LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I Z O B R A Z E V A L N I H ZAVODIH LJUBLJANA, 27. MARCA 1968 LETO XIX ST. 6 JUTRIŠNJI UČITELJ? Ob decembrskem posvetovanju vsestransko izobražen in koreni-Ptedsednikov občinskih konferenc niti v ideologiji znanstvenega so-SZDL o idejnosti pouka smo os- cializma. Ko govorimo o raciona-VetMii vrsto nerazveseljivih poja- lizaoiji študija, ne smemo poza-v°v. Šolstvo je v nenehnem boju biti, da ne gre samo za golo go-21 minimalni dohodek zadnja le- spodarnost v smislu denarja, tem-^ zanemarilo svojo vzgojno in več za racionalizacijo v kakovo-l(fejno politično funkcijo. Prosvet- stnem smislu. Učitelj osnovne šo-ne in kulturne ustanove so po- le je poseben strokovnjak, speci-jpalem na.glušne do idejno poli- alist za vzgojno izobraževalni “^nih pojavov in hkrati premalo proces, v katerega so vključeni Oporne pred najrazličnejšimi do- osnovnošolski otroci. Pri tem pa S POSVETOVANJA PEDAGOŠKIH SVETOVALCEV ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE Potrebna je intenzifikacija vzgojnega dela v šolah Nagradni natečaj v mednarodnem letu človekovih pravic V Beogradu je bilo 19. februarja posvetovanje pedagoških mskd in racionalno. Ob vsem tem ročili, naj formira v-dogovoru z svetovalcev republiških zavodov za napredek šolstva, ki se je treba okrepiti sodelovanje s republikami medrepubliški svet ukvarjajo z vprašanji vzgoje, in strokovnjakov Jugoslovan? starši, družbenimi organizacijami aij komisijo za vzgojna vprašanja, skega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, in drugimj vzgojnimi dejavniki. Sestankov te komisije naj bi se ki raziskujejo mladinske in vzgojne probleme. Pri delu bi koristili zlasti okvir- u(jeiejevaii poleg predstavnikov . _____________________ __________________................ Udeleženci sestanka so sogla- delkih podaljšanega bivanja. Ta j^nf^de^pogS^ŠoteJsTa^Tkik£u^noSitSihh oS" in tujimi vplivi ter priti- ni mesta za absurdnosti, }u izvi- šali, peda^oške akademije. .ni dala ustreznih dognanj o vse- O tem bi morali razmišljati, bini in metodah socialistične ukrepati, ne pa se zaradi gospo- družbene vzgoje v sodobnih po-darsko reformne stiske ustavljati Sojih, v republiških zavodih za pred jasnim problemom kot pred šolstvo pa je premalo svetovalcev telj strokovno dozori, da poleg tabujem. za to področje. _ obvladanja strokovnega predmeta Ko so na PA v Mariboru po- Kljub temu pa so nekateri za- dozori tudi kot pedagoška oseb- vprašali študente, ki niso vklju- vodi že pokazali določene rezul- host ki bo ob gradivu znal upo- čeni v Zvezo komunistov, čemu tate dela na tem področju, posa- — - se ne včlanijo, so mnogi odgovo- mezne raziskave in tudi uspešno vplivom družine in šole pa čeprav zacija. oba dejavnika še tako dobro in Aktivna pionirska organizaci- Letos je minilo dvajset let} odkar je bila sprejeta splošna deklaracija o človekovih, pravicah. Zato, da bi usmerila pozor, nost človeštva na pomen spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je proglasila generalna skupščina Združenih narodov 1968. leto za mednarodno leto človekovih pravic. Ob tej priložnosti razpisujeta društvo za Združene narode za SR Slovenijo in republiški center nagradni natečaj za osnovnošolske in srednješolske sestavke ter seminarske in druge sestavke slušateljev visokih in višjih šol. ki bi obravnavali probleme s področja človekovih pravic. Tema letošnjega razpisa, katerega namen je, da bi vzpodbu-. dili dijake in študente h globljemu spoznavanju tovrstne'dejavnosti OZN .— je problem človekovih pravic na vseh toriščih Človekovega 'življenja in udejstvovanja. Rok za oddajo nalog je . dan Združenih narodov. 24: oktober 1968. Naloge pošljite na naslov: Društvo za Združene narode, Cankarjeva Vil. Najboljše naloge in sestavki bodo nagrajeni..s priznanji in denarnimi nagradami, ki jih bodo-. podelili na svečani osrednji republiški proslavi dneva človekovih pravic letošnjega 10.: decembra. Društvo za Združene narode pričakuje tri želi, da ‘ bi v Vej akciji prizadevno sodelovali tudi pedagogi; mnogi od njih so namreč že sedaj uspešni in aktivni sodelavci ter mentorji klubov OZN na šolah. Predmetov skoraj abecedno spo-^avajo, če izvzamemo osnove sPlošne psihologije, filozofije in sociologije. Kako zdaj doseči, da v dveh študijskih letih mlad uči števati mladega človeka. n L. j ■ rili, da jih motijo protislovja med vzgojno delo na nekaterih šolah Pred dnevi se teorijo in prakso in rastoče kri- že nakazuje poti, kaj storiti, da i. -- . . teorijo in praitso in rasince kij- ze nakazuje pon, Kaj storiti, aa ci’ Pe^nals“®,;n®®® p. . vice v družbi. Mladi ljudje opa- bi bilo vzgojno delo intenzivne j- i'v.rrb"‘ - ’*n* še. V Srbiji se je na primer po-programsko metodološko vi. mpiomama ir a, ki ^ posamezne anomalitične po boječe dejal, da se ne bo več bil ^ ..h pogostokrat v smish n - ljudske indukcije, prehitrega po- navodilo za vzgojno delovanje šo- c., tnore. Kako naj se , J^ , sploševanja, gledajo kot celoten le, ki lahko v samoupravnem si- , ko se sreča z mladimi p - sociajistični sistem. Stvarnost šir- stemu in ob ustvarjalnem prila-nt. prepojemmii z znanjem, s n- ... _______J:_________;. „„ __1________,___^__„ vrednosti, strah pred znanjem, ki vede jakko odpirajo resnico, zato lovanja šole. Nadaljnjo pozornost in trdo delati, če hočemo doseči je, da so učno-vzgojni uspehi na i-;.-.-*'-'—" r ših družbenih dimenzij se tako gajanju določenim pogojem veli- ZOTijo, z akademsko izobra . ]ahko odraža kot podoba v skriv- ko prispeva k intenzifikaciji in tem je izrazil občute ijenem ogledalu. Družbenoslovne večji učinkovitosti vzgojnega de- . . . . „ _0„ vede lahko odpirajo resnico, zato lovanja šole. Nadaljnjo pozornost oni’ univerzi , . so bodočim učiteljem še posebej velja posvečat; tudi šolam za živ- deiansko^poskrbeti "za učite- Potrebne in jih ne kaže okmje- Ijenje in podobnim dejavnostim. W izobrazbo in osebnostno iz- vat‘- u V zvezi s tem so sprejeli na oblikovanost za kar pa ta potre- Nimam namena globlje razčle- posvetovanju sklepe, v katerih buje široko in globoko znanje, ki njevati vzrokov za stanje, odpira priporočajo ukrepe za izboljšanje ga ne more na hitro pogoltniti se mi le vprašanje, kako bo uspo- vzgojnega delovanja šole, za in premozgati sobljen jutrišnji osnovnošolski učinkovitejše sodelovanje Jugo- , , . ' , ,_____učitelj kot strokovnjak na svojem slovanskega, republiških in dru- Rad bi povedal samoto, dato mestu. to z ustreznim gih zavodov in organizacij, ki se Investirati ““f” r'irske organizacije. je_učencev~na’šoli, ki jih navaja zvezi spoznavamo, da si nekateri Število aktivnih učencev znaša ie oiS»m/.xiabi la^isKuvc- tudi temeljni zakon o šolstvu, odredi preveč nalagajo . zato okrog 25 odstotkov, kar je razme- poizkuse, izdelati okvirne Glede nr zakon pa je šola dolžna vsega ne zmorejo niti v kvantitet roma malo glpde na število čla- pomagati učencem pri ustvarja- nem še manj pa v kvalitetnem nov kar m v skladus smotripi dohodek prosvetnih delavcev — somišljenikov v vrstah drugih _ Predsedstvo RO je razen ome-s honorarji vred — 89.000 S-din. mariborskih prosvetnih delavcev njene problematik^ obravnava o Po mnenju mariborskih prosvet- družbenih organizacij. (Pripombe še analizo sam°upraJ^aa:)a . . nih delavcev je bilo njihovo delo so prav v tem: da SZDL in ZK družbenih f^bah- gradivo, ki doslej nepravilno vrednoteno — ne dajeta družbenim službam v bo predmet ra g ^ ^ ^ -Hbo- to dokazujejo tudi zdajšnji izra- prizadevanjih za realizacijo akci- plenarni seji rep g čuni na osnovi pedagoških ’ ur. je »družbenega dogovora« dovolj ra- . , . .. Neustrezno nagrajevanje je po- pomoči!) Vsi prosvetni delavci v Predsedstvo je zavzelo tudi sledica slabe gospodarske situaci- naši republiki smo življenjsko za- svoja stališča glede ukrepov za je v občini — tako vsaj opravi- interesirani na akciji, ki jo je za- racionalizacijo solstva. (Objavlja-čujejo te reči odgovorni dejavni- čel republiški odbor z geslom mo jih na 5. strani.) ki, vendar pa je prav tu potrebna »družbeni dogovor«, za vodstva h 70 let Samopomoči Poročilo o občnem zboru Dne 3. marca t. 1. Je bil v Ljubljani jubilejni občni zbor Samopomoči, danes najstarejše, še obstoječe organizacije prosvetnih delavcev. Ustanovljena je bila 1. 1898 z namenom, da pomaga — v takrat nič kaj cvetočih materialnih pogojih v prosveti — ob smrti članov njihovim svojcem. Njen humani smoter, pa tudi pripravljenost prosvetnih delavcev, da ga uresničujejo, sta dajala organizaciji vitalnost vse do danes. Predsednik, tov. Melhljor Rismal je ob tej priložnosti poročal sledeče: Samopomoč ni bila nikoli pridobitna ustanova. Člani so sproti, mesečno, kasneje letno prispevali, da je bilo mogoče Izplačevati tekoče posmrtnine; te znašajo danes po 1000 ND pri 3000 članih; ki vplačujejo letno po 28 ND za predvidenih 70 smrtnih primerov. Iz razlike med prispevki in posmrtninami krijemo kar mogoče skromne stroške za upravo in nekatere družbene dajatve, morebitne viške pa vračunamo članom ob zaključku poslovnega leta za naprej. Tako se z dolgoletnim vplačevanjem v posameznih primerih sicer preplača lastna posmrtnina, član pa ima zato gotovost, da bodo svojci kadarkoli ob njegovi smrti deležni potrebne pomoči. Se več pa mu lahko pomeni zavest medsebojne tovariške solidarnosti v sili ali potrebi. V razpravi je občni zbor obširneje obravnaval povišanje števila članstva. Tekom zadnjih let se število smrtnih primerov nekako izravnava s številom novih prijav; opazen je celo rahel porast. Vendar je zlasti med mlajšimi tovariši zanimanje za pristop bolj skromno. To je deloma razumljivo spričo njihovih nekoliko boljših prejemkov v primeri a starejšimi, zlasti upoko- Velike težave, ki jih ima na svoj' šoli, nerazumevanje na vseh straneh in osamljenost, čudni odnosi s strani onih, ki bi v prvi vrsti morali nuditi vso pomoč tem vrstam šol, včasih pa cel° posmeh, češ posebna osnovna šola, poseben direktor, ali bolj p° domače vse skupaj defektno, na daje prosvetnim delavcem, ki garajo na teh šolah, prav nobe- jencl; vzrok je morda tudi vse bolj ne vzpodbude. Nasprotno, jemlj® ^materializirana miselnost novega .. ,. ,. , ’, časa, ki rada izpodriva humane od- Jim voljo in veseljO uO dela. Kfl-noše. vendar so bili udeleženci mne- rakteristično za razmere v neka-nja, da bo mogoče seznaniti in pri- ... dobiti za namene Samopomoči še tenn krajih je tudi mišljenj® vedno dovolj novih članov. To bi bi- upraVnih organov, ki so zahtevali lo umestno tudi z ozirom na občas- , . ,__K ne primere povečane umrljivosti, od ravnatelja te sole, naj podroo-kakršen je letošnji, ko je smrt iz- n0 opiše, V čem je specifičnost trgala Iz naših vrst že doslej večje število članov, kot smo mogli pred- pouka na takih šolah, s katero videti, predvsem ob pojavu gripe v te g0je argumentirajo SVOj zaht«- PreobčnfThor je zato sklenil, da vek P° specialnem dodatku. Mne-zaenkrat ne moremo preiti na po- nja sem, da tudi tu ni potrebe# novno zvišanje posmrtnine, kot smo nnsphpn knmpntnr jo predlagali v letnem poročilu, pač P°seDen Komentar, pa ostanemo pri znesku 1000 ND. N n ne VnHnile. Razen tega moramo računati do iVaCe voantK kraja tek. leta na 80 namesto predvidenih 70 smrtnih primerov, kar hi pomenilo za 1. 1968 zvišan letni pri- rspevek ott 28 na 32 ND. Članom pri- s \r a iinvGir a CrAT a poročamo, naj torej ob nadaljnjih ■ aui-jA vplačilih že letos doplačajo oz. nakažejo za 10 dodatnih smrtnih pri- merov skupno po 4 ND, da bo obra- razpisuje čun konec leta izkazal čim manjšo razliko. S tem v zvezi je občni zbor pooblastil odbor za potrebne ukrepe, tako da bo izplačevanje posmrtnin še naprej potekalo tako neovirano kot doslej. Ob zaključku poslovnega leta Je prenehal opravljati upravne oz. blagajniške posle tov. Jakob Novak. Občni zbor mu je za 33-letno vestno delo izrekel priznanje s tem, da ga je izvolil za častnega člana. Za delo na njegovem mestu je upravni odbor kooptiral tov. Jožeta Rupnika. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti, zato bodo volitve prihodnje leto. LESNE STROKE V SEVNICI prosto delovno mesto — učitelja za pouk tehnologije materiala in obdelave ter strojeslovja a osnovami elektrotehnike Pogoj za sprejem: višja ali visoka izobrazba lesne stroke. Samsko stanovanje zagotovljeno. Analiza učnih in vzgojnih rezultatov učencev osnovnih šol s podaljšanim bivanjem (Nadaljevanje) Učni uspeh učencev v PB v šolskem letu 1965/66 Ako pregledamo vsa dosežena izboljšanja učnega uspeha ob koncu šolskega leta. potem ugotovimo, da je 20 % vseh, V PB vključenih učencev v SRS bistveno izboljšalo svoj učnj uspeh. Ena petina učencev je torej nasploh izboljšala učni uspeh in ne le v enem ali dveh predmetih. V oddelkih PB je s pozitivno oceno izdelalo razred 80,1 % učencev, 9,14 % pa jih je napredovalo v višji razred z eno nezadostno oceno, torej je izdelalo razred 89,24 % učencev, kar je brez dvoma lep uspeh, če pomislimo, kako bi bilo, če bi bili učenci brez šolskega varstva. 6,5 °Io vseh vključenih učencev v PB je uspelo popraviti nezadosten uspeh. To so bili učenci, ki so bodisi napredovali z eno nezadostno oceno v višji razred bodisi da so ob vstopu v PB imeli več nezadostnih ocen (od 1 nezadostne do 5 in več nezadostnih ocen). Upoštevati moramo, da je imelo ob vstopu v PB 11 % učencev nezadostno oceno, 7 % dve nezadostni oceni, , 4 % tri nezadostne ocene in 4 % učencev več kot 4 nezadostne ocene. Zelo pomembno je, da je 13 % učencev povišaio celotni učni uspeh za eno stopnjo. Tako je bilo ob koncu leta za 2,45 % več odličnih, za 1,31 % več prav dob-brih, 6,24 % več dobrih in za 2,49 % več zadostnih učencev. Iz podatkov, ki jih je posebej zbral za svoje območje ZPPS Ljubljana I (kjer je bilo vključenih 3/4 vseh učencev v PB v SRS, tudi to leto) je razvidno, da je učni uspeh učencev v PB v dveh občinah presegel učni uspeh učencev na isti šoli, v ostalih petih občinah pa se je zelo približal učnemu uspehu ostalih učencev. Učni uspeh v oddelkih PB se je gibal v posameznih ljubljanskih občinah od 84 % do 94 %. Na nekaterih osnovnih šolah v Ljubljani, ki že dalj časa razvijajo PB, je bil dosežen ob koncu šolskega leta 1965/66 učni uspeh, ki je presegel uspeh ostalih učencev na šoli. Na pr.: na Ledini za 10,1 %, na Levstikovi šoli za 5,18 %, na Tomšičevi šoli za 2 %, na Čufarjevi šoli za 0,87 % in na Prulah za 0,13 °fo. Za toliko je več učencev izdelalo razred s pozitivnim uspehom v primerjavi z učenci, ki niso bili vključeni v PB. Na ostalih šolah v občini Ljubljana-Can-ter pa se je učni uspeh v PB vključenih učencev zelo približal ostalim učencem (razlike so le od 0,32% do 3% v korist učencem, ki niso bili v PB). Pomembno je ugotoviti, da je bilo doseženo precejšnje izboljšanje učnega uspeha v tem šolskem letu ne le na ljubljanskem območju (za 14 %), temveč tudi v vseh ostalih krajih naše republike (za 22 %), kljub temu da so marsikje bili objektivni pogoji za vzgojno delo v oddelkih PB dokaj težavni. Na osnovi prikazanih rezultatov moremo zaključiti, da so dosegli učenci v oddelkih PB dober učnj uspeh v šolskem letu 1965/66. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo v teh oddelkih veliko učencev z zelo nerazvitimi delovnimi navadami in šibkim znanjem, Pa tudi precej učencev, ki so bili vzgojno dokaj zanemarjeni. Učni uspeh učencev v PB v šolskem letu 1966/67 V šolskem letu 1966/67 je tako naraslo število učencev v PB v naši republiki, da kljub prizadevanju nismo mogli dobiti natančnih podatkov o učnem uspehu za vse učence. Preciznih podatkov nismo mogli dobiti za okoli 800 učencev, medtem ko smo zbrali vse podatke za ostalih 3500 učencev. Izločili smo namreč vse tiste primere, kjer ni bilo mogoče dobiti v celoti podatke o učnem uspehu oziroma so bili le-ti pomanjkljivi. Zato bomo prikazali učne uspehe za to šolsko leto po skupinah ločeno za ljub- ljansko In mariborsko območje ter za šole v ostalih krajih. Učni uspeh v oddelkih PB v občinah Ljubljana-Center, Lj.-Šiška, Lj.-Bežigrad, Lj.-Moste-Polje je bil naslednji: Učenci na 23 šolah s PB v Ljubljani so dosegli ob koncu šolskega leta 1966/67 zelo dober učni uspeh. Uspeh učencev v oddelkih PB je bil naslednji: 14,9 odstotkov odličnih, 27,6 % prav dobrih, 36,7 % dobrih, 11,7 % zadostnih in 7,5 % ni izdelalo razreda. S pozitivnim uspehom je torej razred izdelalo 2291 ali 92,5 odstotkov učencev. Ce primerjamo učni uspeh učencev, vključenih v oddelke PB, z ostalimi učenci na istih šolah, ugotovimo naslednje: v občini Ljubljana-Center znaša splošni učnj uspeh 92,5 % pozitivnih — učencev v PB pa 92 % (razlika 0,52 % v korist učencev izven PB). v občinj Ljubljana-Šiška je razmerje 91,3 % proti 90,80 % (razlika 0,50 % v korist učencev v PB), v občini Ljubljana-Beži-grad je razmerje 93,10 % proti 91,54 % (razlika 1,56 % v korist učencev v PB) in v občinj Ljub-Ijana-Moste-Polje pa je razmerje 93,60 % proti 91,83% (razlika 1,17 % v korist učencev v oddelkih PB). Torej se učnj uspeh učencev v PB v eni občini čisto približuje ostalim učencem, v treh ob-činah pa celo presega učni uspeh le-teh, ki so s pozitivnim uspehom izdelali razred in niso bili v PB. Primerjava kvalitete učnih uspehov, če pri tem upoštevamo, s kakšnim povprečnim učnim uspehom so zaključili učenci razred, pokaže naslednje: v oddelkih PB je le 2,4% manj odličnih učencev, 0,1 % več prav dobrih, 5,1 % več dobrih, 3,5 % več zadostnih, 2,3 % več učencev z l nezadostno in 0,4 % več ponavljavcev. Navedena primerjava naravnost preseneča v korist učencem v oddelkih PB, kajti precej učencev so starši vključili v PB prav zaradi šibkih ali pa že slabih učnih uspehov in kljub temu so bili doseženi tako dobri uspehi. To je rezultat načrtnega vzgojnega dela pri učnih urah v oddelkih PB. Učiteljske zbore na 23 osnovnih šolah v navedenih ljubljanskih občinah smo zaprosili, da ugotovijo, koliko učencev po njihovi presoji ne bi izdelalo razreda s pozitivnim uspehom v tem šolskem letu, če ne bi bili vključeni v PB na šoli. Po mnenju učiteljskih zborov 694 ali 28 % učencev ne bi izdelalo razreda, če jim ne bi omogočili, da so se sistematično pripravljali za pouk v oddelkih PB pod pedagoškim vodstvom vzgojiteljev. Navedeni odstotek se giblje na posameznih šolah od 22 % do 37 %. ■ V doseženih učnih uspehih učencev v PB se ne kažejo samo izobrazbeni rezultati, temveč tudi uspeh vzgojnega dela z učenci. Učni zbori so ugotovili, da tudi slabši učenej postopoma popravijo nezadovoljiv učni uspeh, če delajo pod strokovnim vodstvom vzgojitelja. Zlasti so opazili to pri učencih, ki so že dalj časa (dve leti zaporedoma) v PB vključeni v načrtno vzgojno delo. Učni uspeh učencev v PB v oddelkih na mariborskem območju (v glavnem samem mestu in deloma v neposredni okolici) v šolskem letu 1966/67 je bil naslednji: Učenci so v tem šolskem le' tu znatno izboljšali učni uspeh, če ga primerjamo na začetku in na koncu šolskega leta oziroma ob vstopu v šolsko varstvo in ob koncu šolskega leta. Ako upoštevamo vsa izboljšanja, potem je 222 učencev v celoti ali deloma izboljšalo svoj nezadovoljiv učni uspeh v oddelkih PB. To je okoli 14 %. To je dober uspeh, če upO" števamo, pod kakšnimi pogoji je bil dosežen. Namreč prav na tem območju je bilo največ težkih ih najtežjih kombiniranih oddelkov, kjer je vzgojno delo vzgojitelja zelo otežkočeno. Omeniti pa moramo tudi uspehi ki je bil dosežen v tem, da so učenci uspeli v PB na splošno izboljšati uspeh v smislu boljših ocen: na koncu šolskega leta v primerjavi z uspehom ob k on eh predhodnega razreda, je bilo z3 0,2 % več odličnih učencev, z3 1,2 % več prav dobrih učencev, za 5,2 % več dobrih. Tudi to j® s pomemben uspeh. Učni uspeh učencev v oddel' kih PB v šolskem letu 1966/67 v ostalih krajih Slovenije: V krajih izven ljubljanskega in. mariborskega območja so bib doseženi dobri učni rezultati v. šolah s PB, kljub temu da so hib marsikje objektivni pogoji za učno delo slabi. Na tem območju je 152 učencev doseglo ob koncu šolskega leta boljšj učni uspeh, kakor P3 so ga imeli ob vstopu v oddelek PB. Učenci niso popravili le posameznih nezadostnih ocen, temveč je 7,2 % učencev v celoti izboljšalo svoj povprečni učn> uspeh razreda, ker je bilo ob koncu šolskega leta 0,8 % več od' STRAN 3 OSIP V SREDNJI SOLI SE NA TEMO: PROSTE SOBOTE Navaleni smo poslušati, brati in tudi govoriti, da komaj 60 % otrok konča osnovno šolo, če pa bi zahtevali procent tistih, ki to napravijo v rednih osmih letih in morda še brez popravnih izpitov, bi bil ta procent še nižji. Tudi velik osip na višjih ter visokih šolah nam ni nepoznan. Bolj poredko kot na osnovnih ter na višjih in visokih šolah pa govorimo o osipu učencev na srednjih šolah. Zdi se mi, da je problem osipanja učencev prav tako aktualen tudi za srednje šole, saj le-ta obstaja v ne tako majhnem številu. Ne nameravam obravnavati tega vprašanja številčno n.pr. za vse srednje šole, le nekaj posameznih podatkov z nekaj šol ali Pa samo posameznih oddelkov bi rad prikazal, ker se mi zdi, da že ti podatki precej osvetljujejo to vprašanje. Že nekaj let spremljam podatke o številu vpisanih učencev v Prvi razred in številu le-teh, ki redno maturirajo. Zgodi se, da pri določeni generaciji uspešno zaključi srednjo šolo le kakih 50 % v rednem času štirih let, čeprav Pri tem upoštevamo še določene Popravne izpite v četrtem letniku ali pa popravni izpit pri maturi. Nižjega osipa v rednih štirih letih kot 30 % pa skorpj ni. V enem od preteklih letnikov je bilo v prvi razred vpisanih 36 učencev, pozneje so v drugem letniku prišli še trije ponavljavci. Po prvem letniku jih je odpadlo 10, po drugem 7, po tretjem Pa 3, tako da jih je bilo v četrtem razredu že samo 19. Od teh jih je v junijskem roku maturiralo 13, kar je od vseh vpisanih in pozneje prišlih komaj 33,33 %. V jesenskem roku so maturirali še štirje, skupaj torej 17 ali 43,6 %. V štirih letih jih je - končalo srednjo šolo 16 ali 53,2 % (v Prvi razred se je namreč vpisalo 30 novincev). Zanimivo je vsekakor tudi to, da še je v prvi razred tega letnika vpisalo 6 ponavljavcev, 'pozneje so prišli v drugi razred še trije; od teh devetih znatno manjši, ko bi bila poklicna opredeljenost otrok po. končani osnovni šoli znatno večja. K temu marsikdaj pripomore tudi precejšnja želja, če ne celo zahteva staršev, da mora otrok za vsa- primerjavi z uspehom v osnov- ko ceno v določeno srednjo šolo, SVouh ni šoli. V letošnji prvi letnik se je vpisalo 65 učencev: od tega 18 odličnjakov, kar je 27,69 %, 30 ponavljavcev je napravil zaključni izpit le eden in še ta popravnim izpitom. Naslednji podatek za prvi letnik prav tako precej jasno kaže znake hitrega upadanja uspeha v MAJHNE SO TE STVARI Nimam namena kritizirat; deljenega delovnega časa v naših šolah, čeprav ga ponekod že »okušajo«. Zelirn le povedati nekaj prav dobrih — 46,15 %, 14 do-brih —• 21,54 % in trije ponavljavci — 4,62 %. Polletni uspeh teh dijakov je bil naslednji: 2 odlična ali 3,07 %, 14 prav dobrih — 21,54 %, 25 dobrih — 38,46 %, 5 zadostiih — 7,69 % in 19 nezadostnih ali 29,23 ' Nihče od 65 dijakov ni izboljšal uspeha v primerjavi z uspehom v osnovni šoli. Skoraj pri vseh učencih je bil pri uspehu padec in to ponekod zelo očiten. To nam zelo lepo pojasni naslednja primerjava: od 18 odličnjakov v osnovni šoli sta bila. ob polletju odlična 2, prav dobrih je bilo 13, dobra 2 in eden celo neza dosten. Od 30 prav dobrih v osnovni šoli je bil ob polletju prav dober le eden, 21 je bilo dobrih 1 zadosten in 7 nezadostnih; od 14 dobrih sta ostala dobra 2, zadostni so bili trije, nezadostnih pa 9. Od treh ponavljavcev je bil eden zadosten, dva pa nezadostna. Res je, da je večina teh podatkov zbranih na eni šoli, le nekateri so bolj splošni, kljub temu pa verjetno odstopanja niso posebno velika. Navedeni podatki nam narekujejo marsikaj . v premislek. Kljub precejšnjemu osipu pa moramo smatrati ta pojav kot več ali manj normalen,. saj ne smemo mimo ugotovitve, da je srednja šola neobvezna in v določeni meri tudi izbirna. Žal pa ta izbira pride marsikdaj prepozno, že po nekaj neuspelih letih v šoli. potem ko je izgubljeno eno, dve ali celo več let in ko je bilo porabljenega več sto tisoč dinarjev družbenih in verjetno ne dosti manj privatnih sredstev. Več kot verjetno je, da bi bil ta osip .____ misli o tej novotariji, čeprav se pozneje često izkaže, ki .bo baje dala odlične reda je bilo to preuranjeno in da zuitate. Menim, da bo pri-so bili otrokovi interesi drugje., jetno . biti pr0,st 0b sobotah, Med obiskom v Pomurju se je Predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc pred dnevi mudil tudi v radgonski občini. S predsednikom občine Ivanom Kovačem se je pogovarjal o možnosti gradnje osnovne šole v Apačah. Obiskal je tudi gostinsko šolo v Radencih, kjer se je z ravnateljem Zajc izjavil: šole Francem Mohorkom, direktorjem zdravilišča Bogom Verde-yom, predsednikom občine Kovačem ter načelnikom za gospodarstvo Tonetom Rousom razgovar-jal o predvideni gradnji nove gostinske šole v Radencih. .Ob obisku v Radencih je Ludvik Zajc med drugim povedal: »Ugotovili smo, da je gradnja osnovne šole v Radencih nujna. Sola je resnično potrebna, saj so sedanje možnosti za delo v njej skrajno nemogoče. Razveseljivo pri tem pa je, da je prebivalstvo Apač pripravljeno podpreti gradnjo s samoprispevkom, zato sem prepričan, da bomo s skupnimi napor; to dolgoletno zamisel uresničili.« Glede gradnje nove gostinske šole v Radencih pa je Ludvik ličnih učencev, 2,3 % več prav dobrih, 3,8 % več dobrih. 0,5 % več zadostnih učencev. Upoštevati moraifio tudi, da so nekateri učenci uspel; delno popraviti slab učni uspeh, ker je imelo ob koncu leta 1,6% manj učencev 1 nezadostno oceno, 2,3 % manj 2 nezadostni, 2,2% manj 3 nezadostne ocene. 4. Pomembno izboljšanje učnega uspeha učencev, vključenih v Preteklih treh šolskih letih v PB. je bilo mogoče doseči zarad; naslednjih pedagoških ukrepov: — Učenje in priprave za pouk so bile osrednja skrb in dolžnost Učencev ter vzgojiteljev. — Vzgojitelji so zlasti veliko Pozornost; posvetili oblikovanju delovnih navad učencev. — Učenci v PB so imeli znatno boljše objektivne pogoje za učenje kot doma (prostor, čas, pedagoški nadzor, pedagoška pomoč). — V oddelkih PB je bilo mogoče dobro organizirati in izpeljali dodatno pomoč za slabše učence. — Zahteve učiteljev, zlasti pa Predmetnih učiteljev, je oilo mogoče v oddelkih PB bolje usklajevati kot sicer. — Dosežen; učni uspehi so še toliko pomembnejši, če unošteva-mo, da je bilo doslej v PB vključenih zelo veliko učencev' ki niso imeli razvitih ne potrebnih delovnih navad ne predznanja: pre-ceJ Pa je bilo tudi učencev, !:i so Lili vključeni v PB prav zaradi zelo slabega učnega uspeha. — Zelo dobri učni uspeh-; so bili doseženi zlasti na razredni stopnji, to je od 1. do vključno 5. Tazreda, ter na šolah, k; že dalj časa razvijajo PB in imajo od 15 do 30 % vseh učencev vključenih v PB. Na takih šolah sta pouk in PB že postala enoten vzgojno izobraževalni sistem šole. — Čeprav se PB v naših šolah šele uveljavlja in počasi razvija, čeprav so marsikje objektivni pogoj; dokaj slabi, čeprav je še vrsta • pomanjkljivosti pri organizaciji jn oblikah vzgojnega dela, čeprav' vzgojno osebje še n; dovolj pripravljeno za tako delo. so bilj doseženi relativno zelo dobri učni rezultati. — Upravičeno lahko sklepamo na osnovi dosedanjega sledenja vzgojnega dela oddelkov PB in analize vsakoletnih učnih rezultatov. ki so jih ti učene; dosegli, ali bi lahko osipanje učencev v obvezni šoli med drugim uspešno reševal; tudi z dobro in množično organizacijo podaljšanega in celodnevnega bivanja učencev na osnovnih šolah. — Vzgojnih rezultatov v ožjem pomenu, ki so bili doseženi med učnimi urami in v prostem času v oddelkih PB, ne moremo izmeriti in jih kvantitativno prikazati, se pa nedvomno izražajo med drugim tudi v doseženih učnih uspehih učencev. — Zato je zelo pomembno, da bi vse učence, ki imajo doma slabe pogoje za učenje, tiste, ki so zaradi obojestranske zaposlitve staršev prepuščen; samim sebi ali ulici. ;n tiste iz eventijalno neurejenih družin, vključili v čim večji mer; v PB na šolah Na ta način bomo zagotovili učencem dober učni uspeh in potrebno vzgojo. Zato se zavzemamo za naglo širjenje oddelkov PB na osnovnih šolah. Roman Oberlintner (Konec) V sedanji krizi zaposlovanja je kolikor ne bo za ta dan treba res marsikdaj težko, če ne celo opravljati drugih nalog, ki jih nemogoče dobiti primerno učno sedaj še ne vidimo. Za otroke, oziroma delovno mesto ih zato ki živijo v mestu in so njihovi otroci morajo dalje v šolo. Ven- 'Starši zaposleni, bo ta novost go-dar bodo v bodoče morali vsi tovo koristna. Toda vsi šolarji pa takšni in podobni objektivni in niso meščani, tudi vsi starš; niso subjektivni vzroki odpasti, tako zaposleni, na te pa seveda nihče d.i bodo šli dalje V šolo res le - ne misli. Pri nas je pač taka. na-sposobni ter učenja voljni učenci, vada,-da vsako novost moramo z S tem pa se bo kaj hitro zmanj- navdušenjem sprejeti, čeprav prej šal tudi osip v srednjih šolah. nihče ne razmisli, da se bomo Z. P. zopet zaletel; z glavo v zid in da nas bo bolelo. Hočem reči, da kar Tudi finančna plaf morg biti pozabljamo na to, da je mnogo zanimiva.^ Sedaj ni denarja za otrok doma s podeželja, ki imajo urejanje šolskih prostorov, za uci-več kot pol ure do .šole, kadar je la, za telovadnico in opremo,^ ni lepa pot. Ce bodo ti otroci morali denarja, da bi učiteljem plačali ostati v šoli do 17. ure. bodo pri- vsaj približno toliko,_ kot delajo, precej pozno domov, po- da se morajo tudi žrtvovati, je samo po sebi umevno, naenkrat pa bo denar za nove šolske prostore, za telovadnice, za igrišča, -a novo pohištvo, za nove vzgojne in učne moči. za kontroliranje, če učitelji 'res delajo tako, kot pravi Obisk predsednika Ludvika Zajca tudi v Radencih bajali precej pozno sebno se bo to dogajalo pozimi, ko se zelo zgodaj znoči. Pomislimo na učence prvega razreda, kako jih bo strah iti po trdi temi domov, posebno če vodi njihova pot skozi gozd. Pristavimo k te- . . mu še to, da pritisne hud mraz teorija. Denar bo tudi za kuhmje pa se otroku, ki je sam, na poti in domov kaj zgodi in more mirno zmrzniti v snegu in dati svoje mlado življenje na oltar naše kratkovidnosti. Omenil sem seveda najtežji primer, da bo gotovo več takih, 'ki bodo tež.ki. pa moramo pričakovati. Vprašam, ali bodo morali starši svojih otrok posebej skrbeti za njihovo i r-nost tak'’, da jih bodo hodili, čakat pred šolo, da jih bodo potem -premijah domov? Res je, da bo šlo nekaj časa n; no-smeli vse bi ne- Ne morem tudi mimo tega, da so naš; otroci telesne kar dobro ■•azviti. posebno to velja za višjo stopnjo. Vemo to. toda nihče ne pomisli, če ne bo kakšne bolj razvite šolapke na samotnih poteh kdo nadlegoval in to precej nasilno. Naj se ne oglasijo ob tej misli večn; optimisti, češ da se pri nas kaj takega ne more zgoditi, ker smo napredn; ljudje. Kdo bo nosil posledice, ki bodo imele vzrok v poznem vračanju iz šole domov? Bomo ’ imeli več miličnikov. da bodo spremljali učenke domov, da jim bomo s tem zagotovili varnost? Ne moremo reči, da je pri nas vedno manj nasilnih dejanj nad našimi ljudmi, ki se vračajo pozno z dela. Prav tako rie smemo pričakovati, da bo nezaposlenost vplivala na ljudi po- kuharice in pomnžno osebje, za jedilnice itd. Kako smo slepi! Radoveden sem, če bo tista prosta sobota res tako koristila, da ne bo nihče čutil ob tem težav, ki so jih že drugi našteli in šem jih še jaz nekaj dodal, nekaj pa jih bomo še sprot; našli. Ali ne bo postala tako modernizirana šola res prava mučilnica, kajti denarja za prepotrebne prostore in potrebni inventar ne bo mogoče izvrtati. Ne pozabimo, da občan; mnogih občin že plačujejo prispevke za reševanje najtežjih materialnih problemov šolstva. Kaj bo treba sedaj še na novo segati v njihove žepe? Gospodarstvo tudi nima denarja, ki bj ga moglo kar tako pogrešati. Res ne morem razumeti takega optimizma. Rad bi tudi vedel, kdaj bodo imeli starši toliko pravic, da bi smeli odločat; o tem, če naj bodo otroci v šoli skoraj cel dan, ali naj pridejo domov takoj po pouku. Prav tako bi rad vedel, če bi smeli o svojem delovnem času odločati tudi učitelji, kajt; oni se menda le spoznajo na svoj poklic in na njegove posebnosti, če se že gremo samoupravljanje. Pravijo, da odrasel človek po dveh urah intenzivnega poslušanja izgubi sposobnost pozornega spremljanja. Kako bodo pa potem otroci pozorni približno celih sedem ali osem ur na dan? Takoj po kosilu ni dobro pri- mirjevalno ali celo vzgojno; ne- četi z umskim delom, so nas uči- zaposleni pa bodo tudi morali živeti, ker pa jim ne bo dano normalno življenje, se bodo gotovo hoteli izosnit; svoiim neprijetnostim s tem, da bodo drugim povzročali neprijetnosti. Vemo tudi za ugrabitve otrok. Kdaj bo to laže 'storiti kot sedaj, ko bodo otroci tako pozno prihajali domov. Kaj ho otroku pomagalo, če bo še tako navdušeno sprejemal naše moralne kvalitete, če ga' bo kdo napadel? »Sklepam, da ima gostinska šola v Radencih vse možnosti, da dob; novo poslopje. Tu gre za solidno kadrovsko strukturo pedagogov in za težnjo po izobrazbi pomurske mladine. Gradnja šole je enako nujna kot v Apačah,* pristavil pa bi, da se je bo treba lotiti čimprej in da bo republiška izobraževalna skupnost priskočila na pomoč šele v drugi fazi gradnje novega poslopja.« I. K. IZ DELOVANJA EGSC NOVA GORICA Delovodska šola elektrostroke se je razširila Uprava elektrogospodarskega šolskega centra v Novi Gorici je poskrbela in pripravila vse potrebno, da je 11. decembra lani začela ponovno delovati delovodska šola elektro stroke v okviru tega ŠC. V oddelek se je vpisalo 22 slušateljev, ki ga sedaj redno obiskujejo. Potreba po take vrste kadrih pa ni bila samo na Primorskem, pač pa tudi drugje. Že januarja letos so se vodstva delavskih univerz v Celju, Trbovljah in Zagorju obrnila do uprave EGSC v Novi Gorici z namenom, da skupaj organizirajo tako šolanje na svojem področju. Sporazum in dogovor sta bila kmalu dosežena. Svet šolskega centra je na seji dne 23. I. 1968 ugotovil, da so vsi pogoji za ustanovitev dislociranih oddelkov delovodske šole in dal soglasje, da se pri DU Celje, Trbovlje in Zagorje ustanovi po en tak oddelek. S februarjem so ti trije oddelki že začeli z delom in jih redno obiskujem Celju 30, v Trbovljah 30 in v Zagorju 15 slušateljev. V treh mesecih delovanja deiovodske šole za elektro stroko se je torej le-ta razširila na 4 oddelke in od prvih 26 na 97 slušateljev. Kako je organiziran pouk na dislociranih oddelkih pri DU? Kandidati so prijavljeni na upravi ŠC v Novi Gorici kot redni učenci delovodske šole. Pouk obiskujejo v popoldanskem oziroma večernem času pri DU svojega kraja. Na ta način ne preki ne j o rednega delovnega razmerja, le šolanje je zaradi tega ne-r koliko daljše, ker popoldanski oziroma večerni pouk ne more predelati učnega programa v enakem času kot redni šolski pouk. , Vodstva DU so na podlagi predmetnika in učnega programa ter sporazumno z upravo ŠC v Novj Gorici zagotovila ustrezen strokovni predavateljski kader v domačem kraju. Predstavniki ŠC pa _ spremljajo -organizacijo in potek pri vsakem dislociranem oddelku. Izpite za posamezne -predmete bodo slušatelji opravljali pred predavatelji, ki jih posamezen predmet učijo. Zaključni (diplomski) izpit pa bodo slušatelji opravljali pred izpitno komisijo, ki jo imenuje izpitni odbor ŠC v Novi Gorici. Izpitna komisija bo poslovala pri DU, kjer je ustanovljen dislociran kar kot tudi .priznano kvalifikacijo, je koristno za posameznika za delovno organizacijo. Tisti, ki so se zavzemali za ustanovitev te delovodske šole in ki so jo končno tudi ustanovili pri tem šolskem centru, so imeli prav, ko so trdili, da je potreba po takem profilu kadrov velika. Zanimanje za. tako šolanje potrjuje njihovo trditev. Ciril Zupanc li, sedaj pa ta ugotovitev ne bo veljala ne za učence in ne za učitelje? Otrok mora imeti primerno in stalno okolje za učenje. Al; bomo našim otrokom mogli to dati? Moje mnenje je, da za večino otrok ta novotarija ne bo kaj prida koristna, tudi učitelji bomo še na slabšem, kot smo. Rabili bomo tudi svoje kabinete, kajti zl-^mi - so premajhne, d bi se mogli v njih temeljito priprav-' Ijati na pouk in popravljat; šolske in domače zvezke. Pozabljamo na tiste učitelje, ki se vozijo v službo. Ti bodo hodili domov le spat, zato bo zelo dobro, če bodo ostali samci, kajti družinskemu življenju se res ne bodo mogli posvetiti. Tudi njihovo kulturno delovanje se bo moralo umakniti deljenemu delovnemu času. Kdaj pa se bodo učitelji strokovno izpopolnjevali? Najbrž bodo to delali med počitnicami, da ne bo med ostalimi uslužbenci toliko zavisti. Optimisti se tolažijo, da ie pač glavno, da bodo vsaj nekateri otroci mogli iti s svojimi starši na ljubi vikend. Kmečki otroci bodo doma garali jn se. jezili, ker ni ob sobotah pouka, delavski otroci pa bodo kot ptički brez gnezda iskali toplino domačega doma na prašnih ulicah sortnega življenja. JTM Razprava o učnem načrtu — brez premisleka Pred nedavnim sem se udeležil razprave o novem učnem na-qrtu za posebne osnovne šole, ki oddelek šole. Izpitni odbor ŠC bo je bila namenjena ortopedagogom imenoval člane komisije sporazumno z vodstvom DU, kjer je ustanovljen dislocirani oddelek delovodske šole. Uprava ŠC imenuje predstavnike v izpitno komisijo, poleg drugih članov, zaradi tega, da zagotovi celotno in enakomerno predalavo snovi po predmetniku in učnem programu ter da pri izpitih pomaga doseči enotne kriterije ocenjevanja za vse oddelke delovodske šole. Tak način vzgaianja delovodij elektro stroke je primeren in koristen zaradi tega, ker so slušatelji povečini delavci V rednem delovnem razmerju. Pouk, organiziran s pomočjo DU, iim omogoča redno delo v delovni organizaciji in pridobitev ustreznega strokovnega znanja ter končno NIŽJA GLASBENA ŠOLA V RADEČAH razpisuje prosto delovno mesto — RAVNATELJA Pogoji: — višja glasbena šola — srednja glasbena šola s 5-Ietno prakso na vodilnem delovnem mestu glasbene šole Razpis velja do 30. aprila 1968, Stanovanja ni. treh posebnih šol: kranjske, škofjeloške in tržiške. Po polletnem razpravljanju o osnutku novega učnega načrta smo dobil; že sko-svoje raj dokončne obrise bodočega načrta, ki naj bi začel veljat; letošnjega septembra. . Tokrat pa so ponovno sklicali sestanek praktikov — učiteljev, ki delajo na posebnih šolah. Namen sestanka:* da bi ponovno pregledali osnutek in dali pripombe. Ni dvoma, da je postopek za izpopolnitev bodočega učnega načrta pravilen, nenavaden pa je sam načm dela: defektologi smo bili povabljeni na razpravo, ne da bi prej dobil; osnutek načrta. Vzrok: sestavljaiec načrtov ni utegnil poslati osnutkov na vse šole. temveč jih je poslal samo trem posebnim šolam na Gorenjskem: v Kranj, Jesenice in Kamno gorico. Na omenjenem sestanku smo torej poslušali besedflo osnutka, ki ga je prebrala ravnateljica kranjske posebne šole. V razprav; smo utegnili obravnavati le prvo skupino predmetov — slovenski jezik, družbo, naravo, računstvo in praktična znanja (za vse razrede). » zdtem ko je za ostale predmete zmanjkalo časa. Za primerjavo: ko smo lan; v septembru dobili na vpogled prvi osnutek, nam je bilo na voljo kar deset dni za razpravljanje. Sedaj, ko je učni načrt že skoraj pred izidom, pa smo utegnili razmišljati o njem eno samo popoldne. Takšna naglica prav gotovo ne more koristiti niti tistim, ki so želeli zvedeti mnenje šolnikov o načrtu, še manj pa samim ortope-dogogom, k; bodo morali delati po novem učnem načrtu že to jesen. Ob koncu še nekaj besed o popravljenem osnutku. Videti je, da so v osnutku upoštevane pripombe ortopedagogov, ki imajo precej izkušenj , in znanja. Obseg učne snovi je v zadnjem osnutku precej. manjši, tako da bo dostopen mentalo prizadetim. Kljub temu Pa bi bile pri nekaterih predmetih še vedno potrebne spremembe. Tako je na primer učna snov pri družbi še ver.*?1’ prezahtevna, p— tudi pr; nekaterih drugih predmetih hi bilo treba še marsikaj izpustiti oziroma dopolniti. Gorenjski defektolog; so razpravljali o novem osnutku vse od septembra pa do danes. Ob vsem tem pa pogrešamo večjega sodelovanja med sestavljale! novega načrta in samimi aktivi šol. Precej laže bi bilo doumeti bistvo načrta, če bi ga pojasnjeval kdo izmed članov komisije. Nasploh pa opažamo, da je vse premalo konkretnih stikov z manjšimi šolami, skratka z vsemi, ki so neposredne zainteresiran: za vsebino in kvaliteto učnega načrta. VLADO ROZMAN Sodelovanje učitelja s komisijo za kategorizacijo razvojno motenih otrok Pedagoški pogovori Zborno petje v osnovni šoli Ker delujejo komisije za kategorizacijo razvojno motenih otrok že približno 7 let in ker učitelji že poznajo njeno delo oz. so v glavnem najbrže vsi predlagali kakšen primer otroka iz svojega razreda, bi rad opozoril na nekatere potrebne skladnosti v kontaktih med učitelji in komisijo za kategorizacijo. To z namenom boljšega razumevanja in boljšega sodelovanja. Potreba po takem informiranju nastaja zaradi tega, ker učitelji pogosto pričakujejo od komisije za kategorizacijo nekaj, česar le-ta nd more dati. Komisija za kategorizacijo ima nalogo izločiti iz rednega šolanja tiste otroke, ki zaradi svoje individualnosti ne morejo slediti zahtevam redne šole, bodisi zaradi fizične ali psihične motnje. Medtem ko skoraj ni nejasnosti glede fizično prizadetih otrok, pa je veliko teže pri duševno motenih. Za te otroke pogosto predlagajo učitelji drugače kakor komisija za kategorizacijo. Osnovno vodilo pri. izločanju duševno motenih otrok iz rednega šolanja je dejanska motenost do tolike mere, da otrok resnič-, no ne zmore slediti zahtevam rednega šolskega programa, četudi bi imel najboljše pogoje dela doma in v šoli. To so duševno nekoliko manj razviti otroci, česar se ne da odpraviti z nobenimi ukrepi, niti z nobenimi vajami. Teh pa je približno 2,5 do 3 %'\in nič več. V skladu s tem se tudi naše posebne šole, ki sprejemajo te otroke, širijo le do teh obsegov in ne več. Ce se bolj konkretno izrazimo, naj na-vedemo, da občina s 5000 šoloobveznim otroki potrebuje posebno šolo s kapaciteto največ 150 otrok, ali šola .s 1000 otroki ne more imeti več kakor 30 otrok, ki jim je potrebno posebno šolanje — vsaj v povprečju. Rezultati dela komisije za kategorizacijo pa se morajo ujemati s takimi predvidevanji, kajti če bi znatno odstopali od tega števila, bi bil to zanesljiv znak, da komisija ne dela pravilno. Porušili bi osnovni princip znanosti, ki je .ugotovila odstotek duševno manj razvitih otrok oziroma bi predpostavljali, da imamo Slovenci več ali manj duševno motenih otrok, kakor drufci narodi, kar pa bi bilo nevzdržno trditi. Učitelji cesto pošiljajo otroke komiki za kategorizacijo, čeprav otroci niso duševno manj razviti in imajo običajno druge motnje. Izkušeni šolski praktiki pa znajo zelo dobro ločiti otroke, ki so resnično v duševnem zaostajanju, od tistih, ki so le nekoliko bolj počasni v mišljenju, ali so interesno zoženi, ali živijo v skrajno neurejenih razmerah, ali so vedenjsko moteni in podobno. Ti otroci pogosto, enako kakor duševno manj razviti, zaostajajo v šolskem napredovanju, v čemer je vzrok, da jih učitelji pošiljajo komisiji za kategorizacijo. Čeprav je lahko razumeti, da učitelj išče pomoč za te posebne primere in pogosto komisija za kategorizacijo tudi lahko nudi nekaj pomoči s svojimi ugotovitvami in nasveti, pa vseeno ne smemo pričakovati, da bo komi- ma ostro ločiti med duševno manj razvitimi in ostalimi motnjami in da bodo vedno prihajali na pregled tudi primeri, ki niso duševno manj razviti, vendar se moramo držati pravila, da je komisija za kategorizacijo namenjena le tem otrokom in ne vsem vrstam motenih otrok. Kolikor komisija zmore obravnavati tudi primere drugače razvojno motenih otrok, je vse lepo in prav, toda šole naj ,bi vedno iskreno povedale svoje ugotovitve o otroku in še posebej poudarile, da ne gre za duševno zaostajanje. ■ S tem bi komisiji oiajšali delo, ker bi jo opozorile na potreben red dela. Komisije delajo namreč le omejen čas in z omejenimi materialnimi mož- pozneje zanesljivo ugotovi, da otrok ni kos rednemu šolanju. Ob teh vprašanjih se moramo nekoliko podrobneje zadržati. Princip obravnavanja razvojno 'motenega otroka je, da je po* trebno takega otroka čimprej odkriti in mu čimprej pomagati. Mnoge spretnosti lahko otrok — bodisi razvojno moten ali ne — razvije samo v določenih starostnih obdobjih in če zamudimo najbolj primeren čas, smo ga lahko za vedno zanemarili in izgubili možnost boljšega razvoja. Jz tega dejstva izhaja splošno znani imperativ obravnave razvojno motenega otroka, da ga je potrebno čimprej odkriti in obravnavati. Vendar moramo tudi ta zelo pomemben princip potno- nostmi, in če dobijo prijavljenih vrsto otrok, ki ne spadajo v kategorijo razvojno motenih po obstoječih normativih, se zgodi, da ne pregledajo tistih otrok, ki so dejansko potrebni pregleda in izločitve iz redne šole. Ko predvidevamo, da večina izkušenih praktikov dobro loči med otroki, ki so dejtmsko duševno v zaostajanju, in med onimi, ki imajo druge motnje ali skrajno neurejene pogoje dela, pa se moramo posebej ustaviti pri primerih, ko je težko ali celo či motenemu otroku pravilno razumeti. Če 3, leta star otrok še nič no govori, . je prav gotovo skrajni čas, da iščemo pomoč pri strokovnjakih, če. dve leti star še ne hodi, ali če 2,5 leta star še ni čist, je tudi potreben po,svet s strokovnjaki. Če pa otrok rahlo zaostaja v duševnem razvoju, tega pogosto v predšolskem času ni mogoče natančno ugotoviti. Pred petim letom starosti ni mogoče natančneje ugotoviti stopnje inteligentnosti niti za najbolj Kakšni pa so dejansko vsi »mi-krosocialni« pogoji otrokovega življenja, tudi ni mogoče natančno ugotoviti, še manj pa predvidevati za daljše obdobje vnaprej, ker se pogosto zelo spreminjajo. Kako bo torej s takim »mejnim-« primerom duševno motenega otroka, lahko ugotovi edino šolska praksa, to je učitelj sam. Komisija za kategorizacijo se mora držati principa, da ne pošlje otrok na posebno šolo, če ni gotovo, da redne šole ne bodo zmogli. Če učitelj v daljšem času dela z otrokom ugotovi, da ne zmore redne šole, prihaja včasih do negodovanja, ki pa ni prav nič potrebno. Izvidi in priporočila komisije za kategorizacijo niso nekaj trajnega in nespremenljivega pri tej starosti. Možni in predvideni so ponovni pregledi in tudi spremenjeni predlogi. Komisija sama pogosto predvidi ponoven pregled čez pol leta, čez eno ali dve leti.. Namen komisije, kadar predlaga v krajšem času ponovni pregled, je vedno ta, da učitelj praktik pove svoja zapaža-nja in svoje ugotovitve. Učitelj mora razumeti, da je on prav tako diagnostik in v teh primerih celo najbolj kompetenten oz. odločujoč. Njegove ugotovitve pri delu z otrokom so najvažnejši kriterij. S tem se učitelj vključi v delo komisije za kategorizacijo in v konkretnih primerih je njegovo sodelovanje najbolj odločujoče. Žal zaradi organizacijskih težav ni možno, da bi učitelji praktiki vedno Sodelovali s komisijo za kategorizacijo neposredno, vendar morajo biti njeni stalni sodelavci in tudi na ta način razumeti svojo vlogo. Nepotrebno in nekoristno bi bilo, če bi praktiki iskali primere v svoji praksi, ko se je komisija za kategorizacijo »zmotila«. Učitelj v svoji daljši praksi dela z otrokom zelo uspešno dopolnjuje delo komisije za kategorizacijo. VSe povedano pa hkrati pomeni, da bomo imeli kljub najbolj skrbnemu delu pri kategorizaciji razvojno motenih otrok še vedno primere, da bodo posamezni otroci izločeni iz rednega šolanja šele v prvem, drugem ali celo tretjem letu obiskovanja redne šole. Želeti je, da bi bili vsi otroci, potrebni posebnega šolanja, usmerjeni na posebne šole še pred vstopom v šolo, vendar se taka želja prav v mejnih primerih duševne nerazvitosti ne da uresničiti. Vsekakor ni več oportuno, da Preko 12 let starega otroka premeščamo iz rednega šolanja, ker je optimalni čas šolskega treninga zamujen, konkretne okoliščine pa narekujejo strogo izjemne primere, da komisija za kategorizacijo usmeri na posebno šolo tudi otroka iz višjega razreda redne šole. Vedno in povsod pa so ugotovitve učitelja silno pomembne, zato bo v veliko otrokovo korist, če bodo učitelji posredovali komisiji za kategorizacijo čimbolj natančna zapaža-nja. Jože Trček VPRAŠANJE: V »Objavah« iz leta 1060 je rečeno, da je dovoljeno ure pouka s pevskim zborom na osnovnih šolah krčiti na 35 ali celo 30 minut. V »Objavah« 15. junija 1966 o tem nič ne piše. Kako je potem s poukom zborovskega petja? Odgovor: Dokument za odgovor na vprašanje so lahko samo »Objave« in to: »Objave« št. 4 od avgusta 1960 in »Objave« št. 2, 3, 4, 5 od 15. junija 1966. »Objave« št. 4 od avgusta 1960 določno navajajo v poglavju o zbornem petju: — da ima vsaka šola po možnosti tri pevske zbore in to: a) otroški zbor za učence prvih dveh (ali treh) razredov b) mladinski zbor 3. in 4. (oziroma 4. in 5.) razreda in c) mladinski zbori višjih razredov; — da določi učence, ki morajo sodelovati v zboru, pevski učitelj, vendar pa naj zborno petje po možnosti zajame vse učence; — da za zborno petje odpadeta na vsakega pevca tedensko po dve učni uri; toda ure trajajo za zbore pod a) in b) po 30 minut, za zbor pod c) pa 30 do 45 minut. »Objave« št. 2, 3, 4, 5 od 15. junija 1966 pa v poglavju o zbornem petju prinašajo spremembe, med drugim: — da naj ima vsaka popolna osnovna šola dva pevska zbora (otroškega in mladinskega); — da naj zajame pevski zbor čimveč učencev,, temelj zbornemu petju, pa naj bo sistematični glasbeni pouk in razredno petje, ki zajame Vse učence in — da se določita za otroški zbor po dve uri na teden, za mladinski zbor pa za vsak glas po ena ura in 1 ura za skupno vajo, to je za učenca po dve tiri, za učitelja po 4 ure (pri troglasnem zboru) tedensko. »Objave iz leta 1960 so prinesle prvi kompletni učni načrt in predmetnik za reformirano osnovno šolo, »Objave iz leta 1966 pa korigirani načrt in predmetnik, ki ga je odobril in sprejel »Pedagoški svet« in ki je sedaj na vseh osnovnih šolah obvezen in pravno uveljavljen. Poglavje o zbornem petju, kakor je bilo določeno v »Objavah« leta 1960, si ne moremo tolmačiti s tem, da je dovoljeno ure pouka s pevskim zborom krčiti. Ure so bile namreč natančno določene: za. otroški zbor in za mladinski zbor na srednji stopnji osnovne šole po 3o minut, za mladinski zbor na višji stopnji osnovne šole pa od 30 do 45 minut. Pri tem in takšnem določilu so takratni sestavljale! učnega načrta upoštevali zlasti pedagoško-psihološki moment, to je otrokovo zmogljivost v določeni starostni dobi ter možnosti največje uspešnosti dela z otrokom oziroma otroškim (mladinskim) zborom. Pri tem so dopuščali za mladinski zbor na višji stopnji osnovne šole različno trajanie, toda ne manj kot 30 in ne več kot 45-minutno uro. Potrebo po spremembi tudi v zbornem petju je prinesla praksa in nadaljnji študij ter razvoj glasbenega pouka in možnosti za ta del šolske glasbene dejavnosti. Besedilo poglavja o zbornem petju v korigiranem učnem načrtu (»Objave« od 15. junija 1968) je rezultat razgovorov, rhnenj in predlogov aktiva svetovalcev za glasbeno vzgojo v naši republiki. Osnova mu je šolska praksa, kakor jo je doživljala naša pedagoška (inšpekcijska) služba, ki je ugotavljala, da imajo npr. tri zbore lahko pri nas le redke velike osnovne šole in da zaradi tega ne moremo večine šol obvezovati za tri zbore, da urejujejo trajanje šolskih ur za zborno petje praviloma pravilniki posameznih šol, kar je tudi v skladu z njihovimi samoupravnimi pravicami, in podobno. Zaradi tega je tudi korigirani predmetnik in učni načrt za osnovne šole (Objave« iz leta 1966) v poglavju o zbornem petju določil le število tedenskih -ur za zborno petje, trajanje teh .ur pa je prepustil v presojo in odločitev samoupravnim organom na šolah. V. CVETKO >ooooo<>oooooo<, Vinko Živko Letošnjega 21. februarja je umrl Vinko Živko, predmetni učitelj ža zgodovino in priznani glasbenik. Doma je bil v Šmartnem na Pohorju, maturiral pa je med prvo svetovno vojno na klasični 'gimnaziji v Mariboru. Ker je želel v prosvetno službo, je opravil na mariborskem učiteljišču še dopolnilne izpite. Potem ko je 1. 1923 opravil v Beogradu izpit za meščanske šole, je odšel službovat v Brežice, Slovenj Gradec in v Slovensko Bistrico. Tu je bil deset ie-t, vodil salonski orkester in pevski zbor. L. 1936 je poučeval na II. deški meščanski šoli v Mariboru ter vodil pevski zbor Grafika. Med okupacijo s>» ga preselili v So-ko Banjo, kjer je poučeval na meščanski šoli in se preživljal z instruk-cijami. Tu se je vključil, v OF. Po osvoboditvi vzhodne Srbije 1. 1944 ga je srezki NOO Timok Imenoval za upravitelja meščanske šele. Tedaj je Vinko Živko, sodeloval še v kulturni skupini OF in se udeleževal kultumo-propagandnlh turnej v Bolgarijo in mesta vzhodne Srbije. Poleti 1945 se je vrnil z družino v Maribor in začel poučevati ha gimnaziji Tabor. Poleg tega se je glasbeno udejstvoval v radiu, na koncertih in pri raznih društvih, pri vajah baletne in telesnovzgojne šole, honorarno poučeval v glasbeni šoli Tabor, bil je pevec UPZ Slavko Osterc, zborovodja mladinskega zbora KUD Jože Herman-ko, okteta MTT in zbora Grafika. Na mariborskem učiteljišču je bil glasbeni pedagog, poučeval je klavir in vodil ženski in mešani zbor vse do upokojitve 1. 1962. Ves ta čas pa se je uspešno uveljavljal tudi kot skladatelj. Napisal je več skladb za odrasle in mladinske zbore ter samospeve s partizansko tematiko. Nekaj zborovskih skladb je objavila glasbena revija Naši zbori, druge pa so ostale v rokopisu. NhpisaF.le tudi precej priredb za mali orkester. V prejšnji Jugoslaviji je sodeloval skupaj s svojimi 'Stati v »Ssotetu bratov Živkov«, ki je velja! -tedaj za enega najboljših komornih združenj na Slovenskem. Vodi’ ga je pokojni skladatelj prof.. Vasilij Mirk. Za svojo pedagoško in glasbeno delo, je bil Vinko .Živko tudi odlikovan, In sicer 1953 z medaljo zasluge za narod 1. 196,'i pa z redom dela s srebrnim vencem. Albin Horvat sija te otroke usmerila na posebne šole. Če bi imeli dovolj razvito mrežo vzgojnih posvetovalnic in šolskih psiholoških služb, najbrže teh pojavov ne bi bilo, ker pa imajo mnogi praktiki danes edino možnost, da pošljejo otroka komisiji za kategorizacijo, ga pač tja pošljejo in včatih tudi namerno zamolčijo, da ne gre za duševno prizadetost, da tako dosežejo obravnavanje pred komisijo za kategorizacijo. Res je, da tudi komisija za kategorizacijo ne more popolno- nemogoče natančno določiti, ali nek otrok spada v redno ali posebno šolo. To so mejni primeri duševno motenih otrok, za katere ni mogoče vnaprej predvideti, ali bocTo kos zahtevam rednega šolanja ali ne. Teb takozvanih »mejnih« primerov pa ni tako malo, da bi -lahko prešli preko-njih kot preko absolutno nepomembnega števila. Prav v teh primerih prihajajo včasih komisije v navzkrižje s praktiki, ker komisija priporoča, naj ostane otrok v redni šoli, praktik pa normalno sč razvijajočega otroka, še inanj pa za rahlo duševno zaostajajočega. Ker otrokov šolski uspeh ni odvisen samo od njegovih umskih sposobnosti, temveč prav toliko tudi od pogojev okolja, zato ne more noben strokovnjak predvideti, ali bo otrok, ki je rahlo duševno moten, uspeval v redni šoli ali ne. V primeru, da ima tak otrok zelo dobre pogoje dela doma in v šoli, bo uspeval v redni šoli, če pa so ti pogoji slabi, ne bo zmogel redne šole. V Zasavju so ustanovili društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam 4. III. 1963 je bil v Krškem ustanovni občih zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. V tem društvu naj bi sodelovale občine: Brežice, Krško, Sevnica. Udeležili so se ga zastopnik sekretariata za prosveto in kulturo, predsednica republiškega društva za pomoč , duševno nezadostno razvitim osebam, zastopniki občinske skupščine ter številni zastopniki družbenih organizacij vseh treh občin. Prišlo je veliko staršev prizadetih otrok, pa tudi drugih. Pokazalo se je, da je na" področju mentalne, retardacije. v območju 3 občin vrsta problemov, ki jih posebna šola ne more sama rešiti, ter da je potrebna organi-zVhja, ki bi prevzela to problematiko v razreševanje. V vseh treh občinah ni samostojna posebne šole. V razvoju 'so oddelki, kj bi se razvili v centralno šolo z dislociranimi oddelki, kjer bodo za to najboljši pogoji. Zakon o osnovni šoli pbvezuje vse otroke, da obiskujejo šolo 8 let. Poleg tega pa določa zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, da je posebna šola kot sestavni del osnovnega šolstva obvezna za vse tiste učence, ki so sposobni šolanja. Pred leti so začele z delom komisije za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pokazalo se je, da kategorija mentalno retardiranih presega po številu oseb in problematiki ostal§/kategorije prizadetih. , Ena izmed hvaležnih .nalog društva bi bila, da z različnimi sredstvi (tisk, predavanja itd.) dviga osveščenost ljudi. Ker so ljudje premalo poučeni, se pogosto ne' zavedajo, kako zelo važno, je, da se otrok čim hitreje začne pravilno usposabljati. Pri nas se borimo še za šolske oddelke. Enako važni pp b; bili tudi predšolski oddelkj bodisi v okviru posebne šole ali otroškega vrtca. Na tem področju čaka novoustanovljeno društvo veliko dela, saj ni bilo v tej smeri do sedaj še nič narejenega. Deloma je rešeno šolanje mentalno retardiranih v omenjenih občinah. Nekaj jih je v posebnih oddelkih, nekaj pa v zavodih za usposabljanje. Na področju profesionalne orientacije pa tudi še ni veliko napravljenega. Tudi tu čaka društvo veliko nalog, k; jih je treba opraviti. Vendar je velika udeležba na ustanovnem občnem zboru našega društva pokazala, da je primerno zanimanje za to problematiko. V povezavi s starši, prijatelj’ mentalno prizadetih otrok, stre kovnimi delavci, politično družbenimi' organizacijami bo novo društvo pomagalo vsem tistim, ki jih narava prikrajšala. Jankovič Lucija PRAVNA POSVETOVALNICA ALI IMA DELAVEC, SPREJET NA DELO ZA DOLOČEN ČAS, PRAVICO DO LETNEGA DOPUSTA? VPRAŠANJE: B. A. je Ml sprejet v delovno razmerje na osnovno šolo za določen čas, in sicer do 31. 8. 1968. Zanima ga, če mu pripada letni dopust kot ostalim elanom kolektiva ali mu pripadajo osebni dohodki za meseca julij in avgust? ODGOVOR: Po določilih 64. člena TZDR imajo tudi delavci, ki stopijo na delo za določen čas. da opravljajo sezonska dela, po samem zakonu pravico do letnega dopusta, če tako delo traja najmanj 6 mesecev, nepretrgano, in sicer najmanj en dan letnega dopusta za vsak mesec nepretrganega dela in jim pripadajo tudi vse pravice, ki jih ima delavec za časa izrabe letnega dopusta. Teda z ozirom na to, da je zakon izrecno določil, da gre dopust le delavcem, ki opravljajo sezonska dela, je jasno, da delavcem, ki stopijo na delo za določen čas za opravljanje drugih (glej čl. 26 TZDR) in ne sezonskih del, nimajo pravice do letnega dopusta po samem zakonu, če nimajo najmanj n mesecev neprekinjenega dela. Glede na to, nimajo pravice do letnega dopusta delavci, Id so stopili v delovno razmerje za določen čas, ker se na redni in naknadni razpis ni prijavil noben drug konkurent z zahtevano izobrazbo. Osebni dohodek pa gre delavcu za /cs čas, ko je delal oziroma dokler mu ne poteče rok — v navedenem primeru je to 31. 8. 1968. Osnovna šola bo pač morala delavcu dati delo v juliju in avgustu ter ga za ta čas tudi plakati, saj je vnaprej sama vedela. da pouk na šoli preneha že koncem junija. SE O STROKOVNEM IZPITU VPRAŠANJE: Na gimnaziji po-učuje zgodovino in sociologijo tovariš, ki je končal Studii na arheološki skupini prirodoslovno-raatematično- ‘ilozofski fakulteti, kjer je dobi! -ikademski naslov »diplomirani filozof«. Najprej je bil zaposlen kot kustos (opravil je za ta naziv tudi strokovni izpit), ker na je zgubil to za-noslitev, se je zaposlil na učiteljišču, kjer je pet let poučeval zgodovino in nciologijo na gimnaziji Aii lahko opravlja strokovni izpit kot pro-iert— zgodovine in bi si tako pridobil pravico do petletnega reka, v katerem bi dosegel ustrezno strokovno izobrazbo, saj je izredno vpisan na sociologiji? ODGOVOR; Med učitelje in vzgojitelje, ki lahko v petih letih dopolnijo stroko oziroma stopnjo izobrazbe. se štejejo le tiste osebe, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja osnovne oziroma srednje šole oziroma vzgojitelja. Po določilih 5. odstavka 37. člena zakona, o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18/67) pa za učitelje in vzgojitelje, ki si pedago- ške izobrazbe niso pridobili‘med šolanjem, predptš« republiški sekretar za prosveto Ih kulturo način pridobitve te izobrazbe. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo pa je s svojimi pojasnili k zakonu (katera so bila objavljena tudi. v »Prosvetnem delaven«, .št. 5,67) pojasnil, da se z opravljenim strokovnim izpitom pridobi pedagoška izobrazba in se s tem zadosti pogojem prveva odstavka 36. /člena zakona o srednjem šolstvu. Mnenja sem. da skladno s povedanim tovariš iabko opravlja strokovni izpit, nato pa bo moral pridobiti še Izobrazbo ustrezne stroke. Janko Brunet, dipl. pravnik Razpisna komisija > II. OSNOVNE SOLE CELJE Ulica 29. novembra št. 1 < razpisuje delovno mesto s RAVNATELJA l Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po- c goje: Z da ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo pe- ^ dagoške smeri s strokovnim izpitom in 10 let > prakse > — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje < vzgojno-izobraževalnega zavoda in da je akti- ? ven družbeno-politični delavec š Vlogo z žiHipniepisom in dokazili o. strokovni izobrazbi naj > vsak kandidat pošlje razpisni komisiji najkasneje 15 dni po 5 objavi razpisa. ? Oblike dela pionirske organizacije Namen racionalizacije v šolstvu mora biti izboljšanje vzgojnoizobraževalnega dela (Nadaljevanje s 1. strani) Dobršen del letnega programa jev itd. Prav lepe uspehe so pio- velike tendence vključevati v de- pionirskih odredov so v občini nirji dosegli tudi na dramskem lo čimveč učencev, temveč le ti- Maribor in ostalih občinah zavze- polju. ste, za katere že vnaprej vemo, da le JPI pod geslom »Kdo bolje po- Specifičnost življenja in dela bodo uspeli. Kljub temu, da uva- zna svoj domači kraj?« Pionirji v šoli, različna'starostna stopnja žujemo pri usmerjanju raznih de- so pregledali kulturno in zgodo- učencev, povezava organizacij javnosti pionirskega odreda nače- vinsko dediščino domačega kra- učencev z izvenšolskimi organi- lo prostovoljnosti, interesa in ja. Natančneje so se .seznanili z zacijami kakor tudi odgovornost zmogljivosti posameznikov pa za- zgodovino spomenikov NOB, z šole za celotno vzgojo in izobra- sledimo na šolah le prevečkrat življenjem kulturnih in političnih zevanje zahtevajo tudi od pover- ene in iste učence, ki so osnovni osebnosti na področju svojih ob- jenikov pionirskih organizacij na nosilci celotne pionirske dejavno- čin, opazovali so prirodne zname- šolah, da v večji meri kot doslej sti in so s tem iz 'dneva v dan nitosti domačega kraja ter gospo- upoštevajo všaj nekatera najvaž- Vse leto preobremenjeni. darski razvoj ožje domačije. Vse nejša načela, kot so: povezanost Tako počtje pa je na drugi delo je spremljalo-Slikanje, ri- dela organizacij, prostovoljno _ ________________________ ..............-J ------------, ----- „ ----------- . .. strani tudi nevzgojno. Ti učenci sanJe in beleženje vsega življenja, vključevanje v organizacijo, pri- bora Sindikata delavcev družbe- pov, zlasti tistih, ki pomenijo nje na tretji stopnji), ali pa bi Postanejo počasi in sigurno ne- To del° 3e bilo vse leto prezentno laeojenost starostnim stopnjam nih dejavnosti Slovenije in pod- ukinitev šol, naleteli na odpor bilo glede na notrebe in glede kakšno »duhovno plemstvo«, Pri uresničevanju podrobnih uč- otrok, samoupravljanje, organizi- odbor za šolstvo sta na zadnjih prizadetih in tistih, ki naj bi na specifičnosti območia orimer- »mentalna aristokracija-«, ki bo v n?h načrtov. Zemljepisna snov je ranost, mentorstvo in povezava z sejah obravnavala predlog ukre- ukrepe izvedli, ter vztrajanje pri neie ustanoviti namesto gimnazi- bodoče izkoriščala svoj položaj v bila poglobljena, bolj življenjska, življenjem. pov za racionalizacijo na področ- obstoječem stanju ne glede na ie drugo srednio šolo. Ni mogoče škodo kolektiva in zato seveda v zgodovina je bila konkretnejša. Zavod za PSS Maribor pa ju vzgoje in izobraževanja. Oba potrebe, možnosti in perspektivo, spreleti principa, da se nai vsa svojo škodo. Tudi pri SN in biologiji je izha- mora opozoriti še na nekatere po- organa sta ukrepe ocenila kot po- Z »ukrepi za racionalizacijo mo- mladina določenega obmocia som . .. . jalo delo bolj iz izkušenj. Vsebina manjkljivosti. Uspešnost dela v inemben začetek izboljševanja ramo zato zagotoviti realizacijo pač v^ tisti srednii soli, ki na tem Pionirski ddredi na] se bol] pismenih slovenskih nalog«pa je pionirskih odredih v veliki meri načina in oblik izobraževanja v dolgoročnejše politike na področ- otmoc.iu obstaja, ne glede na kot doslej ^potrudijo poiskati pri kila izredno živa in raznolika. zmanjšuje še vedno kampanisko vseh vrstah šol in j.ji zato pod-. ju vzgoje in izobraževanja, v ka- nagnjenja in sposobnosti. S po-sakem ucencu interese,_ ki so Prav lepo so uspele tudi za- delo Se vedno se nagrmadi ce- pirata. Ob tem je bilo v razpravi feri bo jasno izraženo kaj, koliko klicnim usrnerianiem m z ustrez-toorda prikriti. Ako te interese ključne prireditve te zelo učinko- lotno delo v enem sam°m mesecu poudarjeno, da racionalizacije, ni in kako moramo izobraževati in stiPCTdinmiem 16J^eba &> razvijamo izven rednega pouka, vite akcije. Upamo, da bodo tudi ali celb v enem LnSd raznr mogoče razumeti niti kot enkrat- vzgajati. seci’ d* bodo somnje ^daljevah ahko dajejo pozneje zelo lepe re- letošnje leto JPI dosegle lepe us- mi nastopi. Akcije se omejujejo no, kampanjsko akcijo, v kateri Da bi čimprej dosegli smotrno £ Stališče predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije k predlogu ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja Predsedstvo republiškega od- videne, bomo ob izvajanju ukre- venti gimnazij nadaljujejo šala- zultate pri rednem delu. v v. V — - « - *>*«.*>J i .3 X- U11 H_J HJ V. j W ---J.-' --c-------. ■ - --- -- ----— -- r------------------ pehe. Množično tekmovanje je na teden'dni pred terminom. Ves ie, treba takoj ukiniti, kar ne ureditev in zboljšanje kvalitete nalvečte usoehe Prav k tem učencem naj pio- ostalimi oblikami dela z mla- teden se samo telovadi ali poje ustreza trenutnim potrebam, am- na področju vzgoje in izobraže- TTyIliavitev te2a načeja v praksi bodo zaradi osebnih lastnosti in Uveljavitev tega načela v praksi bo namenila bistven prispevek k nirski odred v bodoče intenzivne- d'"0 zel° Privlačno,, ker vzbuja itd. To je velika zavora pri pio- i?ak kot proces, v katerem mora- vaflja, je nujno, da v financira Do DorneniJa DlslVen prispeven, n je pristopa in jih s tem motivira .tekr^ov5lrii duh’ "irskem in šolskem delu. Ves uči- ■T0 težM k vzpostavitvi sistema, nju uveljavimo principe dohodka raCionaiizaciii vzgoino-izobraže- valnih dejavnosti, saj se bo nujno zmanišal osip na drugi in tretji stopnji in zboljšali učno-vzgojni rezultati. 6. Vzrok velikega osipa na predsedstvo soglaša z ukrepi za čimpreišnio in čimbolj temeljito proučitev predmetnikov in učnih načrtov na vseh vrstah šol in pril učencev (na prvi stopnji) in zahtevam poklica (na drugi in tretii za njihovo vsakdanje delo. Na tak obenem pa uspešno formira raz- teljski zbor je nejevoljen, pover- ki bo stalno usmerjal vzgojno- in da uresničimo ustrezno pove način bomo večino članov pionir- redno skupnost in kolektivno za- jenik je 'nemiren' uččnci pa se- izobraževalno dejavnost h kvali- zavo gospodarstva in družbenih ske organizacije navajali na pred- ves£ . . . , Veda, ki izostajajo od pouka, ima- tetnemm delu in- prilagajanju služb s šolami druge in tretje vsem koristno, pravilno in kultur- Prav gotovo ne bi bilo prav, jo težave z znanjem iz osnovni" učno-vzgojnih programov potre- stopnje. no izkoriščanje prostega časa upo- ne bi omenili ob vsem tem de- vednosti itd. Zdravilo za vse te bnni gospodarstva in družbenih K predlogu ukrepov za racio- števajoč seveda pri "tem naloge, lu ^d* vsakoletno tekmovanje pomanjkljivosti je samo v um- služb po strokovnih kadrih ter k nalizacijo na področju vzgoje in . ki ji ima pedagogika prostega “ladih matematikov, za katero nem letnem načrtu in v zmoglji- smotrni porabi sredstev (tako in- izobraževanja je predsedstvo re- vseh stopnjah sol ip_tudi preveli- časa. to v občinah veliko zanimanje in vem kontinuiranem delu preko vesticijskih, kot tistih za tekečo publ iškega sindikata delavcev ka obremenitev učenčev. Zato dosega prav lepe uspehe. vsega leta. dejavnost). družbenih dejavnosti sprejelo ta- Na splošno lahko rečemo, da Posamezni pionirski odredi so Mnogokrat čutimo , cn nrav °d ukrepov bi bilo napačno le stališča: je aktivnost pionirskih odredov tekmovanje samo in uspehe ob- « noverieniki na jop n-amPeni pričakovati finančne efekte v tem 1. Uvodne ugotovitve v gradi- na šolah v precejšnji men odvi- ravnavali na svojih konferencah Namesto da hi bili za šSmi to’ smislu, da'bi v bodoče za potrebe vu. da je za dosedanie obdobje “a.™ .. . .. sna od pripravljenosti, sposobno- in pohvalili svoje uspešne vrstni- £ko delo n^ra eni so de^i bistva zadostovalo manj sred- značim, neuravnotežena rast šol- l>n,a8od,teV sooeobo°sl3 sti m požrtvovalnosti mentorjev, ke. Zelo so bili delovni klubi raznto očitkov k kažeto da ne stev Cili “krepov mora biti sf.va no-ameznih stoneni in strok, rij pa ^o po^Sto^S P°3muto Pravilno n^učiSis^ ie vzgojno-izo- ek^nzlven razvoi visokošolskih SnC Na višijh in visokih šo. iiTr/dM^i 7-dor niti svet šole in njega uprav- bmzcvalnega dela v najširšem po- zavodov, oremaihna povezanost ]ah (deloma tudi na srednjih) občinskrSogra^JPI raztoh ni T T, ni edbor načelo, povezanosti dela menu -bC52uf ~ od zmanjšanja razvoja šolstva s potrebami go- vp!iva na odstotek osic.a tudi te- tžafev PtekmTan1 ’za bralno čitoio v , ** weanizacij 2 ostalim vzgojno- osipa na vseh stppnjah. do pnla- spodaratva m družbenih služb ter žak tni Doložai precejšnjega značko itd kar se zefo odraža MeToJi za t h t^"05 ' izobraževalnim delom šole. Prav f di ve .soistva potretem gospo- velik osm dijakov in študentov. števila študentov Tudi lz tega znacto itd., kar se zelo odraza Mentorji za te dejavnosti pa so samoupravni oraani šole merain aarstva m . družbenih dejavnosti, so , točne Zato le racionalizaciia razloga ie treba spremeniti poli v ietosnjem letu tudi v občim strokovnjaki ljudske tehnike in biti tilan.lem’ neustrezen sistem vrsti šolstva nujna in jo je tre- pn mnogih ucencih, ki so doslej ustvarjajo nenehno rast mladih riaiTco-^I JIh tako.vzSaJa v sd’ večanje kapacitet šolstva gle- financiranja, ^ struktura zaposle- ba izvajati predvsem z integra- imeli večje težave z bralno teh- jgraicev literatov lutkariev nev 9Jallsti5nenl humanizmu, ki nam db *na pbtrebe. Prav tako niso nib v šolstvu). cijskimi procesi in manj z uki- niko. Opazili smo tudi, da je mno- cev> instrumentalistov recitator- JLJ ^našnjem kritičnem času predvidene rešitve, kaj z zgrad- kn 2' ,Ker ie socialni sestav di.ja- njanjem. Z integracijo sorodnih gim uspelo obravnavati domače tako zel° potreben. bami, opremo in kadri ukinjenih k!.X. 'n. s,u<1cntov _ na srednjih, visokih in višjih šol bomo dose- DRAGO KONČNIK šol. Ce te rešitve ne bodo pred- VIS’lh visokih šolah neustre- giij da bodo združene šole same zen, racionalizaciia mreže sol ne izoblikovale svoje enotne učno-sme vplivati na zmanišanie de- vzgojne programe, istočasno pa eza učenčev iz gospodarsko šjb- zagotovili, da ostanejo v šolah uspelo branje bolj sistematično, z zapi-sovanjem raznih nerazumljivih pojmov in vprašanj, ki so jih v * SAMO POMOČ Šoli z mentorji naknadno obrav- j sindikata prosvetnih navali. Take uspehe je vredno 5 in znanstvenih delavcev zabeležiti, Ako bo tekmovanje po- : Slovenije leg smotra, ki ga ima: vzljubiti [ slovensko knjigo kot svojega ne- ; © Ponedeljek preeenljivega prijatelja in enega Š# Sreda izmed vodnikov v življenju, do- S @ Petek seglo tudi snovni smoter, je dolž- ■ na tako akcijo podpreti celotna « družba ne samo moralno, temveč ! . v večji meri kot doslej tudi ma- S Univerze) terialno. ■ Iz uprave Samopomoči keiših občin in iz družin z nižji- najsposobnejši kadri, kar bo ga- mi osebnimi dohodki (v gradivu tovo vplivalo na dvig kvalitete je rečeno: »racionalizacija ne bi pouka Integraciia pa seveda ne Na izpraznjeno honorarno mesto Zunanje Člane vabimo, da se ob s,rn®!:a bistveno vplivati na DO- more pomeniti koncentracije ce- • i&vissbb; «s»sat asu ,\.ess »scas-B JSSKtSSS,-■&£??£: ssr, ■in •*** “• od 9. 12. ure ■ moči, bivajočega v Ljubljani. Vabimo lahko obejestrnt>?.ko koristni za infpr- cev z večaniem kanneilp-t domov S^A a V LJUBLJANA : ustno ali fdsjneAo^“^“apriiaat.1°’i'. Sedsivanne°Jdopuščalo 'bo« obMmih' s ODliUko štipendirania in s nove- Da v bodoče ne bi izobraže- Gosposka 3/1, desno (po,e* j ^ V ^ : čimprej nakažejo prispevek’ tudi za rist socialno šibkeiših. vali na povečanje števila 'brez- ■BUBBBB|BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBai letos, vsaj za L polletje, tako da bodo z vplačili na tokočem. ZAUPAJTE NAM SVOJE DENARNE POSLE, OPRAVIJO JIH HITRO, NATANČNO IN ZAUPNO PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH, OBČANOM NUDIMO TELE USLUGE: — sprejemamo navadne hranilne vloge in jih obrestujemo po 6,25 %, — sprejemamo vezane hranilne vloge na odpovedni rok in jih obrestujemo od 7 do 8 %, — zbiramo sredstva občanov in delovnih organizacij ločeno in združeno za stanovanjsko graditev, — dajemo posojila za nakup, graditev in dograditev ter obnovo stanovtmj, komunalnih naprav, garaž in počitniških hišic, — dajemo posojila kmetijskim varčevalcem, — dajemo posojila občanom, — odkupujemo tuja plačilna sredstva, — prodajamo tuje valute, čeke in kreditna pisma za službena, privatna in turistična potovanja (provizija 0,5 %), — odpiramo osebne devizne račune in jih obrestujemo od 6,25 do 8 %, od tega 4 do 6 % v devizah — posle opravljamo brezplačno, — odpiramo žiro račune občanom. m UUBUMtt 3. Pri konkretnih racionaliza- poselnih). je treba na nekaterih S čilskih ukreoih na Dodročiu sred- ;akultetah in oddelkih (npr. 5 niega šolstva mara biti dosledno igralska akademija, zlasti odde-; . . : UDOŠtevano eno osnovnih izbo- !ek za film) prekinjati vpis za jrazpisuje delovno mesto; dJšč za racionalizaciio vzgoino- eno ali več let (glede na ugotov- ! izobraževalnih dejavnosti, in si- Ijene potrebe), zlasti pa učne ; RAVNATELJA j cer, da ie treba okrepiti srednje programe prilagoievat' ndrebam S Razpisna komisija pri ----------—------------------- ; osnovni soli ponikva Ekskurzija Slavističnega društva v Francijo Ljubljanska podružnica Slavi- , stičnega društva bo letos od 15. do' S kandidat izpolnjevati še: ■ ~ • -u ■u 24. Vili. priredila ekskurzijo v S " slenih s srednio izobrazbo pre- ^ zgodovina) Francijo. Namen ekskurzije je ogled Z — imeti mora srednio stro- S maihen v Drimeriavi z deležem ^an?„ nSSf ?radorvenS 1 kovno izobrazbo pedagoške | “,enib in zIasti z Loire. : smeri in 15 let vzgojno izo- ; ”1Z1° lzč>braz.bč>' Tudl P° nredvi- ^eej tudj z ustreznei.šo kvalifika- Potovaii bomo iz Ljubljane prek ■ braževalne orakse * devannh družbenega plana razvo- Pi.'cVr, -•» , , »-v,....: orazevaine prakse j ia SR Slovenile bi morali v šol- c-,Jsko strukturo učiteljskega ka- i Polca cr,i«*niv, Š 'šolstvo. Struktura zaposlenih po spremenjenih profilih kadrov I !°10č ra j namreč kaže. da ie delež zaoo- posameznih širok (npr. umetnost- ! »lenih s srednio izobrazbo pre- na 8. Znatno boljše učno-vzgoj-; nižjo izobrazbo. Tudi do "predvL ne rezultate bi bilo nmao*» do- ! pedagoške “ i!j"o \ «6^=' v tole ZmTtZ Tire pet dni. Vračali pa se bomo prek ■ let vzpoine izohmževfilne S d m S, e stoonie 30 ods,to,tkov 20ne- v »-»/-»/-i o ^ i»-; w-, i j Chartresa, po dolini Loire do Tour- ! in lzol3razevalne : raciie v starosti od 15 do 19 let ba. ^agošk.m akademijam za- sa, nato prek Bourgesa, Ženeve, - Prakse in . (v je. 1964-65 ...mo zaieli 15 od- ^nfnvifi materialne in tudi ka- Chamonixa in Milana do Ljubljane, ;— V obeh primerih opravljen! „ uo rajeu io ou drnvske Dnsoip k; br,-in kamor bomo prispeli 25. Vlil. v • ctrnknvni Gnit- ! stotkov generacije). Ce hočemo to „ P r , 1 1,000 01TC8!0' zgodnjih jutranjih urah. ; ! doseči, je nujno, da za vse šole, <'a', vzfl0l0 taksnih prosvetnih de- oPiecJo^^obit^nT^edeMi^ro- i Dokaze o šolski izobrazbi, po-I ki bodo iz objektivnih razlogov £T«*V-„xLb0?° sPos?bni bezati žnic sd. ' : teku službovanja in kratek ; ukinjene (neustrezni materialni bo 156 uene ln vzg°.ine rezultate. IN MILNICA M in družnic SD. ______ ____________ ... ________ i po^?'la?^a po Predvidoma S življenjepis pošljite razpisni 5 in kadrovski pogoji, šo-lanie ne- 9. Ob doseženem razvoju sa- avtobusni11 prevoz, ^renočiSča^zaj^- f komisiji v 15 dneh po objavi ! ustreznih profilov ali poklicev), moupravljanja na področju'vzgo-ki, večerje, nekatere vstopnine, po- Z razpisa. ■ predvidimo nadomestitev kapaci- je in izobraževanja bi bilo na- trebni skupni potni listi in vize. " B tet. Poleg tega ie treba pred vi- paeno da bi mebnnizpm immir Udeleženci izven Ljubljane , in -..................*.........*....... deti oovečanie kaoačitet za šo- nega nadzora ki ga vrTren^hlT Maribora si morajo sami preskrbeti lan;e poklicev ki so deficitarni -i • , . . 1 K ga Vrs’ rePubh- osebm potni list. „rT J® p cov’ {J1. 80 ueticitarm. gk, sekretariat za prosveto in kul- Strokovno vodstvo je prevzela „ OGL/j & Kolikor le iz objektivnih razlo- tur0_ razširili in ga nnvcznli c tovarišica prof. Marija Saje. Zamenjam službeno mesto z gov ootrebna sorememba mreže pu't...au s na nads1ovŽ:bVinPko3 Omerzde°i,5LjSbha- uč.ite^em- k\ Pou®uje v enem od šol, ie treba omogočiti sposobnim njem. prosvetno' Pedagoška stož- na, n. gimnazija. Šubičeva i. Tu nižjih razredov ali nemščino. Na učencem iz vseh kraiev Slovenile ba na1 D0.Hnp T: dobite tudi vsa druga pojasnila. naši šoli bj lahko izbiral med na- šolanie v srednjih šolah (v ta na- ctmkmmn oi,,*u P f (eP0fna, dru^a^>° Grbave0 dragih^nroSh *1^mi Prcdn?oti: bi°lofa men predvideti ootrebne ukreoe). bodo lahko izobraževalne skup! cev bomo upoštevali le v primeru, kemija, matematika - fizika, h- ’• Ce so kapacitete admini- npshj vršile nadzor nad e^bo v avtobusu ostalo kaj prostih kovni - tehnični pouk. Ugodnosti: strativnih šol in šol za blagovni niPrr, nronr.aTv,P„ \,+.i:.-, hkratl Jpa 1e Ukazan pripovednih tekstih in pri daljši no- k ostre1šerm, i2b(ini sloven- veh. - Izbor Cankarjevih krajših spi- Rklh uterarnih stvaritev. Tistih, ki pel sov — tako je dejal akademik Vid- bl 1ih piriznaia m potrdila tudi pri-mar — je rezultat posebno dolgotraj- hoclnost nega in pozornega tehtanja. Zanimivo ■ „/? j .. , , Bir1 , je, da prav zaradi strogih meril »iz-, , Zbirko Naša beseda bo Mladinska brati iz Cankarja tisto, kar je najlepše knjiga ftadaljevala v I. I968/69 z izbra-in itajdragocenejše«, ni našel prostora 1113,11 delom Ivana Tavčarja, Janka V izbranih delih roman Na klancu. V Kersnika,. Frana Levstika, Antona izboru tudi ni prenekaterih del, ki so Aškerca, Janeza Svetek riškega, Mira-sicer karakteristična za Cankarja, re ^ Jarca, Slavka Gruma Ivana Preg-sodijo pa med njegove največje do- Ua in Alojza Gradnika. Do L 1969 bo sežke. ' izšlo v tej zbirki več kot štirideset S prvim zvezkom se predstavlja knjig, povsem zaključena pa bo 1. Cankar kot pisec krajših sestavkov. 1?72., ko bo v knjižnici naročnika Na-Knjiga je zgrajena po posebni zami- besede že okrog 80 lepih in naj-sli: v treh vsebinsko zaokroženih c.i- kvalitetnejših del osrednjih ustvar-klih so predstavljene 'krajše črtice od .Talcev slovenske književnosti, zgodnjih proznih stvaritev, preko du- Mladinska knjiga je tokrat poiska-najskih do domovinskih, do načelnih la tudi za nas sicer novo, v svetu pa izjav o slovenstvu. Drugi zvezek ob- že dokaj priznano pot do bralcev: na sega njegove daljše povesti in nove- 7 50.000 naslovov je poslala kuverte z le, tretji na tri najmonumentalne.iše barvnim prospektom, ki obvešča bral- če bi »Književni koledar« pred- Glede na omejen obseg so bili stavil več sodobnih pesnikov, in sestavljavci nedvomno v precejš-p i sateljev. nji zadregi, kako bi na kratko predstavili literarne osebnosti, g Illfll Skoda, ker pri tem niso imeli enotnega koncepta, kako bi pred-očili tisto najpomembnejše in morda najzanimivejše o posameznem ustvarjavcu in njegovem delu. Nekateri zapisi pa celo kažejo, da sestavljavci niso znali ločevati bistveno od nebistvenega. Naj navedem primer (pri Krleži); »V' Zagreb je prišel s celim kupom rokopisov: leta 1914 objavi novelo .Zaratustra in mladenič’ v .Savremeniku’, prvo dramo .Legenda’, ki jo je skiciral še v Solunu, pa v Marjanovičevih .Književnih novostih’. Srbski kritik Milan Savič je pisal pohvalno o tej drami v novosadskem .Srpstvu’.« (Sestavek o Krleži v celoti obsega 29 vrstic, navedeni tekst pa štiri vrstice in poli! Prenatrpanost z ’ biografskimi podatki je značilna prav posebej za starejše avtorje, medtem ko je predvsem prj mlajših nekaj zglednih primerov pisanja (Hieng, Strniša. Cosič, Minatti itd.), saj gre za zelo zgoščene in pretehtane oznake njihove literarne ustvarjalnosti, bi o- in bibliografski po-m datki pa so skopi, toda bistveni. sf§- Piscem in urednikom »Književ-P nega koledarja« bi svetovali, naj jj bi v prihodnje zapise o pesnikih §1 in pisateljih sohdneje koncipirali 1 sn dobro premislili, na čem naj bi-bil v omenjenih sestavkih poglavitni poudarek. Zelo neenotna je tudi raven pisanja; nekateri^ sestavki so preveč poenostavljeno napisani, drugi pa celo nekoliko pretežko. Prav nič ne povedo tudi oznake, kot so na primer: »prvi slovenski ljudski pesnik« (Gregorčič), »največji jugoslovanski pisa-telj našega časa« (Krleža, >maj- - ,1 vaških pesnikov Jevgenij in Tatjana XX. stoletja« (Nazor) itd. Z izborom odlomkov in pesmi smo v glavnem lahko zadovoljni, saj je kvaliteten, vendar pa je mestoma kar prezahteven. Pred časom je izšel v sloven- jalj s tem romanom, najbolj za- Na.i opozorim še jia nekaj stvar-v verzih »Jevgenij del vzdušje tistega časa in vdah- nih PaPa^; Finžgarjeva povest ščini roman . —„ — -----------„- ------------- — ------- „ , v . .... , . ,. , , Gnjegin« v prepesnitvi Mileta nil slikam čar resničnosti, rusko zemn je bila objavljena leta Klopčiča. Čeprav navadno drži dušo in milino Puškinove pesnit- 1925 in ne 1924; Prežihovi Nasi ugotovitev: traduttori - traditori, ve. Samo škoda, da je prevajalec mejniki so izšli 1946 ne 1945 n ui odn, k.jl gi->v r.bGa uiai- v 1v . -* v* i,«-'* ------- ----------’ ~^ v . mon looo- T>o in najdaljše Cankarjeve prozne tek- re n ugodnosti Slanov kluba bralcev aXj po naše: prevajalci - izdajal- nekatere slike izpustil. Mogoče POZgamca pa 1989 in ne Udbo. ut -/n*-—1^^_ —------------ 'r-----K'T-y-- hf>qpf7p. vsehnie .na tudi seznam . .v . * ___, ________—x i cnira ni ir.rlal 7.hirkf» PRPISV ZSOd- ste (Martina Kačurja. Hlapca Jerneja. Naše besede, vsebuje pa tudi seznam Kurenta). V četrtem zvezku je zbrana kniis*, ki bodo -izšle v omenjeni Cankarjeva polemika in satira: tista, zbirki M. K. Razpisna komisija pri ? DIJAŠKEM DOMU V MOTSKl SOBOTI ^ razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo koleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške smeri — da imajo 10 let pedagoške prakse in strokovni izpit Zaželeno je znanje madžarskega jezika. Ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite 15 dni po objavi razpisa na razpisno komisijo dijaškega doma Murska Sobota, Tomšičeva 15. ^ Razpisna komisija pri N OSNOVNI SOLI TRŽIŠČE razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati po 20. členu statuta še naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, ima srednjo, višjo alj visoko izobrazbo — da' ima 10 let vzgojno-izobraževalne prakse Kandidati naj k vlogi prileže dokazilo o izobrazbi, dosedanji zaposlitvi ter potrdilo v nekaznovanju. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa ha naslov: Razpisna komisija pri osnovni šoli Tržišče na Dolenjskem. Stanovanje ni zagotovljeno. s-rss.r sssssss ss~fsj-'sf/--rs s-sv-rs. Razpisna komisija ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET NOVA GORICA razpisuje na podlagi 55. člena statuta šolskega centra in 56. člena zakona o srednjih šolah delovno mesto RAVNATELJA šolskega centra za blagovni promet Nova Gorica Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo visokošolsko izobrazbo 2. da imajo vsaj pet let pedagoške prakse Prijave z dokazili o strokovnosti in praksi, kratek življenje- . pis in potrdilo o nekaznovanju naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na zgornji naslov z oznako »Za razpisno komisijo«. ci. pa za pričujoči prevod tega ne na račun štednje, toda brez po- snica ni izdal zbirke esejev -god morem trditi. Zato ni čudno, da trebe, saj knjiga že tako ni po- ba o tipičnem, saj gre samo za en je neka ruska prevajalka zapi- ceni in bi kak dinar več ne esej in pogovor z avtorjem; Bo- sala, da je Puškin zapel po slo- zmanjšal povpraševanja po njej; rova drama vensko. Res, da prevod ni povsod knjiga pa bi s tem samo pridobila na isti literarni višini, kar je značilno tudi za 'izvirnik, je pa Na veji bora nad gomilo na splošno sijajno prevedeno de- se zibal sleherni je dan io, k; je terjalo od prevajalca nes- skrivnosten venček, ko je milo končo mnogo potrpljenja, znanja pihljala zgodnja sapa vanj. in tudi posluha za tako zahtevno delo. V večernih urah sta hodili Zelo je prevod pridobil tudi' prijateljici dve h gomili, s, tem, da se je Klopčič odločil za objeti v mesečini obe ilustracije Dobužinskega. ki je od točili grenke sta solze, vseh slikarjev, kateri so se ukvar- Jaka Meze Sl 1954 in ne 1953; Andričeva pesniška zbirka Nemiri pa 1920 in ne 1921; Klopčičeve Preproste pesmi so drugič izšle 1951 — ne 1950 itd. Za konec samo še tole: kljub nekaterim kritičnim pripombam. in pomislekom pa je vseeno »Književni koledar« zanimiva. Zamisel in bi bilo prav, če bi prihodnje leto lahko prebirali »Književni koledar 1969«. G. KOCIJAN Pismo ravnateljem osnovnih šol Vsak teden Vesela šola Pionirskega lista Uredništvo tednika Pionirski list Vas vljudno prosi, da opozorite vse člane Vašega učiteljskega zbora, ki poučuj ej o v četrtih ali petih razredih in na predmetnifstopnji, na- VESELO SOLO PIONIRSKEGA LISTA, ki izhaja v vsaki številki na štirih straneh. Z VESELO SOLO hoče uredništvo pomagati učiteljem reformirati pouk, zato je pritegnilo k sodelovanju pedagoške svetovalce pedagoge,-slikarje in predmetne strokovnjake. S skupnimi napori, ki. so sad mnogih razprav s pedagoškimi delavci po vsej Sloveniji, nam je uspelo izoblikovati VESELO SOLO. Prepričani smo, da so jo tudi učitelji Vaše šole z veseljem sprejeli, saj jim je dragocen učni pripomoček, ki ga dobi vsak učenec vsak teden v Pionirskem listu. VESELA SOLA temelji na spoz-. nanj ih sodobne pedagogike, didaktike in metodike, je tesno naslonjena na učni načrt osnovne šole. Osnovno načelo, ki ga uresničujejo; je .zahteva po vsestranski aktivnosti učenca - bralca, zato posredujemo skopo vsebino (le nekaj podatkov) v obliki nalog ali problemov. Ko bralec naloge rešuje, se mu razvijajo sposobnosti. predvsem inteligančnost, kritičnost,' sklepanje, primerjanje in mišljenje sploh. VESELA SOLA torej dviga proces posredovanja znanja. ki zahteva predvsem angažiranost p-omne-nja, na stopnjo materialnega in formalnega izobraževanja; kakor ju utemeljuje sodobna pedagogika. (Glej knjigo: Izbrana poglavja iz pedagogike - DZS!) Razumljivo je, da VESELA SOLA lahko sama le delno uresniči zastavljene. smotre, če jo učitelji ne vključijo v učni proces. Zato Vas vljudno prosimo, da o njej spregovorite s posamezniki in na konferenci učiteljskega zbora. Menimo, da bi jo učitelji lahko vključevali v uvode ali zaključke učnih ur. kadar direktno ne ilustrira učne teme, ali pa jo učencem priporočali kot obvezno domače čtivo za branje in reševanje nalog. Testne naloge, ki jih objavljamo v vsaki drugi številki, so bile preizkušene na vzorcu 3Q0 učencev, kar zvišuje njihovo' uporabno vrednost. Rešitve nalog so nakazane v .risbi in kratkih prispevkih, ki. spremljajo skoraj vsako nalogo . rešitve pa bomo objavili tudi v .nasleidniti številkah, da bo imel vsak naročnik,možnost kontrolirati pravilnost svoje rešitve. Zato VESELA S.QLA uresničuje eno izmed temeljnih nalog, vsake šole — učencem .daje .pogoje za uspešno' samoizdbraževanje ob vsebini. ki jo predpisuje učni načrt do-dočenega razreda. Drugi tip VESELE SOLE so zemljevidi, kakršna sta - bila Kje so se rodili slovenski pesniki in pisatelji in elektrarne, premog in nafta v Sloveniji. Tudi zemljevidi imajo na hrbtni strani bogato ilustrativno besedilo. Take učne slike so vsakemu učitelju izredno dobrodošle. Zal nam je, da jih ne dobi V reko vsak učenec od 4. dp j), razreda, dvakrat žal zato. ker jih tako poceni z, izvodom Piqnii-skega lista, Sd stane.samo 50 starih dinarjev' — ne bi mogli dobiti V nobeni drugi obliki. VESELO SOLO smo pričeli namenom,a objavljati že v drugem, polletju tekočega šolskega leta, da bi ji dovolj zgodaj’ utrdili pot na Šolah v prihodnjem šolskem letu; ko jo bomo morda izdajali celo v več-ba.rvnem tisku. Z VESELO SOLO si je Pionirski list ustvaril velike finančne izdatke in z njo celo povečal izgubo, ki io mora z lastnimi denar-• ni mi sredstvi. kriti Mladipska knjiga. Kljub temu namerava uredništvo s svojim pedagoškim prizadevanjem nadaljevati in ga celo poglobiti. Za-, to smo' prepričani, da nas bo v tem podprl tudi Vaš učiteljski zbor in nam že v tem šolskem letu pomagal dvigniti naklado, kar nam bo Omogočijo nadaljnje pripravljanje in objavljanje VESELE SOLE. Na mnogih šolah je zlasti na predmetni stopnji mnogo učencev, ki niso naročniki Pionirskega lista, zato smo prepričani. da bo pomoč učiteljskega zbora uspešna. Vljudno ,Vas prosimo, da se o našem obvestilu ih prošnji pogovorite z učiteljskim zborom Vaše šole, poverjenika Pionir s k eg a lista pa p ro-simo, da nam čim prej sporoči število novih naročnikov. Tovariško Vas pozdravljamo in želimo Vam in Vašim sodelavcem ob VESELI SOLI PIONIRSKEGA LISTA mnogo uspehov. Uredništvo in-uprava j Pionirskega lista ! 19 E! H M IB 02 E3 1 18 0 S K S® m 83 IS B H. K Et CJ fš3 Sl »I K H H (S E! Esi a si n r E P n Število filmov, ki jih uvažajo jugoslovanska distributerska podjetju, se je povečalo za več kot sto odstotkov. Vendar se. s kvantiteto ni dvignila tudi kvaliteta repertoarja. Mladi ljudje bodo imeli še več možnosti gledati slabe filme. V tej rubriki za~ to tudi želimo opozarjati na dobre Filmski in TV vodič Breza — Jugoslovanski film. Po 31 .III. filme in odsvetovati slabe. Poleg povesti Slavka Kolara in po motivih MOŽ IZ ARANA — Roberta Fla- zunanje akcije, . „ ... V-IT[• K« vv-n 4--iTrv-. i r.14 1»^, „4 —l r. rt r\ _ . ■ _ . r\c~n ,'\T rr-1 Gl -i trf-n.1’1 čutek za prikazovanje vzdušja. Brez ------j- i-; i-? zabrisala nameravamo informirati bralce S?'3 T^!€y„?la hertyja spada med temeljna dela ne n0rV^ mf dri ^kl1 stoo- samo angleškega,, ampak svetovnega in inspirirala režiser Ante Babaja .......- -------- - snemalec Tomislav Pinter ter posne- 5okum“^tarnega'’ ŽlmT mladi ljudje presede pred TV &pre- la Ulm o človekovem hrepenenju po film snemal dve leti* — od 1932 do ' " “ * -- ’ • e.i,« 1934 _ na otoku Aran in-ustvaril de- lo, ki sd ga vsekakor velja ogledati. tudi o primernosti filma za posamezne starostne stopnje. Ker Pa TV rJr- „ ^ jemnikom še več časa kot v kine- sreči in kruti življenjski vsakdanjo-• - • - ~ sti, ki ji nasprotuje. Izredna kamera, odlična igralska zasedba, domiselna režija so uvrstili film med najboljše na puljskem festivalu 1967. Premladi gledalci ne bodo občutili resnične lepote filma. mato-grafu, bo del informacij namenjen televizijskemu filmskemu Pro" gramu. Posebni dodatek bo oppzorilo na film, ki je v obtoku v redni kinematografski mreži, a mu poteka licenca in ima tolikšno umetniško in Naravno v vsej njeni lepoti, moči, ,n prijaznosti in sovraštvu in človeka daica, v njej je Flaherty prikazal z očmi ejsteta. O filmu in njegovem ustvarjalcu je izšla temeljita študija izpod Poteka licenca: Film Magdalena, 'peresa znanega jugoslovanskega pu i 1 i 11 F i r> Im Ir-«..-, v-v g A NI. i . 11« ., r- 4 ~ 11« ~ L? rv /-4 TO CVT ri’ o o f »z n 1 ro -r l-s > Rp.*ioPr ip njujelo gledalčevo. pričakovanje in J identifikacijo. Pred filmom bo 'filmski kritik - Toni Tršar predstavil avtorja in njegovo delo. — Film je pri-zanirniv za zrelega gle- cenca m ima toiiKsno u met niš K o poteita licenca: Film Magdalena, peresa znanega jugosiovansKega pu- vzgbjno vrednost, da bi ga svetovali Goljufica in krap je češki omnibus blicista Zike Bogdanoviča (založba ___^1 . , ~ ^ ^ x „1 olH h It * i t r 14 -t rr«_1 4 . . t, r-»_ za predvajanje pri posebnih šolskih filmskih predstavah, nedeljskih matinejah itd Prijateljstvo — Film indijske Pr0” dukcije. Melodrama. Osnovni mo- Prosvetni servis). 2. IV. ti v: prijateljstvo dveh dečkov matineje, Teden otroka itd. Distri- iz življenja otrok. Enako ljub odraslim kot otrokom. Leta 1965 je bil na. festivalu otroškega filma v Got-twaldovem film Krap proglašen za najboljši otroški film po Rdečem ba- __________ L,._ lončki n Priporoča se ga z-a nedeljske ugledne gruzinske kinematografije, 9. IV. Film KLJUČ je posnel angleški režiser Ca rol Reed po r omanu Jana de Hartoga - Stella (imamo ga tudi v slovenskem prevodu). Režiser, ki je s svojimi deli - Tretji človek, Begunec in Izobčenec z otokov - pred- Ijavca in slepca), njuni padci m vzponi. Seveda pa tudi srečen konec. Zgodba je neprepričljiva naivp3, pripoved razvlečena. Zaradi dolžine predvajanja (2 uri) primeren šele od 10. leta dalje. Ukradeni zrakoplov — Češki film v režiji Karel,a Zemana po povesti Julesa Verna. Stilno zanimiv, vendar nekoliko zaostaja za ostalimi filmskimi ■ realizacijami del julesa Verna. Pa tudi mojster Karel Zeman buira ga Morava film. Na televizijskih sprejemnikih pa bomo v času od 28. III. do 12. V. c \r/-vTa stavljal sam vrb angleške kinemato- ključen nekakšni D?eglS vse bo« grafiie' 1e z ekranizacijo Hartogove stella dokazal mojstrsko filmsko znanje, ki pa nikdar ne zaide na cenena pota špekulacije z okusom gledalcev. To je vseskozi napet film iž vojnih dni; prikazuje dramo lepe ki je bila na malih ekranih predstavljena že s filmi Bela karavana. Svatba in Učitelj Tematsko zelo * - —--------------------imSHsgi eial. V Vojakovem očetu je v na- kf*'.I’.‘lP.om?5,L.50:llIl..,?:?Sllod Razpisna komisija pri iVilll!ill!!lllll!l!lllll!!llll!l!ll!!lll!lllll!lllllllll!l]!l!llllliUI!llllll{!II!llill!llllllllllill!!l!IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII!llllWI!llltlU!lllllllII!!BIWIIIIIWIB[i!!!llIlllll|llll!lllll3 llllllMBIlIHIIIIlIllillllllllMlIMMIIlIllIlIllllPIMlIliBpiliM 1 Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja na' | osnovni šoli »Gustava Šiliha« Velenje g razpisuje delovno mesto ' ' RAVNATELJA j Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na- m slednje: p — da imajo ustrezno izobrazbo (U. PRU, P) in 10 let pe- J dagoške prakse. - g. § Kandidati naj svoje prijave z ustreznimi dokazili pošljejo 1 g v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: KOmisija Za raz- 1 m pis delovnega mesta ravnatelja, Osnovna šola »Gustava. Sili-' g 1 ha«, Velenje. ... s' , 1 IlllllllllllllinillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH ■lllllllllMilllllllllllllllllllllilllllllllllllllMillllllMillilllllllllllllliBlIll^^ p Razpisna komisija pri g | OSNOVNI ŠOLI DRAMLJE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA na podlagi 76. in 78. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. p Pogoji: ... L.';. ' P : P/ si 1. srednja ali višja izobrazba ustrezne stroke = z opravi je-; nim strokovnim izpitom; ' ■■ 2. najmanj 5 let prakse. p Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev m naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na razpisno'komi- j g sijo pri osnovni šoli Dramlje. ........................................... ... J g Stanovanja ni. lllllMlIllIllIlllllllllIMllIlllllllllllllllllllllllllllM liiiiBiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ( Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE TELČE | razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE TELČE Pogoji: ............ P ■ ■ I Za mesto lahko prosi, kdor ima srednjo, višjo ali viso- I ko izobrazbo s strokovnim izpitom, najmanj pet let S prakse. ., , , :.p .. . P _ s Imeti mora moralne in organizacijske sposobnosti. | Razpis velja 15 dni po objavi. 1 g Stanovanja ni! , , M- m Kandidati naj pošljejo potrdilo o nekaznovanju in dokazila m ■ o strokovni izobrazbi ter praksi .razpisni komisiji - osnovne I g šole Telče, p. Tržišče na Dol. . ; ' osnovni šoli »Ivan Cankar« Bogojina razpisuje delovno mesto RAVNATELJA , .T Kandidat mora: izpolnjevati naslednje pogoje: *— da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške vV- smeri; <, . .v,- .-..i ■ — da ima najmanj 5 let pedagoške prakse in druge pogoje, ki jih določa ZOS. ■ Rok prijave z ustreznimi dokazili je 15 dni po objavi. ' ; - ^ ' • .'•> ... . ' p; :V ' ■ o' ■ •' ’ ■■ ■- . . ' ,<5| v •' ' . ■ • ’ ■ - ' Razpisna komisija ZAVODA ZA KOltEKCljO SLUHA IN GOVORA /p v PORTOROŽU razpisuje delovno mesto " RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolhjevati še naslednje pogoje: - . — visoka defektološka šola ali višja pedagoška akademija surdopedagoške smeri z. najmanj 5 leti prakse v vzgojnem in izobraževalnem delu s tl slušno prizadeto mladino Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja ter dokazili o strokovni izobrazbi, kolkovane s 0,50 N-din, naj kandidati predložijo - razpisni komisiji pri Zavodu za korekcijo sluha in. govora v Portorožu, priporočeno v 15 dneh od dneva objave razpisa. ■»■■■»••••■••■•■•••••••»•n« tMaaBP*a>a?aaa*a*u9aMRi|aHaaaiia'PIUaa| Razpisna komisija ': OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE razpisuje po 40. členu statuta delovno mes:to ? . RAVNATELJA pogoji: * a) da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri; . b) da ima 5.let pedagoške prakse; c) da se odlikuje s pedagoško organizacijskim in družbeno političnim delom. Razpisna komisija sprejema ponudbe na gornji naslov 15 dni po objavi v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. Ponudba naj vsebuje kratek življenjepis, y katerem, naj bodo navedena dosedanja službena mesta in delo, ki ga je kandidat doslej opravljal ter izkazani pogoji pod a), b) in c). Ponudbi priložite potrdilp o strokovnosti. ‘BI Razpisna komisija osnovne šole Trata pri Škofji Lok! razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje; .— da imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, — da imajo vsaj 10 let pedagoške prakse. Vloge S kratkim življenjepisom in dokazili o'izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov, razpisne komisije. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. 4.. \ .... -t, V? .... p z ... Svet GOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA v LJUBLJANI, POLJANSKA 28 a razpisuje delovno mesto učitelja za pouk nemškega in slovenskega jezika z estetsko vzgojo Posebni pogoji: , , Fakultetna izobrazba za poučevanje nemškega in slovenskega jezika. Nastop dela je 1. 9: 1968 ter trimesečno poskusno delo. Vse informacije dobite v tajništvu zavoda, Ljubljana, Poljanska 28 a. yp. - ■ , /v ' \ ' ' [}■ iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiii .um.mA Razpisna komisija OSNOVNE SOLE »JOŽETA KRAJNCA« RAKEK r a z p i s ti'f e t pros to 'deibvtto 'iriestd" RAVNATELJA ŠOLE . Poleg splošnih, pogojev mora kandidat izpolhjevati še naslednje pogoje: ‘ — da je učitelj, predmetni učitelj ali profesor — da ima opravljen strokovni izpit — da ima najmanj 5 let pedagoške prakse I 1 — da ima moralno-politične kvalitete jj Poleg yloge morajo kandidati predložiti overovljeno dokazilo J j o'strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah z 1 g življenjepisom in.potrdilo ‘o nekaznovanju. • • M I Stanovanja ni. 1 Vlogo je tretja poslati. na naslov; razpisne; komisije • pri osnov- i m ni, šoli. Rakek v petnajstih dneh od dneva objave razpisi, i illlllllililllllllllllllilllBlIllM^^ ..llllinin...mm $f _i't 1 •" ' y ■' • A. T' 1 T ^ ■ 'i v |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Razpisna komisija osnovne šole »Karel Destovnik-Kajuh« v MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto : RAVNATELJA . ,.... Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: ...... — dokončana visoka, višja ali srednja izobrazba pedago-• - ške smeri, • — najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse. . Kandidati morajo svoji prijavi" priložiti dokaze o strokovnosti, kratek življenjepis z opisom o dosedanjem službovanju. Razpis velja 15 dni pb objavi. IIIIIMMIMlBlilllllll^ .. . ' ' . • . '. 7, ;4.'; •••«'« • • 4 V . ;.v. .v ? , r» iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Delovna skupnost Osnovne šole bratov Rešev, Desternik razpisuje delovno mesto. RAVNATELJA Pogoji: .......... ....... višja izobrazba pedagoške smeri, 5-letna’ pedagoška I praksa, opravljen strokovni izpit. . . ,.... S Sola nima stanovanja. .:Rok prijave je 15 dni po objavi. Prošnjo z dokazili o izobraz- 1 bi in praksi naj kandidati pošljejo v kuverti s pripombo: 1 Razpis ravnatelja. 8 Razpisna komisija . osnovne Sole »biba rock« sostanj (II. osnovna šola) razpisuje po čl. 69 statuta šole delovno mesto RAVNATELJA .Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — biti mora učitelj, predmetni učitelj ali profesor z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj petimi leti pedagoške prakse — da je dober, pedagog, organizator in družbeno politični delavec Prijave in življenjepis naj kandidati pošljejo do 15 aprila 1968 razpisni komisiji osnovne šole »Biba Rock« Šoštanj (II. osnovna šola Šoštanj). .... Stanovanja ni. '