vladi v Londonu. V bistvu o Poljski ni povedal ničesar.
Pa bo morda kdo rekel, da profesor ni zmotljiv. Seveda da je in celo zabrete v takšno kašo, da se mu učenci smejejo!
itd., letniki slovenskih in jugoslovanskih časopisov, angleških časopisov, magazi-nov in revij.
Dr. Furlan nadalje priporoča, če bi se ta akcija razširila tudi na nabiranje znanstvenih in leposlovnih knjig Knjižice v Sloveniji so večinoma uničene.
SANSov novi izvršni odbor je na svoji prvi seji 4. septembra razpravljal o obeh pismih in zaključil storiti vse v svoji moči, da se ugodi prošnji in priporočilu. V posebni odsek za zbiranje slovenskega in angleškega materijala v Ameriki o borbi
slovenskega naroda so bili izvoljeni: prvi podpredsednik Janko N. Rogelj, zapisnikar Jakob Zupan in odbornik Krank Zaitz. Exoffi-cio člana tega odseka sta tudi predsednik Kristan in tajnik Kuhel.
Naše ameriške rojake prosimo, da kooperirajo s tem odborom ter takoj pričnejo zbirati v svoji okolici ves primeren material, za katerega prosi odsek za informacije in propagando S-NOSa. Obdržavane so bile že številne, veselice, shodi, in druge prireditve. Ob takih prilikah so morda bili rabljeni letaki, pamfleti, spo-redni programi, vstopnice itd. če jih še imate ali če jih ima odbor ali kateri drugi rojak, zberite jih in jih od-pošljite v SANSov urad. To velja tudi za članke in spise v lokalnih ameriških časopisih in revijah. Zbirajte vse, če so tudi dopisi nasprotni osvobodilnemu gibanju ali njegovemu vodstvu. Vse to bo služilo za zgodovinske podatke o najvažnejši točki zgodovine slovenskega naroda. Slovenski narod je že sedaj radoveden, kako smo mu slovenski Amerikanci pomagali v njegovi veličastni borbi do zmage. Radoveden je tudi, kdo mu ni pomagal ali celo z vsemi silami nasprotoval. Tudi to bo zapisano v zgodovini.
Pošiljka iz starega kraja
SANS je prejel iz starega kraja pred nekaj dnevi zaboj raznega gradiva, ki se tiska na osvobojenem delu
borbi, boste v stanju obvarovati neokaljeno čast in slavo Jugoslavije in da z odločno zmago kronate ono slavno venčano legendo junaštva in ljubavi po svobodi, ki Vam je že davno pridobilo oduševljenje sveta.
"Z vašo enoto in bratskem sodelovanjem, boste uničili vse sovražnikove načrte, tako da bo naša domovina dosegla svojo drago odkupljeno svobodo in poleg ostalih Združenih narodov in celokupnega svobodoljubečega človeštva krenila k srečnejši bodočnosti miru in pravice.
"Nikdo, ki je pričakoval ali še zmirom pričakuje podpore od sovražnika na škodo interesa svojega lastnega naroda in njegove bodočnosti in ki ostane še dalje gluh temu pozivu, ne bo izbegnil žigu izdajalca pred svojim narodu in pred zgodovino.
"S tem poročilom strogo obsojam zlorabo imena Kralja in avtoriteto Krone, s katero je napravljen poskus, da se opraviči sodelovanje s sovražnikom in da se tako izzove nesloga v našem narodu, ki je v polnem teku njene borbe in v najtežjih dneh njene zgodovine, od čegar je mogel da se koristi samo sovražnik.
"S spoštovanjem onim ki so padli, pozdravljajoč vašo borbo in izr.azivajoč Mojo zahvalnost našim Velikim Zaveznikom, Vas poživljam, da raširenih src pričakate zmagonosno zavezniško -ar-m-ijo, ki pride da Vas podpre pri polni ustvaritvi osvobo-jenia naše domovine.
"Naj živi naša Velika, svobodna in federativna Jugoslavija."
ZOJSA.
Slovenije. Vsebuje številke raznih časopisov, brošur, letakov, razglasov in člankov, tiskanih mimeografiranih in tipkanih. Ob priložnosti se bo priredila razstava vsega tega in sigurni smo, da bo vzbudila veliko začudenja, presenečenja in navdušenja. Razne informativne članke in spise bomo dali objaviti v naših listih. Pazite na nje. Razodete bodo razne zadeve in novice, ki vas bodo gi-nile do solz v občudovanju ogromne borbe, ki jo vodi ta mali, izdani, a nepremagani narod. In razsrdile in zgražale vas bodo novice o raznih izdajicah, nekdaj uglednih prvakih slovenskega kulturnega, političnega in verskega življenja, ki pa danes služijo krvniku Slovencev in vsega slovanstva — Hitlerju — in zapeljujejo nedolžne fante in može, da prisegajo zvestobo do groba — firarju nemškega raj ha, SS-ovsem in proti zaveznikom. Na eni strani si vije cvet naroda la-voriko večne slave, na drugi strani pa brezvestni hitler-janski hlapčoni onečaščajo slovensko ime in slovensko čast.
Razno
Takoj po konvenciji SANSa so bili poslani čeki za dnevnice vsem delegatom, članom izvršnega in širšega odbora pa tudi za vozne stroške. Nekateri delegati so odklonili položiti račun in so darovali vsoto SANSu. Imena teh bomo objavili drugi teden. V imenu izvršnega odbora jim izrekam globoko zahvalo. Nekateri delegati pa sploh računa niso položili. Te prosimo, da to storijo čim preje. Če kateri izmed upravičencev ni prejel čeka, naj nas nemudoma ob-veeti,
V petek, 22. septembra se vrši v Pittsburghu letna seja Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev. Ta odbor je bil organiziran na podlagi resolucije, ki jo je sprejel slovenski rodni kongres, in na iniciativne korake, ki jih. je podvzel SANSov izvršni odbor. SANS je podprl Združeni odbor tekom enega leta v znesku deset tisoč dolarjev. Nikdo ne more zanikati, da ni ta odbor pod predsedništvom Lo-uisa Adamiča dosegel velikega uspeha, ki se sedaj zrcali v prijateljskih odnoša-jih, ki jih imajo zavezniške sile z Narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita. Do teh prijateljskih odnošajev je v veliki meri prispeval tudi SANS in Združeni odbor. Na seji 4. septembra je izvršni odboir izvolil sledeče zastopnike za Združeni odbor: Louis Adamič, Etbin Kristan, Janko N. Rogelj, Fred A. Vider, Mirko G. Kuhel, Albin Novak in Frank Zaitz. Ker se sestra Novak ne bo mogla udeležiti prve seje, jo bo nadomestoval brat Vin-cent Cainkar. Omenjeni bodo tudi Sansovi delegati na drugem zborovanju Vseslo-vanskega kongresa, ki se vrši v Pittsburghu 23. in 24. septembra.
Razni časnikarski poročevalci, ki so se udeležili SANSove konvencije, so podali zelo ugodno sliko o poteku tega zborovanja. SANS jim je hvaležen za ugodno reportažo, kakor tudi za moralno pomoč, ki so jo njihovi listi do sedaj nudili SANSu. želimo, da se tudi naši roia-ki zavedejo podpore SANSu naklonjenih listov in jih podpirajo.
Do predsedniških volitev je le še nekoliko tednov. Dolžnost vsakega državljane je, da na volilni dan voli za eno ali drugo politično stranko in njune kandidate. Slovenski Amerikanci imamo tudi svojo dolžnost kot državljani. Da jo izjavimo, se moramo registrirati. Kdor še ni registriran, a ima pravico voliti, se naj registrira pri svojem volilnem odboru takoj, dokler je še čas. Slovenski Amerikanci moramo podpreti one kandidate, ki so naklonjeni Zedinjeni Sloveniji in federativni Jugoslaviji.
Mirko Kuhel, tajnik.
Sudbury — Naše daljne aktivnosti pri nabiranju potrebščin za naše brate in sestre v domovini, se neumorno nadaljujejo, pa tudi z pridobivanjem novih članov in članic.
Naš krožek žena, prednedavnim vstanovljen, šteje 70 članic. Ravno včeraj, oziroma dne 2 oktobra smo napravile 6 zabojev obleke in 3 zaboja obuvala v skupni teži 1300 funtov. Za omeniti je trgovino "Novički", katera je ponovno darovala 50 parov ženskih čevljev ter 50 ženskih oblek.
Zato rojaki vredno je da podpirate to trgovino, kadar potrebujete različne stvari pri našem gospodinjstvu.
Ko sem čitala v Edinosti pismo zdravnice partizanke Dr. Jelka Vesenjak, sem se čudila, kje more ženska imeti toliko moči, da vzdrži toliko težev in nadlog.
Naprimer v svojem pismu dobesedno pravi: "že tri mesece je minulo, ko spim oblečena in obuta, hodimo cele noči v vodi, blatu in temi, glad, nespanje, nevarnost. Trikrat sem še ušla smrti, klanju. . ." Tako pravi Jelka.
Draga sestra, ali si malo pomislila, kaj vsebujejo gornje besede ako bi morala dejansko slediti partizan-kam po njihovi poti — mu-čenic. . . ? Prav gotovo da ne bo odveč ako me tukaj delamo, da jih oblečemo če tudi bi si morale od svojih ust odtrgati košček kruha in ga deleti z njimi. Njihova junaška vztrajnost je vredna našega truda in bodimo
svetIdločil odpo-
slati 3.000 ton
so izpolnili svojih obljub, da to store čimprej mogoče. Denarna vsota v danih obljubah,, katera do danes ni izplačana bi znašala okrog 50 tisoč dolarjev, va katero pa je mogoče kupiti 1000 ton prvovrstne pšenične moke. Zato ne odlašajte z obljubami glede denarne pomoči.
Izvršni odbor se nadeja, da se bodo tej akciji priključili tudi se oni bratje in sestre, kateri do danes niso sodelovali z Svetom ali pa so delali neodvisno. V tem smislu je poslano pismo glavnemu odboru HSS v Kanadi.
Iskoristimo to priložnost bratje in sestre, da bomo res naložili parnik z našimi prispevki in darili junaškim bojevnikom in bojevnicam ter narodom v splošnem v Jugoslaviji.
Noranda — Cenjeno uredništvo, prosim vas da bi priobčili naslednjih par vrstic v Edinosti, za kar vam se vnaprej zahvaljujem.
Pred nedavnim nas je tukaj obiskal brat Joe Miketič, kateri je ob tej priliki govoril na shodu, katerega se je vdeležilo lepo število poleg sobratov Slovencev, tudi nas Hrvatov in Srbov. S posebno vnemo smo poslušali govor brata Miketiča in mu smo hvaležni za njegov obisk. Zatem nas je obiskal kot znano brat Nikola Ko-vačevič, glavni organizator Sveta Združenih Kanadskih Južnih Slovanov. Ob tej priliki je sklican javni shod. na katerem je govoril brat Ko-vačevič ob precejšni vdelež-bi tukajŠnih priseljencev.
Brat Kovačevič je govoril o vlogi Združenega Odbora in potrebi pridobivanja novega članstva, kakor tudi zbiranjem pomoči za naše trpeče brate in sestre v stari domovini. Ob tej priliki smo si nadeli nalogo poleg zbiranja druge pomoči za naš narod v stari domovini, pridobiti 200 novih članov,, Kampanja je v teku in upamo doseči uspeh. Tem potom enako izrekamo zahvalo bratu Kovačeviču za njegov obisk in tako lep govor na shodu.
Ko sem že pri poročilu iz naše naselbine, je enako moja želja povedati par besed o naših bratih Slovencih in njihovem pokretu. namreč Zveze Kanadskih Slovencev,
ponosne na naše partizanke.
Mislila sem si bogve če je še živa da bi sprejela našo pošiljko,, ker je pismo pisala še pred ustanovitvijo druge fronte v zapadni Evropi. Prav rada bi slišala še o njej.
Čitala sem tudi med; drugimi zanimivosti Titov govor od drugi obletnici Dalmatinske brigade. To mora razveseliti vsakega Slovenca in Slovenko ter Jugoslovana. Naj pri tem omenim njegovo izjavo o našem slovenskem Primorju. Namreč rekel je: "Cela pokrajina Trst in Primorje pripada Jugoslaviji, ne Italiji ali komu drugemu. . ."
To pomeni, da celo Primorje na vzhodni strani Jadranskega morja, morajo nam dati nazaj ter poravnati krivico katero so nam delali različni rojarji in o-kupatorji. Ko to rečem, vem
kaj rečem, Se li spominjate, kako so Laki požgali slovenski Dom v Trstu, kjer se je tiskala Tržaška Edinost., katero ime nosi naša Edinost tukaj v Kanadi! Se li spominjate, kako so streljali slovenske sinove v Bazovici in naposled, kako so pili Slovenci Ricinovo olje, ter še mnogo takih okrutnih spominov iz okupiranega slovenskega Primorja! In vse to se je dogajalo, ko so drugi narodi vživali mir, da pravim mir, toda za Slovence, ga ni bilo. Umirali so po ječah samo zato,, ker niso odnehali bili Slovenci, ker se niso udali tujcu. Raje so začasno pili grenko žolč tujčevega nasilja v popolni zavesti, da pride dan osvobojenja, če tudi razdeljeni med več držav, kakor Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Sedaj pa je prišla ura, ko se bo vse to moralo poravnati. Zato nam je Titov govor ne-sposredno opomin, da vztrajamo in da si gradimo neo-majano edinstvo med seboj.| kako bi tudi mi dvignili močen glas pri rešitveni mizi: "Cela pokrajina Trst in Slovensko Primorje pripada nam in nikomer drugemu." Pripada slovenski zemlji, ne glede kako mislijo posamezni sebični italijanski krogi. Preveč in preveč gorja smo prestali Slovenci, da bi bili pohlevni in tihi. Ogromne nedolžne žrtve, morajo biti zdaj merilo pravice Slovenskega naroda, za njegov na-daljni obstoj. Na našem Jadranskem obrežju naj zašije solnce svobode in v tem znamenju polagamo največje zaupanje Narodnoosvobodilni vojski pod vodstvom maršala Tita, da ne bo nihče nikdar več streljal naše fante v hrbet na njihovi* lastni zfcmlji.
Mary Smrke.
katere odsek je tukaj vstanovljen pred nekaj manj kot enim letom. Važno pa je z,a pripomniti, da so bili tudi pred vstanovitvijo odseka Zveze, požrtvovalni vsaj nekateri Slovenci, kateri si so mnogo prizadevali na tem, da se vstanovi odsek Zveze in razširi njihov list Edinost.
Kakor prej tako tudi sedaj v tem oziru gre večja zasluga prijatelju in tovarišu J. Modic,, kateri se je mnogo trudil pri vsemu temu. Za času obiska br. Mi-keliča v to naselbino, brat Modic, je podvzel vse potrebno za sklicanje shoda. Kar je pa še lepše in primera vredno, on je v zvezi z vsimi drugimi naprednimi organizacijami za boljše sodelovanje in razumevanje. Zato je le na svojem mestu, da gre priznanje br. Modicu v tem oziru in bi ne bilo pravilno da si kdor drugi pripiše njegove zasluge in drugih marljivih Slovencev. Kajti tudi imamo pač takih, kateri se kaj radi pohvalijo s zaslugami drugih.
Tukaj smo sedaj^ precej zaposleni s zbiranjem pomoči za stari kraj, obenem pa apeliramo na vse druge či-tatelje, da store v svoji naselbini kar največ mogoče v tej plemeniti stvari bodisi z obleko, obutvijo ali pa denarno.
"Smrt fašizmu — Svoboda narodu!" Naprej bratje Slovenci!
I	F. Kupina.
Govor Njegovega Veličanstva Kralja Petra II
Kirckonell pretaka kro-kodilske solze
tudi v norandi smo na delu
delo jugoslovank v timminsu
Timmins — Kakor smo že poročale, se žene našega krožka sestanemo vsaki torek, sredo in četrtek, v tednu z namenom, da šivamo, likamo in delamo vse kar je potrebno pri zbrani obleki,, da je čim lepše in čedno u-rejena predno gre v zaboje. To delamo s željo, vedoč da je vsa ta pomoč namenjena našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, katero smo sami zapustili pred leti in želimo, da bi bila čimprej osvobojena.
Do danes imamo že zbrano precej obleke in obutve, pripravljeno v zabojih okrog 800 funtov teže.
Naše sestre Pepca Zame j c an Ana Cividini, ne umorno poleg svojega dela, šivajo na šivalne stroje,, popravljajo obleko in takorekoč iz stare prenarede novo obleko,, posebno za naše malčke, mlade in korajžne pionerje, ki so se v marsikaterih ozirih pokazali v junaških činih odrastlih ljudi. _
V	nedeljo dne 24 septembra smo priredile večerinko. Vdeležba je bila primeroma dobra, sicer ne tako kot smo pričakovale. Smo bili pa toliko bolj korajžni in marljivi, kolikor nas je bilo navzočih. Kajti tudi me žene smo vesele, ko vidimo da se naši možje in fantje lepo zabavajo.
V	Timminsu je že stara navada, da se ob taki priliki draži kakšen predmet. Sreča nam je bila naklonjena z tem, da nam je v ta namen podaril Nik Bračika, lepo posteljno pregrinjalo,, katero je dobil na dražbi Pavel Rajakovič.
čisti dobiček je znašal $109.43. Za to vsoto bomo nakupile potrebne obleke in obutve. Naj se tem potom iskreno zahvalimo vsim vde-ležencem, kakor tudi vsim, ki so na kakšen koli način prispevali k uspehu.
Najlepše pozdrave akti-vistkinjam ženskih krožkov!
M. Slak.
delo nadzornega odbora
Toronto — Ker mi je bilo na drugi konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev ponovno dano mesto v nadzornem odboru za prihodnje leto in ker sem opravljal isto nalogo zadnje leto, mislim da bi bilo umestno, da se nekoliko poroča na tem mestu o delu katero mi je poverjeno.
Sicer pa upam da je vsakemu članu Z.K. Slovencev ali naročniku lista Edinosti znano, da so vsi dohodki kakor tudi izdatki Zveze m E-dinosti; pod istem nadzorstvom, kateremu je dana na: loga, da pregleda najmanj enkrat celo imovino pri Edinosti, dočim pri Zvezi dvakrat na leto. To je asesment od članstva in kakor tudi naročnine in dobrovoljni prispevki za vzdrževanje Edinosti. Da ne bo kake dvombe za posameznika, naj tukaj na kratko povem v kake svrhe se rabi denar. Naprimer: Članarina in pristopnina, katera je za moške člane 25 centov mesečno za ženske 10, pristopnina pa je 25 centov za vse člane obojega spola enako, del tega denarja gre za vzdržavanje Zveznega urada, to je papir, znamke in poštni stroški, dočim vsi ostali dohodki so pa dosedaj bili odobreni za pomoč narodu v domovini.
Kar se pa tiče dela v uradu ali izven urada Zveze, je dosedaj bilo tudi brezplačno. ^
Glede Edinosti je pa razumljivo vsakemu naročniku ali članu Zveze, da se E-dinost ne more izdržavati od samih naročnikov, katerih je dosedaj nekaj nad en tisoč. Naročnina letno stane $3.00, poleg tega če pomislimo da se za vsak izvod plača samo za tiskarno $52.25, pomeni da dosedanji naročniki pokrivajo komaj polovico celotnih izdatkov. Ako prišteje-
mo urednikovo plačo $30.00 na teden, pa stroški urada, potem nam bo jasno da je potrebna kampanja za dob-rovoljne prispevke vsako leto, katero moramo vpošte-vati ako hočemo imeti svoj časopis tukaj. Ker se je število naročnikov povečalo in se sorazmerno povečuje, je zadnja konvencija zaključila, da se namesti pomožnega urednika s plačo $25.00 na teden. Torej to so izdatki, kateri so vezani listom in brez katerih bi list ne mogel izhajati. Posebej to je važno za bodočo kampanjo, katera je odložena za daljšo dobo radi kampanje za pomoč staremu kraju, namreč začne z prvim januarjem.
Naj še tukaj omenim, da sem imel priliko govoriti z partizanom, sedaj politični častnik partizanske ladje, katera se nahaja v kanadskih lukah, kateri pa je po opravkih prišel v Toronto, ter oblečen v uniformo Osvobodilne armade. V kratkem pogovoro ki sva ga imela, mi je razložil jako veliko. Naprimer dejal je: "Današnja Jugoslavija je povsem nekaj drugega, kakor si jo mogoče vi tukaj tolmačite. Narod je združen in je neločljiv ne po veri, narodnosti ali imetju. Posebno vlogo pa igra mladina v borbi proti okupatorjev. Pripomnil je, da smo lahko vsi ponosni, da smo sinovi narodov Jugoslavije. Toda ob pripovedovanju strašnih zločinov, ki so jih prizadeli sovražniki našemu narodu, človeka spreleti groza. In ravno radi tega, je potreba temvečja da zberemo čimveč pomoči tukaj, kajti tam narod nima odkod vzeti ali si pa nabaviti potrebno obleko, obutev itd. In narod pričakuje od nas pomoči, je dodal pri zaključku politični častnik, Ni-kola Vukša.
Joe Sheryak.
Iz glavnega tajništva Zveze
(Iz 2 strani) ši izseljenci v Montrealu.
V zbiranju pomoči te plemenite svrhe nam nudijo zelo izvrsten primer Wind-sor, Port Arthur, Sudbury, Timmins, Vancouver, Kirkland Lake, Toronto itd. V Windsorju so poleg Združenega Odbora, naše žene osnovale svoj lokalni krožek pod imenom, "Krožek Demokratičnih Jugoslovank",, kateri je kaj v kratkem času znatno pospešil celotno aktivnost za pomoč narodom Jugoslavije. Zbrale so v nekaj dneh veliko količino ženske in moške obleke, obutve, posteljine, ter še druge raznoterosti potrebne v starem kraju. Na enaki način v aktivnem delu su tudi žene v Sudbury, Timminsu in Torontu. Da pa v organiziranju takih krožkov tudi naše Slovenke ne izostajajo, nam nudijo za te plemenite svrhe prav lepi primer iz Timminsa in Sudbury, kot ste v zadnji izdaji Edinosti poročale Margareta Slak in Mery Smrke, pred tem pa Katarina Crnek iz Windsorja. Tudi v drugih naselbinah so naše rojakinje na delu od kjer pa nimamo zadostnih podatkov. D,a narod resnično pomaga dobrodelni namen se vidi v tem„ kot naprimer tukaj v Toronti, so zelo redki slučaji med našimi Slovenci, da nebi absolutno nič prispeval za to dobrodelno in plemenito svrho.
Kot je že označeno pokret Kanadskih Južnih Slo-
vanov, je samo začasen in ni stalen. Da bi uspešno izvedel zaključke svoje prve konvencije, je potrebna vsesplošna pomoč od nas vseh v denarnih in obenem materijalnih prispevkih. Posamezne naselbine so si že določile svoje kvote. Naprimer Toronto, si je določila pridobiti 1000 novih članov, za 1500 oseb obleke in obutve in k ostalim $10.000, naknadnih $3.000 denarne podpore. Dočim iz posameznih naselbin,, razen Montreala in Windsorja katera sta v medsebojni tekmi za večji uspeh in da Sudbury poživlja Toronto na dvoboj, nismo dobili o določenih kvotah poročil. Kaj je z ostalimi našimi naselbinami, posebno onimi kjer se prilično šte-
vilo naših rojakov nahaja?
Zdaj, ko je pot odprta za odpošiljanje obleke ter drugih daril direktno potom jugoslovanskih parnikov iz tu-kajšnih pristanišč v Jugoslavijo, je zelo važno in potrebno, da založimo vse naše energije za pospešitev tega plemenitega dela. Posebno naši odseki Zveze naj zavzamejo v tem delu prva mesta, da dajejo ostalim vzgled v tem oziru.
Pomoč našam bratom in sestram, je nujna in potrebna. Ne odlašajmo in ne pre-mišljujmo! Ždaj„ ko so v največji stiski in potrebi — pomagajmo jim! Pomagajmo našemu narodu, da mu s tem otrnemu marsikatero brezpotrebno grenko solzo.
Frank Lavrič, gl. tajnik
well - kaj na to pravite v torontu
MESTNEMU ODBORU JUŽNIH SLOVANOV V TORONTU
Junaška obramba Sevastopola
Surbury — Dragi bratje in sestre! Pri nas kampanja za pomoč Jugoslaviji, je v polnem zamahu. Zbiramo denarno in tudi materijalno pomoč. Mestni časopis in tudi radio, sta že nekaj krat oglasila našo kampanjo. V časopisu je bila natisnjena slika našega skladišča, kjer se čisti in lika zbrano obleko. Vsako nedeljo se govori preko radia in prihodnjo nedeljo bo iz prižnic v cerkvah naznanjena naša kampanja.
sin pri partizanih oče pa v nazadnjaški organizaciji
iz greightona poslali preko 500 dol.
Creighton Mine — Demokratski Odbor Južnih Slovanov, priredil je piknik dne 27 .avgusta v Spark Dvorani v prid pomoči Narodno-osvo-bodilni vojski. Piknik je uspel prav dobro. Ker je bilo prav lepo vreme tudi vdeležba je bila polnoštevilna iz okolice in Sudbury. Ob tej priliki smo na javni dražbi imeli tudi krasen predmet* namreč pušter, katerega je poklonila g. Mery Kružič iz Garson-,a, kateri je prinesel skupaj $45.00. Poleg tega ste bili tudi dve kraljice piknika in sicer Miss Slavica Novosel in Miss Anka Maj-nerič. Zmagala je Miss Slavica Novosel z vsotom $102. 03, dočim je Miss Anka Maj-nerič zbrala $83.38.
Čisti dobiček znaša $536. 63. Za kar se zahvaljujemo zdeležencem, kakor tudi vsim ki so na kateri koli način pomagali, posebno p,a našim dekletom, ki so tako mrljivo zbirale za narodno stvar.
Mi apeliramo na vse priseljence izven Jugoslavije, ne glede kje se kdo nahaja da ravno zdaj založi vse sile zbiranju pomoči za naš narod v starem kraju. Zdaj ni
času za odlašanje ali za premišljevanje,, zdaj je treba napeti vse sile in prožiti vso pomoč, da olajšamo skeleče rane našim bratom in sestram v stari domovini, kateri
Hinko Šojič, se je nahajal začetkom leta 1943 v Wind-sorju, ter je eden od grupe jugoslovanskih aviatikov kateri so po zlomu jugoslovanske vojske odleteli v Sovjetsko Unijo in pozneje'pri-speli v Združene države z namenom, da se izvežbajo rokovati z novimi letali in naposled, da odidejo za Bližnji Vzhod in se stavijo na razpoloženje v službo v borbi proti sovražniku. Bili so štiri skupaj med temi najstarejši Šojič, aviatiška narednik.
Kot znano za ono dobo je v tej zadevi gospodaril tedanji jugoslovanski ambasador Fotič. Ta jih je silil, da vstopijo v ameriško armado, kar so pa omenjeni štiri od klonili. Zato jih je Fotič po slal v Kanado polkovniku Saviču, kateri je organiziral "jugoslovansko vojsko" v Windsorju. Savič, misleči da se nahaja nekje v "Jugosla vi.ji", kjer je bila sama be seda polkovnika bolj strah kot skoraj kaj drugega, je dal štiri jugoslovanske avi-j.atiče zapreti. Ker pa je ta zadeva prišla med naše ta-mošnje priseljence in iz strahu pred javnim mnenjem polkovnik Savič, jih je izpustil iz zapora.
Na njihovo zahtevo tedanja jugoslovanska vlada je poslala jih v Kairo, na kar so se nekateri od njih pridružili Narodno-osvobodilni armadi maršala Tita. Omenjeni Sojač, je napisal pismo Djoki Rošulovu v Windsor-ju in med drugim pravi, da je sin Petra Bulat, komandir divizije Narodne-osvobodil-ne vojske, dokler sam oče, je član in eden od voditeljev nazadnajške organizacije Srbske Narodne Obrane. Tako je sin na strani naroda in narodnih interesov, oče pa na strani sovražnika iri proti narodnih interesov. Pismo, ki ga je napisal šojič se glasi:
"Tovariš Djoko! precej časa je preteklo odkar nisem dobil pisma od tebe in tudi drugih iz Windsorja. kljub temu, da sem vam vsim pi-
Slavica Novosel, zmagovalka in Anka Majnerič iz Creightona.
so skozi zadnja tri leta pod-našali neizrecive težkoče in se junaško borili za narodno čast in osvobojenje.
V imenu odbora se še enkrat prav lepo zahvaljujemo vsim vdeležencem, pose-
bno pa g. Mery Kružič, ki je poklonila tako lep dar v to plemenito svrho.
Dne 10 septembra na seji našega odbora smo zaključili poslati $500.00 Svetu Kanadskih Južnih Slovanov v Torontu. ter $25.00 za pomoč jugoslovanskim begun-lem v Egiptu. Zaključili smo tudi, da se zbira obleka in obutev. Zato apeliramo na vse, če kdo ima kaj za odati,, da to sporoči odboru..
Odbor za tisk.
sal v teku preteklega in tega leta. Ali niste morda odgovorili ali so pa "bratje" četniki na cenzuri zavrgli moja pisma, sicer pa ne morem trditi. Mislim pa, da je ta nevarnost vsaj zaenkrat odstranjena od teh nezavestnih siromakov in vsled tega sem se odločil ti napisati neke novice.
Jaz se nahajam v Narodno-osvobodilni vojski od pr-kega januarja tg. 1. in sem prav v bližini naše domovine, izvršujoč vsakodnevne zrakoplovne naloge za Jugoslavijo. (Nadajam se da si slišal, da je zrakoplovstvo Narodno-osvobodilne vojske stopilo v borbo dne 18 avgusta). Končno prišel je dan, kateremu sem- se tako veselil in ga z željo dočakal. Zdaj mi ne moreš več reči to, kar si rekel dne 18 februarja 1943 leta pri večerji pri tovarišu Filipič. . .
Jaz sem danes bojevnik v vrstah Narodne-osvobodilne armade — bojevnik v zraku, to vedi Djoko, da se borim proti krutega sovražnika z vso svojo urnostjo in sposobnostjo, ter da dajem od sebe vse kar zmorem, da čimprej izženemo sovražnika iz naše zemlje, da bi začeli živeti srečnejše an mirnejše življenje v svoji hiši in z svojimi dragimi, kateri nas tako željno čakajo.
Ne morem ti opisati, kako težko je leteti nad svojo zemljo — zemlja ki je naša in pripada samo nam in samo mi imamo do nje pravico, a se ne smeš spustiti na njo vedoč, da vlada pustoš, ropanje in umor z strani sovražnika. Toda nadejam se, da ni več daleč dan, ko ti bom lahko pisal iz domovine z katero bodo upravljali njeni najboljši sinovi.
Siguren sem, da ste zbrali precej lepo denarno vsoto v Kanadi, za pomoč Narodnoosvobodilni vojski. Prosim te, povej vsim tamkajšnim rodoljubom, da delajo kar največ mogoče z,a pomoč Narodno-osvobodilni vojski, ker ona je nosilec in danes podnaša največje breme domovinske vojne za združitev srečnejšo in lepšo bodočnost narodov Jugoslavije.
Povej Petru Bhlatu, da sem slišal, da sta njegova sin in hči živa in zdrava, sin pa je komandant- ene divizije Narodne-osvobodilne vojske. Tudi mu povei. da so niegovi prijatelji: Stojano-vič. Besar.abič in Prostran, pri "caru" in so postali "carski oficirja".
Pozdravi vse druge prijatelje v Wind'sorju.
Vaš vdani, Hinko.
V cerkvenem "biltenu" so priobčeni članki. Tudi rdeča Križ nam gre na roko. Delavske unije bodo na glavni seji svojega članstva, naznanile kampanjo za pomoč Jugoslaviji. ženska unijska organizacija,, katera šteje 350 članov, vzame ne svoji seji v pretres vprašanje pomoči narodom Jugoslavije. Slovenci v Sudbury so izdab geslo : "Da ne sme ostati niti en Slovenec niti ena Slovenka v tem mestu, a da bi ne prožil pomoč za Jugoslavijo, Na sinočni seji zaključeno je, da zberemo najmanj za 2000 oseb obleke in pridobimo 400 članov.
Va bratje in sestre v Torontu, si ste nadeli kvoto zbrati obleke za 1500 oseb. Mi smatramo da je to premalo za mesto kakor je Toronto, kjer živi skoraj en milijon prebivalcev, napram Sudbury z 35.000 prebivalcev. Zato so tudi vaše priložnosti daleč večje kot so nam, le da se je treba podati na delo tudi med druge narodnosti,, posebno domačine, ka so prav dobro naklonjeni Narodno-osvobodilni armadi in narodom Jugoslavije.
S ozirom na to, poživljamo vas v tekmo glede zbiranje obleke. Nadejamo se, da nam bodete odgovorili in tudi sprejeli rokavico. Pričakujemo vašega odgovora, vas bratsko pozdravljamo. Valentin Legac, predsednik Mrs. Prekovič Mrs. Pepar Mrs. Smrke
Članice ženskega odbora.
Sudbury 2 okt. 1944.
Združenje bratskih armad
( Iz 2 strani ) tako kot velja za posameznika.
Ko to vemo potem nam je jasno, da Rdeča Armada ni prišla v Jugoslavijo in sploh Balkan, kot osvojevalec, ampak kot osvoboditelj. Kajti danes je jasno, da sovjetska civilizacija ne sloni na iluzijah in. demagogiji, pač pa na znanosti in golih dejstvih. Če so tako majhni narodi v Sovjetski Zvezi dobili svoje pravice, česa se potem imajo bati narodi Jugoslavije.
Da — s prihodom Rdeče Armade v Jugoslavijo, prihaja tudi nova doba za jugoslovanske narode. Boljša in srečnejša doba,, pa tudi doba varnosti, kajti združeni Slov.ani predstavljajo silo pred katero bodo imeli straha mednarodni telovaji. Jasno je, da bo prihod Rdeče Armade v Jugoslavijo pa tudi v druge slovanske države pod takimi okolščina-mi vrgel skozi stoletja zatirano slovansko zavednost s tako silo, da ga ne bo več izdajalca, k,i bi si upal ro-vati proti njej. Jaz mislim da bo dan, ko so si segli v roke vojaki Rdeče Armade in vojaki maršala Tita, zapisan s zlatimi črtami v zgodovini nove Jugoslavije. Mislim tudi, da ga ni poštenega Jugoslovana,, ki nebi ob tej priliki radostno vzkliknil : "Dobro nam došli mili bratje!" živela Rdeča Armada — živela Narodnoosvobodilna in partizanska armada Jugoslavije!
Frank Sodeč.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
"Se spominjaš, ko sva se vstavila pri delavnici mladega stražarja Asam Temir-Kaja?" je vprašal Teličev. V tovarni ga kličejo vedno DVA v enem stružarju. On je navadni čar! In se li spominjaš mladega stražarja Medved jeva ? On nikoli ne naredi manj kot pet do osemkrat več kot mu je dnevno odrejeno. On dela naglo in z veseljem in vedno pripravljen poskušati kaj notfega, da bi mogel izboljšati proizvodnjo.
Nato je Teličev začel pripovedovati o izvrstnem dela stiskalne vpravljalnice Seitove, kateri je bilo podeljno odlikovanje po Svetu najvišjega Sovjeta, USSR., ter o odločnem delu mlade Borodkin, sestavljatka. In sodeč po temu kar je on govoril o teh mladih ljudeh, človek mora čutiti da mladina v tovarni, je bila vneti sevastopoljski čempijon.
Nekdo je potrkal na vrata. . .
Mornar je prišel notri. . . Iz njegove listnice je vzel pismo, ter ga izročil Teličevu. Poveljnik batalijona zakop-nih piožnarjev, je pisal ravnatelju. V pismu je povedal, d,a bombe katere so bile poslane dva dni preje, so bile prvovrstne in da so možje njegovega oddelka uničili več kot sto fašistov v enem samem dnevu.
Teličev je toplo se zahvalil mornarju ter dodal:
"V petih dnevih mi vam bomo poslali novo nagrado za Nemce!"
"Dobro ... mi bomo gledali kar je najbolj mogoče, da pride na pravi naslov" z nasmehom je odvrnil mornar.
"Nekdo drugi je potrkal na vrata. .."
"Mladi mož je prišel notri. . ."
"Tovariš ravnatelj! J,az bi te rad vprašal, da me pustiš delati še eno dnevnico, ker moram dokončati še par predmetov."
"Prav dobro . . . moreš ostati, je odvrnil ravnatelj."
Mladi mož je bil Griša Kašljak. On je prišel v tovarno zadnji teden. On je delal do 120-130 odstotkov povprečne kvote proizvodnje. Ampak so ljudje, kateri so naredili še več kot to. On je tudi obljubil da bo naredil 150 odstotkov. Sedaj se prakticira v razni hitrosti rezanja,
Prva dnevnica je ravno minila. Skupina delavcev je stala okoli "buletina", kateri je ravnokar bil prilepljen, Rudečih lasi delavec v jopiču, je čital na glas:
"Vse z,a na fronto!"
"V izpolnitev njenih socijalističnih pozvzetij, mlada Stahanovka Anastazija Kaus, je naredila 350 odstotka njene kvote. Delaj kot Anestazija Knaus"!
Ime te mlade Stahanovke je zvonilo kakor klic m boj. Je izgovorjeno z ljubeznijo in ponosom. Anastazija Kaus, ni nikoli zapustila svojega mesta v času bombardiranja. Bombni kos ji je odtrgal roko. Ko se je vrnila i: bolnišnice, ter ji je bilo svetovano da gre v zaledje, je oni odklonila rekoč:
"Jaz bom še vporabljiva na fronti."
In tako je Anastazija Knaus vstopila v podzemeljsko tovarno, kjer je postala izvrstna Stahanovka. Odlikovana je bila v redom Rdeče Zvezde.
V bolnišnici
Višji politični častnik, M. Kogut
Fronta je bila prav blizu. Topovske salve, regljanje strojnih pušk in pokanje pušk se je moglo razločno slišati. Ampak samo od zunaj. Glasovi bojnega vrvenja niso mogli prodreti prostorov vojne bolnišnice, katera je bila sestavljena pod zemljo.
Nenavadna ozka vrata so vodila do podzemeljske palače. Ko je enkrat posetnik prestopil ta vrata, je bili okolici dobro urejenega zavoda. Po velikem svetlo razsvetljenem hodniku, osoblje v belih predpasnikih, so trčali sem an tja. Nosilnice so bile lepo zložene na z klobučevino pokritem tlaku, sprejemnih sob. Kakor hitro je prišla ambulanca k bolnišnici, strežniki so takoj prinesli ranjenca v to sobo. Prinesli so topot Pjotra Pitsova, mornarja, Bombni drobec mu je zdrobil kost pod kolenom.
Feldšer Janko je previdno slekel ranjenega može ter mu vzel temperaturo. Nato so ga nosilci odnesli v operacijsko sobo. Tam ranocelec Makarovski je že čakal. Na drugi operacijski mizi je ležal rdeče armejec. Nosilov. Ranocelec Belogorcev se je pripravljal da vzame njemu ven drobec, ki je tičal v njegovi rami.
Zraven te sobe je bila druga operacijska soba v kateri je balo pet operacijskih miz pokritih z narobčanimi belimi rjuhami. Linoleum na tleh je bil očiščen, da seje svetil. V omaricah so bili blaščeči ranoceljni instrumenti. Cela soba je bila svetlo razsvetljena. Ustavili smo blizu operacijske mize, ranocelca Ljačeuko. On je ravno dajal delno omrtvičenje (Anastetik) v pripravah za izvlečenje drobca iz rame rdečearmejca Ibragimova.
Vstopili smo v "Ppysiotherapuetic" odelek (oddelek za naravoznanstvena zdravila), ki se je sestojal z prav malo sobico, ampak je bil opremljen z potrebnimi aparati. Ta oddelek je bil pod upravo poljske strežnice. Jer-manlinskaje, katera je skrbela za svoj"e pacijente z materinsko skrbjo. V to udobno tqplo sobo več ranjencev, kateri so trpeli na pretresenju, je bilo prinešenih predno so bili poslani na operacijo. Mornar Nikolaj šerbakov je prinesen tu notri. On je dobil vbrizgavanje zdravilnega soka, poleg inekcij za ublažitev bolečine, ter transfuzijo krvi. Ko je počutil bolje, je bil prenešen v operacijsko sobo. Strežnice ševčak in Krušelničkaja, sa bile vedno v službi v temu oddelku.
Dalje je bil oddelek kjer so ranjenci in bolniki ležali, kateri je imel več kot petnajst predelov. Na koncu podzemeljskega odseka, je bilo obvezo^ališče, katerega je opremil ranocelec Val,, po svojem najboljšem znanju.
Izvrstni štab zdravnikov an strežnic je delal v tej bolnišnici. Vsaki član od: te vojaške kolektive, je bil prežet z samo eno voljo, kako rešiti življenje plemenitim bra-niteljem Sevastopola, ter kako jih zopet vsposobiti za boj proti krutemu sovražniku.
Skozi dneve najhujšega bojevanja okoli Sevastopola, ranocelca niso zapustili operacijskih miz po štiriindvajset ur nepretrgoma.
Zdravnik Gajek je žilo priljubljen in visoko cenjen. On je rešil življenje stotinam ljudi, pogumno izvršujoč najtežje operacije. Enkrat neka rdečearmejc je bil pri-nešen v bolnišnico po imenu Bezruk.
(Se nadaljuje prihodnjič)