LETO XXIII. APRIL 1974 MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1932 * Izdajajo slovenski frančUkani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A'Beckett Street, KEW, Victorla, 3101. Tel.: 8677*7 * Naslov: MISU P.O. Box 197, Kew, Vic., 31*1 * Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $3.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Raihray Plače, Richmond, Vktoria, 3121 VSEBINA V novo življenje — stran 81 Pesem vstajenja — Ivan Cankar — stran 82 Jutro — L.O. — stran 82 Bodimo Slovenci — vedno in povsod! — Iz “Svobodne Slovenije” — stran 84 Stricu v spomin — Ambrožičevi, Kanada — stran 86 Kriza energije — Tomaž Možina, B. Econ., Sydney — stran 87 Kaj je misticizem — Lentov Lenč — stran 88 Prva velika noč v tujini — Leon Kristanc — stran 89 Moj “intervju” — p. Bazilij — stran 90 Izpod Triglava — stran 93 P. Bazilij spet tipka — stran 94 V času obiskanja (Doba Jezusovega rojstva) — stran 96 Naše ledene dobe (Geološka katastrofa — slovenska krasota, VI.) — Stanko Ozimič, B.Sc. (Geology) — stran 98 Naša prisotnost v Nazaretu — Urednik — stran 100 Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 101 Kdo si lasti pravico nad mrtvimi? — stran 101 Naše nabirke — stran 103 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 104 Z vseh vetrov — stran 106 Kotiček naših malih — stran 108 Križem avstralske Slovenije — stran 109 PAPEŽ JANEZ DOBRI (življenjepis) NAROČI IN BERI! cena W t- KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NASO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena 50 centov. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (H in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrnjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. JEZUSOVO ŽIVLJENJE (Franjou Mauriac) na $1.—. MATI MLADIH CERKVA (Franc Svoljlak) — ** 50 centov. PLAMTEČI OGENJ (življenjepis W. HUnerm^ o Pjju X.) — cena 75 centov. KNJIGA O INDUANCIH — Njih življenje «• ‘j vade zanimivo opisuje ikof Friderik Baraga. CeC* dolar. ZADNJI DNEVI JERUZALEMA (Svetovnoznsflif man J. Spillmanna) — Cena $1.50 LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izp°?t resa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji J? in po vojni) — Cena vseh treh delov je s p°* vred $7.— PASTIRJEV GLAS V TUJINI (I. del) — ^ pisem, govorov, pridig, duhovnih misli in članki j, kojnega škofa dr. G. Rožmana zdomcem. — Cena ‘‘ Priporočamo tudi angleško knjigo (jtspn* SHEPHERD OF THE WELDERNESS. življ povest o. Frideriku Baragu je napisal Am*ri*\, Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu * tkemu prijatelja. Cena en dolar. V novo življenje vse NOČ je tu — vesela, veličastna in nad- prv0 Zrna®os*avna pesem življenja. Spomin na tisto pra2enVe''k°notno iutro’ ko je groo za Kalvarijo ostal 0uV. p’ kakor je ostal prazen križ na vrhu hriba. )en kamen, povoji, preplašena straža... Vse t kate govori tudi o prestanem trpljenju, brez je s| ®.a bi ne bilo velik; noči. Šele velikemu petku Zago 1 a Vel'ka nedelja. Brez smrti, ki je tako strašno bj s križa in njegovo nedolžno žrtvijo, ne imeli veličastnega vstajenja. “Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja jc umrl — a živ zdaj kraljuje!.. god^ ^ud°vito opeva velikonočna hvalnica ta do-fadost Z nekai pesniškimi besedami. Vsa velikonočna v|jenja Vern‘ka diha iz nje. V tej radosti vsi križi ži-tiost popolnoma nov smisel in večno vred- vljeni VSa^ zakaj” in “čemu” nujno odpadeta. Poži- č^no m ohrahreni smo z zavestjo, da je trpljenje le tek ^ vZrna8oslavjc vstajenja pa večno. Veliki pe-,a življenja ni več le neznosno breme, ki ko j, Vldimo konca: sledila mu bo velika nedelja, lepše • n5a vera poplačana s poveličanjem. Kako kri^j ^'veti s to vero v srcu, kako lažji so naši ° Svetlejši je mrki in hladni svet okrog nas! bo žiV(,^Cni vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, ’ “di če umrje; in kdor koli živi in v me CU prazniki! Vesela pesem Aleluja! Toliko d ne zunanjosti, ki pa lahko ubije duha in ^islj, * vsebino, če ne znamo več vliti tudi zunanjostim duhovnega pomena. Slovenci si velikonočnih praznikov ne moremo zamisliti brez pirhov. Otrokom in starim, fantom in dekletom, prav vsem so velikonočni pirhi v veselje. Pa imajo tudi pirhi globok pomen. So simbol novega življenja in milosti, ki nam jih je prinesel od mrtyih vstali Kristus. Kakor iz jajca vzklije novo življenje, tako je tudi iz groba, iz katerega je Kristus vstal, vzklilo novo življenje. Največja milost velike noči je prav ta, da je Jezus premagal smrt in nam dokazal, da večno življenje čaka tudi nas. Dvignil nas je nad snovnost, nad vse zemeljsko in minljivo. Zato moramo iskati “kar je zgoraj, kjer je Kristus”, kot je Kološane navduševal sveti Pavel in s svojo apostolsko besedo navdušuje tudi nas. Iskati “kar jc zgoraj” pa se pravi resnično doumeti veliko noč kot praznik sprave med nami in Bogom, “postrgati stari kvas in postati novo testo”. Velika noč je praznik očiščenja, saj je brez te naše dobre volje tudi trpljenje velikega petka zaman in milost vstajenja mrtva. Potem so vsi pirhi in potica in gnjat in boljša obleka brez vsebine, le prazna znamenja velikonočnega veselja in milosti. Velika noč bo šla mimo in nam ne bo prinesla ničesar — pustila nas bo prazne pri vsem svojem duhovnem bogastvu. Nikar tako! Novo življenje naj vzklije tudi v naših dušah! Oglasi naj se vesela pesem našega lastnega vstajenja, ki bo dala tudi našemu tuzemskemu življenju smisel in pomen. Tako bomo lažje prenašli svoje velike petke, ob misli na veliko nedeljo vstajenja, ki čaka tudi nas! Gospod je vstal! Aleluja! — Vstanimo z Njim še mi! 3 N3 h Pesem vstajenja Luč je in Bog jc, radost in življenje! Svetlejši iz noči zasije dan! Življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje. V nečisto noč, v sramoto in ihtenje zapel je glas od angelskih poljan — en žarek je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno oznanjenje. — Vsi vi, skoz mrak pod križem zdihujoči, vsi vi, strmeči nemi v črna tla — prišlo je znamenje! V tej zadnji noči zablisnilo se je od vrb neba — vstanite vriskajoči in pojoči: Pozdravljena nebeška glorija! IVAN CANKAR $utro POLASČAL se ga je čuden nemir. Že ves teden. Bilo mu je, kakor da ga nekdo zalezuje, ob vsakem koraku; zdelo se mu je, da so neke oči venomer uprte vanj. Ta osamelost mu je postajala že neznosna. Dušila ga je, ga oklepala, spreminjala se je v občutek neznanske zapuščenosti. Najrajši bi bežal še sam pred seboj — morda pred tistim delom svoje biti, ki je še živel v davnih spominih. To težo spominov je vlačil s seboj kot nadležnega mrliča, ki ga ni bilo moči pokopati, ki pa ga je mučil, mučil z nekim bolestnim nasmehom. Tada — ali res ni mogel ali pa ni hotel tega bremena odvreči? Podobe tistega otroka — kar je bil on sam! — ki je nekoč z butaro hitel na cvetno nedeljo v cerkev, ki je z ragljo v pesti prisluškoval otožnim nerazumljivim spevom n tranjic velikega tedna; ki je strmel v zak$'J monštranco med lučmi in rožami božjega gr°, j ki je na veliko sobotno jutro tekel z blagoslovi j ni m ognjem vesel proti domu ... Ta otroška P°^\ ba, enaka otrokom, ki jih je te dni srečaval " ulici, ki jih je davi slišal ropotati po stopric : stanovanja in je za njimi dišalo po tleči krfs gobi — ta podoba ga je zasledovala. Toda nem ga je zasledovala še druga podoba z °c ' Moža, kateremu je nekoč poljubljal rane >,a ,f" liki petek v cerkvi, njegove v bolečini prip^1 proseče oči . . . Nekaj najgroznejšega je beg pred božanski ki je skrito v sleherni človeški duši. Ves svet r premajhen za ta beg, kaj šele štiri ozke stenji °d bi ju jo vsako misel naravnost nazaj v srce. oral je stopiti v svetlo noč, obsijano z mesecem - ne' ,prezeto z vsemi vonji pomladi in z zvedo tls,no- Hišni zapahi so varovali skrivnosti n>ov 1,1 bedeli namesto trudnih oči. Toda ti so se niu zdeli kakor skriti sovražniki, ki u branijo pot do tople besede. Tudi cerkveni! aje naiveeji od vseh. rPko, zlobno veselje ga je prešinilo ob tej do °V,tVl' Opravičevala ga je. Kako naj pridem °Sa, če pa so ga ljubosumno zaklenili in s krili ter ga zapečatili v ta cerkveni grob?. a trenutek mu je odleglo. Toda takoj nato ga tv prec^ramil glas večnega Zalezovalca: “Ali ni e srce prav tako zaklenjeno, da kljub trka- U^ne morem vstopiti? .. fnac^°ma se je zdrznil. Kaj hodim res že celo °- In i i h'ek ■ me ,e zaPe‘lu‘ Prav na to Pot? — al korakov pred njim je stala podružnična * oo njej kapela z lesenim zvoničkom. A se trudiš, ljubi Bog — zapečaten si, Pa /WCV 'n ZaPQhi so ,e oddelili od iščočih... °8lej: ti Sedel ne moreš ven in jaz ne noter.. z ie na cerkveni prag ter si podprl glavo ^ Veter je planil čez gozdove in ga pre-niQčj': Nekje daleč je lajal lisjak, na neki dole n ^ ^ ,e pre^lH^ Prv‘ Petelin. Saj še ni dan, Zgodh’1'' Toda ta klic mu je zbudil spomin na lin ° ° aP°stolu, ki se je zjokal, ko je bil pete-kQi^Pe[' Vstal je, kakor bi hotel spet bežati, nje°r se bal, da bo morda Bog sam stopil k je , ,cr mu dokazal svojo ljubezen. Toda tedaj °kenc Prav blizu — mežikala je skozi e kapele z lesenim zvoničkom. Zan„! to ie božji grob, se je spomnil. Tisočkrat ToT" b°Zii gmb ■ ■ • Pa je l ne — vrata so odprta na stežaj. Straža kajtj temu ob grobu; ne pusti mu vstopiti, v njel^ Straza ie on sam, tisti skriti zanikaleč O§las-i’ ga noben petelinji klic ne predrami. Pa se je nekdo drug v njegovem srcu: ksot, 6’ ^ubi moj, bojiš! Zdaj se ne moreš več pVar>°‘i z zapahom... Q se * le takoj uprl: Kdo se boji? čenče! Koga 'lini? na’ s* bo K Prej p s,ene prostora. Luč, ki ga je klicala na-n’a vrata so premalo krivo,y, ie- Medla luč je bolj tajila kot pa od- •a je klicala na-tu je šele pred- Misi; soba. Skloni se še niže — glej, tam notri je luč, v tisti celici! Tam leži Jezus... In še korak, dva koraka, vhod je nizek; skloni se, da ne zadeneš s ponosno glavo ob vratno preklado! Ali se res bojiš? Trije so tukaj — jaz, goreča oljenka in Jezus. Tu torej ležiš, pod oltarno mizo, za nizom prvih poljskih rož! Mrtev si, Jezus! Ne moreš več dvigniti roke, ne stegniti noge, da bi mi stopil naproti. Ne meniš se zame. Oči so ti zaprte, ustnice stisnjene nad zadnjim krikom. Kaj mi moreš storiti? Ti si končal in jaz bom končal... S temi ranjenimi rokami ne boš obdržal plena ... Kdo mu odgovarja? Odkod ta glas? “Ljubljeni, ranjeno srce lahko ujamem le z ranjenimi rokami!...” Drugi krik petelina, tam daleč, daleč v poslavljajočo se noč. Ali se ni eden apostolov zjokal ob njem? — Lučka je močneje zaplapolala. Zdelo se je, kakor bi se mrtve Jezusove ustnice zganile, kakor bi mu kri zaplala po nabreklih žilah. Jezus! Jezus! Rane na rokah, na nogah, rana na prsih — kako blizu je po njej do srca! Potisnilo ga je na kolena — kakor pred davnimi leti, ko je tu klečal ob materi tisti davni otrok, ki je nosil še butaro, ragljo in blagoslovljeni ogenj, ki je še veroval v veliko noč... Stegnil je roko. Pogladil je ležečega Jezusa. Hlad lesenega kipa ga je predramil. Saj je vendar mrtev! Roke, ki so nekoč blagoslavljale, so omahnile ob telesu; usta, ki so oznanjevala odrešenje, so umolknila. Toda namesto njih je v svita lučke spregovorila podobica, ki jo je neznana roka položila Jezusu h glavi: na njej je bil naslikan križ in pod njim besede: “Njegove rane so nas ozdravile...” Ko je odjeknil prvi zvon velike nedelje, je njegov glas našel trudno dušo, ki je z ustnicami iskala Zveličarjevo prebodeno stran, da bi jo poljubila. !n poljubljala jo je dolgo, dolgo ... Ni bilo žena z dragocenimi mazili, toda nad okrvavljenim Jezusovim obrazom se je sklanjal človek s solzami v očeh. Ni bilo Petra in Janeza h grobu, toda tu je klečal Savel, ki ga je veliki Zalezovalec spremenil v Pavla — to veliko jutro, to svetlo veliko noč. Nikogar ni pri tebi, Gospod — dovoli, da te varujem do svita ... ma angeloma, nad preplašenimi vojaki. Rane Z re, obraz je poveličan, smrti ni več... Moj Gospod in moj Bog! Aleluja, aleluja!... Ko je v daljavi zaplapolalo prvo bandero1 so vsi zvonovi zapeli, je stal v hribu ob boŽjefl grobu človek. Z dlanmi si je zakrival oči, da J kljub jutranjemu soncu videl v dolini četverotl zlatega baldahina, pod katerim je stopal Bog >r,e' ljudmi. Videl ga je in se zgrudil na kolena. T \ je premagana — vstal je Gospod! Glas pevcev1. segal do njega v goro. Pa saj je v njem sanjeH pela velika pesem in njegovo srce je prečiščeni utripalo v tesnem objemu prebodenih, povelj' nih rok . . . Ko se je zdramil iz rahlega sna, z glavo na Jezusovih prsih, je bil že velik dan. Oljenka je bila ugasnila, toda svetloba dneva je prižgala novo luč — in v njej je zaživela slika vrh oltarne mize: Jezus, ki se v vsej slavi dviga iz groba med dve- Ko je procesija spet zavila v cerkev, se je ^ spustil v dolino. Ob prvih hišah je srečal dekWc\ Rdeč pirh je držalo v roki in veliko pentljo imelo v laseh. Bilo je kot prav iz tega jutra roj Ni mogel drugače — dvignil jo je visoko zrak in zaklical: “Punčka, velika noč je! Je~' je vstal! Vse okrog njega je pelo in tudi dekličine dolžne oči so aleluja!.. mu veselo odgovarjale: “Aid11! L. O BODIMO SLOVENCI - VEDNO IN POVSOD! Članek je objavila argentinska SVOBODNA SLOVENIJA — naj injekcija tudi za naše avstralsko slovenstvo! — Urednik Imamo dve vrsti ljudi: take, ki vedno in povsod, doma in na tujem, ohranjajo svojo osebnost, narodno zavest, svoje narodne posebnosti in svoje domače navade; na drugi strani pa imamo tudi take, ki v tujem okolju kaj kmalu utonejo, se takoj prilagodijo okolici, opustijo tisti način življenja, ki so ga živeli doma, pretrgajo vsak stik s preteklostjo. Tudi mi Slovenci nismo v tem oziru nobena izjema, čeprav imajo morda prav tisti, ki pravijo, da spadamo Slovenci med one narode, ki se v tujini dolgo in močno oklepajo svojih domačih navad, ki se radi družijo med seboj in se tako ohranjajo kot narodna skupina. Nedavno so v Nemčiji raziskovali, kako živijo tuji delavci. Ugotovili so, da spadajo Slovenci in Hrvati med najbolj organizirane narodnostne skupine, ki ima- |l jo povsod svoja društva in številne prireditve, ter ^ se redno zbirajo tudi pri bogoslužju v svojem las01? jeziku. V tem oziru — tako ugotavljajo Nemci "'J delavci drugih narodnosti (Italijani, Španci, Grki, ■ ki in drugi) mnogo na slabšem, brez večjega čut* skupnost. iietf Take ugotovitve o slovenskih izseljencih je prl) , brati. Vprašanje pa je, ali niso te trditve nekolik0 P, tirane in ali ne obstoja tudi pri Slovencih še J potreba po povezanosti, ki naj ohranja naše s'° u stvo. Priznajmo, da je tudi med nami nekaj se za skupnost ne zmenijo več, ki so že utonili v v . kem tujem (argentinskem, ameriškem, kanadskem. škem, avstralskem) morju, in ki so napravili velik , čez vse to, kar je bistveno slovensko, se ne J Misli, April * skihS ^'0venc'’ ne naročajo in ne berejo več sloven-publikacij, se ne zanimajo za slovensko kulturo ve Z®°^ov‘no in tudi ne za današnje razmere na Slo-v em- Sedaj se navdušujejo le za to, kar so našli vine°Vem ^ra^u’ za zgodovino in kulturo nove domo-(in6 ^z§ubili so tudi smisel za slovensko službo božjo vlj'in10r^a ne samo za slovensko). Lahko si predsta-p °’ kako je z otroki. Četudi se po njihovih žilah a a slovenska kri, niso več Slovenci. “ETNIČNA REVOLUCIJA” voikKatOH5kem 8*asu" (štev. 45/73) je Božo Presnih na^'sa^ ne^aj zanimivih opazovanj iz življenja i-jj. nar°dnostnih skupin v Združenih državah Ame- j ravi, da se v zadnjih letih vedno bolj opaža, k se začeli priseljenci raznih narodnosti prebujati nost 'em živlieniu- Hočejo se uveljaviti kot narod-bi se'n. ne *cot brezbarvni Amerikanci, ter nočejo, da sede ^ Potuičevalo. Prevoršek v tej zvezi navaja beta n armenskega nadškofa Manogogiana, ki označuje t)0 . kot “etnično revolucijo v ameriški družbi”, skrivaj nekaj *et' ie priseljenec nekako sramežljivo r>ške SV°J r0C^ 'n se skušal ^’m b°U prilagoditi ame-rjjte0111 načinu življenja. Sedaj pa se to spreminja, kulturnarodna zavest, raste zanimanje za zgodovino in svojega naroda, raste narodni ponos, rrianj nove^a “etnična revolucija” morda Slovence že pre^aC*eVa’ ker so tako revolucijo Slovenci izpeljali slov desetletji. že takoj ob prihodu v nove kraje so tujem Pr'se')enci mnogo storili, da ne utonejo v skun • SVetu' ^e se je le dalo, so se naselili precej prosvJ’ Začeli so ustanavljati slovenska društva, zidati službetne (slovenske) domove, organizirati slovensko čaSo ° ^ožjo in slovenske šolske tečaje, izdajati lastni ls 'n pozneje tiskati knjige itd. In tega dela niso skrivali. Bili so nanj ponosni. Spomnimo se na izjave senatorja Lauscheta, da je ponosen, da je Slovenec. Vendar pa bi bila nova “etnična revolucija” potrebna za nekatere Slovence, ki so izgubili stik s slovenstvom. In zlasti važna bi bila za emigrantsko mladino. Da, zlasti mladini je treba vcepiti slovenskega duha, ji vzbuditi ponos, da je slovenskega rodu in jo tako pridobiti za to, da se vedno in povsod pokaže kot zavedno slovenska, čeprav ima ameriško, argentinsko, avstralsko in dr. državljanstvo. ARMENSKI PRIMER Prevoršek navaja v zgoraj omenjenem članku, kako so si Armenci v Združenih državah pomagali, da so se ohranili kot živa narodnostna skupina. Njihova osrednja organizacija v New Yorku je izvedla pred nekaj leti tako imenovano “telefonsko akcijo” med svojimi rojaki, ki je zajela vso državo. S temi osebami je nato stopila v pisemski stik in jih povabila k sodelovanju v armenski skupnosti. Akcija je imela nepričakovano velik uspeh. Obisk armenskih cerkva se je močno povečal, naklada njihovih časopisov je znatno narastla. Od 400.000 Armencev, kolikor so jih našteli v ZDA, je danes večina aktivna v armenskih organizacijah. Morda bi taka ali podobna akcija bila koristna tudi za nekatere Slovence po svetu, da bi jih vzdramila, oživela in znova pritegnila v slovensko družbo in da bi jih osvobodila tistega manjvrednostnega občutka, zaradi katerega se bojijo ali sramujejo pokazati se Slovenca. Storimo vse, kar je v naši moči, da se bomo prav vsi vedno in povsod pokazali kot Slovenci. Samo tako nas bo široki svet spoznal in tudi upošteval. + VESELO ‘N BLAGOSLOVLJENO 'ELIKO NOČ + ŽELI Vs*M SOTRUDNIKOM, D°BROTNIKOM, Nar°čnikom ,N bRalcem Uredništvo In upRava + “MlSU” An M ’ APnl 1974 STRICU V SPOMIN Tele prijetne spomine na svojega strica Bernarda so napisali Ji če vi v Kanadi ter jih objavili v “Kanadski domovini”. — Ur. BIL NAM JE vedno “stric iz Amerike”. Odšel je v Ameriko precej let preden smo prišli drug za drugim mi na svet. Ko nam je obljubil prvi obisk, smo ga pričakovali s staro mamo, starim očetom, teto, mamo in atekom, da se bo iz velikega sveta pripeljal k nam “v rjavem frančiškanskem avtomobilu”. Dolina pod Ravnikom in Sv. Katarino na eni strani pa hrušev-skim hribom in Gradiščem na drugi je postala pretesna ob velikem pričakovanju. Ko je končno prišel okoli Boštjanovega ovinka, so trije vzravnani topoli na Ran-tarjevi senožeti zadržali popoldansko sapo v svojih listih. Stric iz Amerike! Oblečen v rjavo frančiškansko kuto z belim slamnikom na glavi nas je vse zajel v svoj dobrotni nasmeh. Takoj je bil spet ves naš in mi njegovi. Prišel je iz sveta New Yorka, Chicaga in Lemcnta pod Ravnik, od koder se svet obotavljaje odpira proti Dobrovi in Ljubljani. Njegov svet smo poznali samo v slutnjah, iz Ave Marije, Ameriškega Slovenca pa sem in tja iz umetno barvanih razglednic velikih mest, kjer je živel. M. Gaspari: Cvetna nedelja Bil je naš za nekaj dni, ko smo ga otroci spremljali v dolino na griču, kamor je hodil n10; brevir. Šli smo z njim na Sv. Katarino, k hruše'' cerkvi, k Robidovcu pod Grmado. Nekaj blaže”, dni, ko smo smeli biti v bližini strica. Potem ga [ pa “rjavi frančiškanski avtomobil” spet odpeljal, kan11 so ga vodila naročila in dolžnosti do ljudi, katere imel na skrbi v Ameriki. Poslovili smo se od njega nekaj mesecev pred četkom druge svetovne vojne. Dan je že zahajal, smo stali pred gostilno “Pod lipo” in čakali, da ^ avtobus odpelje nazaj domov. Stric je ostal tisti ve^ v Ljubljani, ker je imel drugi dan oditi nazaj v A®1! riko. Stare mame nismo nikoli videli jokati, ko P se je poslovila od sina in rekla: “Nikoli več se ne mo videli na tem svetu”, je zajokala. V prvih letih vojne je umrla. Vojna nas je zala od strica, še o njeni smrti mu nismo mogli p11 Proti koncu vojne je umrl tudi stari oče. Potem smo morali zapustiti dom in odtavat' svet. Prva novica od strica iz Amerike nas je v begunskem taborišču. Bilo je, kakor da bi s®11' posvetilo v naše sive dni. Po letih čakanja in dolgih mesecih naprijetnega P tovanja iz Evrope v Kanado smo se spet srečali torontski postaji. Stric nam je našel zatočišče farmi v Malvemu. Nekaj dni je zadostovalo, da je ugladil začetne težave, pa se je spet vrnil v mont in od tam v New York, kjer je poskrbel mncge, ki jih je Amerika sprejela tiste dni. Stričevi obiski v Kanado so bili vedno zdruŽe^ dolžnostmi do vseh, ki so iskali poti v novem sVe Ko so mogli njegovo delo vzeti nase drugi, & odločil, da gre v pomoč Slovencem v Avstraliji. Spet smo se poslavljali od strica iz Amerike. p. so se nam daljave že skrčile in potovanje na konec sveta ni več pomenilo končno ločitev, ob vesu nismo jokali. Pa so strica dolžnosti, ki $ j našel v Avstraliji, tam obdržale. V prijetno urejaj Mislih, ki jih je izdajal, in v njegovih šaljivih plS smo brali o njegovem novem življenju in delu. K Stric iz Amerike; od prvih spominov nanj Pa ^ konca njegovega življenja smo ga morali deliti z « gimi. Odmaknil se nam je, ko je postal duhovnik’^ je odšel v Ameriko, ko ga je pot odpeljala v Av lijo. Vedno se je odločil za smer, kjer je mogel najbolje pomagati. Da bi mogli slediti njeg°v zgledu, v pomoč tistim, ki prihajajo za nami • • - AmbrožičeV' Misli, April Kriza energije tomaž možina, B. Econ., Sydney oENKRGljA je moč, ki v tisočih različnih oblikah °b-ia in omogoča naše življenje. Brez nje se naš °J na zemlji sploh ne da zamisliti, še manj naš P°darski razvoj in blagostanje. pojmom KRIZA razumemo nekakšno nevar- nost n ’ nePnčakovani preobrat, pomanjkanje nečesa, na |0S^u*a^ bom med drugim na kratko odgovoriti na narnvPr;|šanja, ki so danes na dnevnem redu med nJC ' Kako je prišlo do krize energije? Kakšen je Znaj. P0mtn za različne dežele? Je ta kriza resnega 'ija'>aia Za žloveštvo? Kako stoji v njej naša Avstra- kot e..d°'8° )e bilo očividno, da so sredstva energije, lih Poznamo in uporabljamo danes, omejena in Vse ° lre'5a varčevati. Med ta sredstva spada pred-01 Petrolej. tr0| f.a'1s'le dežele posedujejo pretežni del poznanih pe-tu ]m v nSSd _d°rna. Sledila je duhovščina z Najsvetej-m°nštranci, katero je sonce poljubljalo s to- Apri, Odlomek je iz spominov župnika Leona Kristanca na življenje v begunskem taborišču Peggez v Tirolah. Objavljal jih je v AMERI- V TUJINI ŠKI DOMOVINI. Opisana je velika noč. 1. 1946.— Ur. plimi žarki in je nebo nad njo plahutalo v pomladni sapi. Za nebom je stopala taboriščna uprava s komandantom in dr. Valentinom Meršolom na čelu. Potem je sledila še dolga vrsta ostalih — vse je družila molitev k Vstalemu Kristusu Gospodu za blago- slov njim samim ter za blagor in rešitev domovine. Ubrano potrkavanje na naše “zvonove” se je menjavalo s pesmijo Aleluje — s pesmijo zmagoslavja: Kristus naš jc vstal od smrti, razveseli se, kristjan, smrt in pekel jc premagal, vstal iz groba tretji dan ... Med dolgo procesijo je skrbni mežnar Peter s svojimi pomagači preuredil oltar v kapeli: lepo in bogato so ga okrasili s telohom — kurjicami, zvončki, trobenticami in vijolicami ter drenovim cvetjem, da smo ob vrnitvi kar dihali in vonjali po cvetju. Po končanem blagoslovu so zapeli še tretjo kitico že pred vhodom v kapelo načete pesmi: O srečen dan, o dan veseli, ki ga naredil je Gospod, da večno hvalo bi niu peli: odrešen je človeški rod! Odprt stoji nam paradiž in vrata vanj je sveti križ! Aleluja!... Na veliko nedeljo smo po jutarnji maši v sobi postavili na stran običajni zajtrk z vodeno kavo, z rezino kruha in z orehovo lupino “putra”, vse dobljeno v skupni kuhinji. Vsedli smo se za vegasto mizo in molče gledali v borni “žegen”. Starejši brat je imel doma ženo-mamo in ostalo družino. Mlajši je imel tam devet otrok — najstarejša hči je imela komaj petnajst let. Na obširnem posestvu so bili sami sebi prepuščeni — sirote, ko jim je pet mesecev po očetovem odhodu v begunstvo umrla mama, kmalu po porodu, z otročičem vred. V srčni boli bratov se je tresla miza. ko sta nanjo naslonjena otirala in požirala solze ter so se tudi dekleta spustila v jok .. . Napravil sem križ: “Molimo za vse domače, za zdravje in blagoslov in božje varstvo nad njimi!. .Sledil je še očenaš za umrlo mamo in za vse pokojne v družini. Umirili so se. Starejši brat je razrezal potičko in šunko — bore malo se je držalo kosti — in vsak je dobil svoj pirh. Res reven je bil tisti naš “žegen”, pa smo Boga zahvalili zanj in ga ne bom nikdar pozabil. Bilo je vse tako zelo skromno — pa nam je bilo dragoceno. Približno tako so obhajali veliko noč pri sosedih v baraki, ponekod pa še slabše: brez vsega, le v sp0, minih . . . Taka je bila naša prva velika noč v begunstva prva in tudi zadnja v Peggezu v Tirolah, kajti nasle^' njo smo že obhajali v taborišču Spittal ob Dravi Koroškem. MOJ “INTERVJU J 5 KAR NEKAM "PESTRO” je postalo naše skupno življenje na peti celini, zlasti če ga opazujemo v dveh največjih središčih — Sydneyu in Melbournu. Sydney-ski razvoj vsa leta opazujem iz daljave in delam o njem svoje zaključke — danes kot urednik vseavstral-skih slovenskih MISLI še z večjim zanimanjem kakor svoj čas kot zgolj melbournski pater. Melbournskega pa sodoživljam ter mu dajem v svojih mislih in preteklih izkustvih svoje komentarje — javnih doslej še nisem izrekel. Sicer me zanje tudi nihče ni javno vprašal. Vidim pa večkrat okrog sebe vprašujoče poglede; tudi razne izjave so že padle za patrovim hrbtom o njegovem mnenju, pa marsikatera daleč od patrovih misli in bi se jim reklo po domače kar lahko “podtikanja”. Nekaterim takim za lase privlečenim sklepom o patrovem mnenju se smejem, drugi me včasih spravijo v slabo voljo. Saj zanje ni podlage, škodujejo pa lahko zato še bolj. Eno je gotovo: kdor misli, da je pater “ozek” ali “ozkosrčen” v teh zadevah, se zelo moti. V Avstralijo sem prinesel dobršno mero širokosti in razgledanosti svojega bivšega poprišča, s katero sem pa prav med rojaki avstralskih razmer marsikdaj nale- tel na nerazumevanje. Zato se moral poglede večkrat pošteno zožiti, da so se prilegali meri naše tukajšnje skupnosti. Vsiljevati jih nisem hotel nikomur, šel pa sem v marsičem svojo pot, vsaj v mislih in lastnem verskem, kulturnem ter socialnem delu za izseljenski narod. Pa tudi tisti se moti, ki si misli, naj pater molči in ga naj nič ne briga. Če je doma duhovnik danes potisnjen v zakristijo, izseljenski duhovnik v svobodnem svetu gotovo ni: v tem imam svoje pravice in svoje dolžnosti. Intervju je danes moderno sredstvo obveščanja mnenj in marsikaj pojasni. Urednik MISLI prilike zanj ni imel in je tudi ni na vidiku. Zato si bom sam stavil vprašanja, ki sem jih v teku zadnjega časa dobil posamič od marsikoga, pri drugih pa jih bral iz vprašujočih oči in med stavki pogovora. Namen je jasen: svoje odkrito mnenje bi rad povedal, ker čutim, da je potrebno. V Melbournu so danes tri društva — kaj pravite ^ temu? — Da, ko sem pred osemnajstimi leti dospe v Melbourne, je bilo eno samo, komaj še dete v p0, vcjih. O njegovem dolgoletnem nepretrganem delova" nju za našo skupnost bi se dalo veliko povedati, tudi v svoje članstvo prav za prav ni zajelo velik odsto-tek rojakov. Pa sem že pred dolgimi leti na sejah vee" krat omenjal, da bo prišel čas, ko bo društev več’ Koliko mi je to kdo verjel, ne vem; večina je mislil®' da se izven društvenega okvira ne sme in ne rnof5 ničesar storiti za skupnost. Čas je pokazal svoje. Razs£" žnost mesta in število Slovencev raztresenih po nje”’ — oboje je pripomoglo po svoje do novega razvoj9’ če je bilo še kaj drugega za bregom, bo pokazala W dočnost. Ob mislih, koliko različnih društev — bo kulturnih, cerkvenih ali družabnih ali pa nie^a' nih — je v vsakem ameriškem slovenskem središč smo mi še kar skromni. Vsekakor danes lahko tu^1 pri nas vsak izbira po svojem okusu, ali pa po prl' pravnosti bližine.. Manj pohvalna je lokal-patrio11 stična izbira, saj se mi zdi, da smo kot narod pre’ majhni, da bi se cepili na Ljubljančane in PrimofC® in Prekmurce in Štajerce... Če nas begunstvo a. izseljenstvo ni izučilo, da smo si vsi bratje, je do'™ žalostno. •1”’ Pa se Vani ne zdi, da jc vse to le “cepitev si> ' — To zavisi od vodstev in sodelovanja med p°sf meznimi društvi. Če odbornik odkoraka užaljen občnega zbora organizacije ter začne “na svoje” 1 opozicijo, bi to res lahko imenoval cepitev. Vsak P8 meten član bo v tem primeru temeljito premislil raz^ ge takega začetka, predno bo sam pustil prvotno dru štvo in se pridružil novoustanovljenemu. Ozadje f navadno drugačno, kot se kaže na zunaj; ali pa v začetek že predhodno preračunan in odcepitev inscef" rana. — V našem melbournskem primeru sta n° društvi nastali spontano. Ozadij se ne bom dotakfl1' ker jih ne poznam dovolj. V kolikor pa mi je zna1'0’ ustanovitelji niso bili kaki aktivni člani SDM, . ^an> ne. To pa za mene ni cepitev, ampak razši-j^nje dela za našo skupnost. Delo treh skupin se da ^P° koordinirati, če je le dobra volja in so nameni Pravi. Napak bi bilo napadati eden drugega in metati ena pod noge, določati isti čas prireditev in po-no • • . To bi kazalo nezrelost in zahrbtne namene. . Pravičeno bi opazovalec lahko zaslutil in zasledil, da ^ za vsem na delu sila, ki namenoma hoče razdor — Prav gotovo pa nameni ne bi bili čisti in skupnosti sa-mo v kvar. Kakšne so Vaše zveze z vsemi tremi društvi? — Od lell 0l*a v Avstralijo sem že član SDM. Ko me je pred ' društvo potrebovalo, sem zanj mnogo delal. A 8ek°n Se menjavai° >n je veliko pozabljenega. Za nasta-čis' °Sta^ dveh društev sem zvedel slučajno precej P° ustanovitvi — nekako tiho so pognala iz navij,,1^' Edina “uradna” zveza je bila prošnja PLA-. za blagoslovitev društvene zemlje, ki jo bo na 1 . °n°čni ponedeljek v moji odsotnosti (bom v Ade-od 0pravil p. Stanko. Če se bo žegen “prijel”, zavisi organizacije in čistosti namenov. Tudi škofov žegen )e lahko samo zunanjost brez vsebine, propagandni pe- seK v oč' iva. koliki' V SrCU c'vom ° iskrenosti. Sicer pa: zanima me. v °či vernim članom, če pri vsej zadevi ni iskrenega _ i— bi bil v ot'va. Odkloniti se takega vabila ne more, pa četudi žal • JE me(^ narn' nekrščenih. Še tisti, ki med nami rej.e|avno žive kot pogani, bi bili užaljeni, če bi jim > da niso katoličani ali vsaj kristjani. . . pr . stc rekli, da bi se dalo o dolgoletnem delu j ve*‘k° povedati ... — In se bi tudi res. Je le Ucjar. ajset let, kar povezuje melbournske rojake. Po-jelo Ja>m er'lirat> ^a visokega števila članstva ni za A to je zame znak, da je pač malo ljudi, ki se ?rtvUjeirt • * • • pa sprejmejo obveznosti in pomagajo prirejati, Pri Zfat° Ve^ takih. ki raje uživajo ponujene sadove. ves ,m Pa še radi kritizirajo. A društvo je bilo le tudi ,v'^n' predstavnik naše narodnostne skupine dveh Avstralci. Število družabnih prireditev v teh oz e®etletjih je kaj visoko, tako plesov kot izletov fUrn nikov. Postavilo je na oder prvo slovensko kul- kateri Pr'rcd'tev na peti celini (22. novembra 1957), Je sledila še cela vrsta iger in nastopov. Brez •ast] kult urnega udejstvovanja bi veliko izgubilo na rrieznikVreC*nOSt'’ Sa^ Plese znai° prirejati tudi posa-Vensk ' Za *astne žepe. Društvo je založilo prvo slopa t° v Avstraliji (H. Pribac: Bronasti tolkač), kult.,U * 'bajanje društvenega glasila VESTNIK je je jjji el0> ne le povezavno (četudi se mi zdi, da v'šja a ^u'turna vrednost mimiografiranega pred leti tiskanega zadnjega časa). In še marsikaj pri blao^-V skupnosti bi lahko našteval, kar je sušilo . sajno in „;x ____________________ ,ega >n nič prineslo. Pravični opazovalec vsega D0ltla Sme 'n ne more prezreti. Tudi nakup prvega korak V Carltonu pred leti je bil velik in tvegan pa se je — hvala Bogu — obnesel. 1 dve društvi sta novi in v povojih ter vsega tega dvajsetletnega dela naravno ne moreta pokazati. Pa bi ne bilo prav, da bi ga ne priznali. Bodočnost bo pokazala, kakšen odnos bosta zavzeli sami tudi do kulturnega udejstvovanja, ne le do zabav in piknikov. Zdrava kompeticija med društvi lahko razveseljivo zviša našo kulturno dejavnost, ne le število družabnih prireditev. Kaj pa pra\ite na nakup društvenega zemljišča, oz. zemljišč? Nič narobe, dokler je vse pravno pravilno urejeno in zagotovljeno v tiste namene, v katere so darovalci dali svoj delež. Vse mora biti kot na dlani, čisto in jasno in trajno. Drugače bo lahko razočaranje, prepiri in videl sem v Ameriki še hujše primere. Zemljišče in Dom res lahko združujeta — pa lahko tudi temeljito razdvajata. Zavisi od pravil in namenov vodstva. Ko bi pred leti, ko smo nabirali za naš Dom v Carltonu, s tako lahkoto zbrali tisočake, kot jih zbira društvo danes! Pa je idealizem tolikokrat zadel ob nerazumevanje, nezaupanje in celo posmeh. Če je pri današnjem zbiranju res toliko idealizma, vidim v tem velik napredek — če je preračunanost in samoljubje, se bo slej ko prej maščevalo. Ne izrekam sodbe, a pri vsakem skupnem podvzetju sta le ti dve poti. Edino idealistična je nekaj vredna in ima za skupnost res trajne sadove. Kaj pravite k zadnjemu članskemu sestanku SDM na zemlji? — Besede so čedno zvenele — nekatere so tudi vžgale, kot se je videlo pri nabiranju imen darovalcev. Če so skopale dovolj močan in globok temelj, bo pokazala bodočnost. Osebno sem pogrešil malo večji poudarek na preteklem delu SDM, zlasti na kulturnem polju, ter za naš prvi Dom (ki ima danes za novi center tudi tako visoko finančno vrednost) — brez vsega tega tudi sestanka na lastni zemlji ne bi bilo. Kot da je nakup zemlje prvi in edino pomembni korak SDM, doslej pa je bilo samo igračkanje. (Nekaj sKčnega bi lahko razbral iz poročil od doma: Do prihoda Matice in Slakov med nas avstralski Slovenci niso imeli prav ničesar! Šele Matica jim je prinesla zlato dobo. .. Hm!) Tudi razlaga “tipične” slovenske nedelje, ki naj bi jo v bodoče ponovno in ponovno doživljali na našem gričku, je bila kljub gorenjski še-gavosti vsaj zame malo posrečena. Dostavek nedeljske maše in izpustitev “kola po pijanih glavah” bi bolj sličila vaški nedelji pod lipo — pa tudi našim bodočim srečanjem, vsaj upam. Poudarek na pijanosti kot namen ali rezultat slovenskih srečanj me res vselej udari kot kol po glavi. Kulturna dejavnost bodočega centra je bila komaj omenjena, pa je škoda. Tudi oder v dvorani bom pogrešal, ker na “zasilni oder, če bo potreben”, ne dam veliko. Da bo “najvažnejše” — domovi za ostarele — prišlo pri vsej važnosti zadnje na vrsto, tudi ne zveni ravno logično. Idejo kot tako — slovenski griček — morem samo toplo pozdraviti in lagal bi, če bi rekel, da mi ni všeč Dosedanjim uspehom akcije rad iz srca čestitam in ji želim, da bi po premostitvah vseh težav prišla skrista-lizirana do srečnega konca. Kaj pa slovenski izseljenski duhovnik in slovenski verski center v Kew? — Vsak izseljenski duhovnik je obenem tudi kulturni in socialni delavec za narod, med katerim deluje. Če bi izseljenska zgodovina Slovencev to negirala, bi bila zelo krivična. Dejstva po vseh deželah, kjer so raztreseni naši ljudje, so že dolga desetletja zgovorna priča. Mnogokje je bil in je edini, ki za zdomce res nekaj stori. Delal bi tudi, če društev ne bi bilo, pa v tem primeru bi se verjetno potrudil, da bi jih ustanovil (četudi mu kasneje morda niti tega nočejo priznati in je brisan iz članstva). Mislim, da sem že z gornjimi odgovori dovolj jasno povedal, da je izseljenski duhovnik vesel vsakega napredka slehernega izseljenskega društva, dokler gre vss pošteno, na narodni in kulturni bazi, brez kakršnega koli vmešavanja politike in zastopništva domačega režima, v katerega čiste interese vsak pameten in svobodoljuben begunec ali izseljenec upraviče-mo dvomi. Člani odborov imajo z ozirom na vse to svoje dolžnosti do organizacije; nikomur bi ne želel, da bi mu čez nekaj let lahko rekli, da je bil zvodnik, ne pa vodnik. Popolna neodvisnost je zlasti danes nujna zadeva, zavisi pa največ od odbora. Canberrski lanski primer je zgovorna šola vsem našim društvom po zdomstvu. Kar tiče naš verski center v Kew: tu je za nas vse, izven društev ter njih središč, zbirališče vseh rojakov, zato članskih izkaznic ne izdaja. Vernim je v pomoč pri izvrševanju verskih dolžnosti v domačem jeziku. Tistim, ki so vero izgubili, nudi priliko, da jo zepet najdejo. Ostali rojaki pa, če so pravični, bodo v centru gledali vsaj kulturno dejavnost, ki je tudi ne manjka (šola, prireditve, sastanki .. .), saj naše kulture že zaradi tisočletne krščanske tradicije ne moreš ločiti od verskega elementa. Središče je nudilo tudi socialno pomoč mnogim in jo bo še — nihče še ni bil pri tem vprašan, če je praktičen katoličan. Že med gradnjo dvorane sem poudaril, da bo za kulturne prireditve našemu društvu brezplačno na razpolago — zdaj to razširjam, da je na razpolago društvom. Če bo pri vseh društvih v odnosih do našega skupnega verskega središča toliko prijateljske odkritosti in idealizma, kot ga je s strani patrov in sester do društev, pa bo sodelovanje lahko obrodilo naši skupnosti bogate sadove. Kaj bi za konec kot izseljenski duhovnik posebej omenili glede društev? — Zavedam se, da društva niso verske organizacije. A pretežna večina članov je le verna. In končno, kot sem zgoraj omenil: vsa tisočletna slovenska tradicija in kultura sta tesno povezani z vero. Če z društvi ohranjamo slovensko tradicijo, tega dejstva ne smemo prezreti. Nekaj primerov: Pustna zabava med postnim časom že po naši tradiciji skoraj žali čut marsikoga, plesu na veliko soboto pa se čudi cel° j povprečen Avstralec. Žalosten odstop od tradicije i bil tudi Dedek Mraz kot nadomestek slovenskega sv' j Miklavža (četudi imam o nastopu Miklavža svoje mn«" nje). Dalje: piknik med slovensko mašo tudi ravno bi bil dokaz sodelovanja, enako razne druge kolizije 2 ; verskim sporedom naše skupnosti . . . Vse to zavisi j odborov, kot zavisi tudi od vodstva, ali se bo po sl<>' j venskih središčih pijanilo, preklinjalo in kvantalo, f pa bo vladalo zdravo slovensko vzdušje, v katerei» j je tudi slovenska verska tradicija spoštovana in vef- j nim Slovencem ne bo treba zardevati ali se sram0" vati vesele domače družbe. Sleherni odbor bo pri vse111 . tem težko uspel ali pa se niti ne bo potrudil, če so v i njem morda člani, ki jim morale ni mar. Menini, d* je samo imenu društva v prid, če so v odbor vselel izbrani člani ne le po zmožnostih za delo, ampak v i prvi vrsti tudi moralo neoporečnih, treznih značaji' ‘ ki uživajo spoštovanje in zaupanje vseh ter lahko vs3" : kemu brez izjeme odkrito pogledajo v obraz. N" i moderni svet tujine moralno spačenost še tako opra^ ^ čuje in daje svobodo nemorali — za naravni človešk1 j čut (in Slovenci ga na splošno še imamo) je še maf*1’ ‘ kaj običajni javni škandal. Če je kateremu koli društv^ > kaj za svoje dobro ime, si teh primerov vsaj me | člani odbora ne bo privoščil. To bi bili moji odgovori na vprašanja, ki sem že večkrat dobil v zasebnih pogovorih. Nesebično za izseljensko skupnost lahko vse skupine lepo zd& žuje v eni in isti točki. Samo tako bomo močni 1 naša narodna družina bo kljub različnosti mišljenj delitvi dela imela res nekaj od tega. P. bazH-'1 ir ZBORNIK 1971/72 je kontno dospel iz Argenl'11^ (izdaja se je zakasnila zaradi smrti urednika), izre**® ; bogate vsebine, preko 400 strani. Kdor ima dosedaCI Zbornike, bo znal ceniti tudi tega. Cena je šest dolarj4'. Pohitite z naročilnom, dokler ga MISLI imajo v zal0**1 bilo ZIMe V SLOVENIJI letos niso dosti čutili in je 1. J prav ob pomanjkanju kurilnega olja. Malo krat"'1-^ bilo v novembru in zdaj v februarju, pa oba- hitro izginil. Le mladina s tem ni bila zado-°')na, s • ■ - l.,. saJ je bila prikrajšana za mnogo zimskih užit- letos " sniuč^rska središča so tožila, da so imela bili mno8° manj obiskovalcev, kar jih je bilo, so ____ Pa nezadovoljni in razočarani nad slabo smuko, iahk 8 vsem ne more ustrečiti. Smo bali ° ^ar vese''’ ie bil na strani tistih, ki so se gjnjl Zlme ob pomanjkanju kuriva in splošni dra- dr; SE AVSTRALSKE LISTE bo letos poleg po- njja. ne bo mogla ostati po sporazumu lanskega ju ni h V'.^ni'a se je za 35%. Ta novi dodatek pome ’ jr azitve n- ■ • bijj. .. PaPlr)a pritisnila pošta, v domovini pa se pu-Pap'dCIJam ne °beta to leto nič dobrega. Tovarne so že obvestile svoje odjemalce, da cena pa-„ Ja ne bo , !,a: dv'gnila niese . )e cena tiskarskega papirja v zadnjih desetih ma|eC‘ P0rastla v Sloveniji za 92%. To pa ni več saj , °st ln bodo občutno prizadeti vsi naročniki, v Dr' ° °ene Pl|blikacij zopet znatno poskočile. Res reni0 ^ Z drugimi narodi Slovenci še kaj radi be-in vers'<' tis,c — seveda v skrbni pažnji, kaj na^aj ° StVar* objavlja — ima v mali Sloveniji lepo bi]0 °’ ^ prvih letih po vojni zanj enostavno “ni posk<3irLa”‘-Zdai p,apir je, le naročnina bo morala pa j, 111 'n je marsikdo ne bo zmogel več. Bo šel novic;,h°SeCiU na branje' b° dobil ob vsakdanjih ,udi nekaj duhovne hrane. ska^^0 MlLUON PLANINCEV je lansko leto obi-tia reh 0Vens^e planinske koče. kar je bilo brez dvo-b°do{ °r(^no število. Upati smemo, da bomo v bližnji r*Zne nf0St-' ?°k’li kaj V zadnjem času jih grade v Trenf nSt'^ne a8enc'je' Zadnja nova koča je zrastla Prejšn'a' ^ 'zv'm Soče na istem mestu, kjer je stala drujtv^ 'esen:i' Postavilo jo je Jeseniško planinsko STol sv0j0 h 'me kamniškem podjetju pohištva. Da s dej^o 1Cn° Pro'zv°dnjo vzbuja pozornost, dokazuje °Preme na belgrajskem XI. sejmu pohištva in ^u8oslav'^re,e*° najv'^e priznanje med vsemi podjetji li, je ^lie' 'zlati ključ” in diplomo. Kot smo bra-L prejel nagrado, “ker njegov celotni sistem omarastega pohištva odlikujejo: komponibilnost, preprosta montaža, večnamenska funkcionalnost te moderen design .. .” Kakor smo veseli prve nagrade slovenskemu podjetju. nas naštevanje takihle “domačih besed” vrže s stola. Takih in podobnih izrazov je v slovenskih listih vedno več ter našemu jeziku ne delajo časti. Slovenski jezik je lep in bogat — ne bi mu bilo treba na tak brezmejni način hlastati po tujkah . . . GRAŠČAK JE POBIRAL desetino enkrat na leto, mestni sorodniki jo pa kar dvakrat — tako nekako beremo v poročilu iz Bele krajine. Mladi ljudje so se odselili v mesta in si poiskali lažji kruh. Takole dvakrat na leto — če celo večkrat ne — se pa le še spomnijo rojstnega doma: ko so koline in ko je trgatev. Takrat pridejo gotovo “na obisk” in se potem s težko obloženimi avtomobili vračajo v mesta Sicer bi to verjetno lahko zapisali tudi o drugih krajih Slovenije, ne le o Beli krajini. A od tam je prišel dovtip o “dvojni desetini” in če smo pravični, naj le ostane njim, saj je posrečeno belokranjski. HITLR RAZVOJ življenjskega standarda bo počasi tudi slovenske krušne peči potisnil med zgodovinske spomenike in nanje bodo ostali kmalu samo še spomini. In pa morda skomine generacije, ki se je še grela na njih. Beremo v domačih listih, da je nedavno ugasnila na Križnem vrhu pri Slovenski Bistrici še edina krušna peč, ki je ostala. Prvi kruh je spekla pred nekako stošestdesetimi leti in tudi 160 let grela v zimskih večerih rod za rodom. Zdaj pri moderni peki in pri modernem gretju ni več potrebna in se je morala umakniti kot sto in sto drugih njenih sovrstnic. MUZEJ PLANŠARSTVA smo tudi dobili v Sloveniji. V Stari Fužini v Bohinju so na pobudo krajevne skupnosti in kmetijske zadruge Srednja vas preuredili stavbo stare sirarne. Pišejo, da je ta edinstven muzej kaj zanimiv, saj prikazuje razvoj bohinjskega planšarstva in sirarstva, ki je žal v zatonu. Vsaj ti spomini bodo ostali našim zanamcem. O LJUBLJANSKEM GRADU že dolga leta razpravljajo, pa vedno zaidejo v slepo ulico, ko pregledujejo račune popravila. Ta središčna točka bele Ljubljane na vrhu hriba žalostno razpada. Pet poskusov — dva pred vojno in trije po vojni — o obnovitvi gradu in preureditvi v spomeniško-muzejske in turistične namene je doslej padlo v vodo. Vedno je bilo glavno vprašanje, kdo bo investiral, ker ni izgleda, da bi investicija hitro lahko donašala tudi dobiček. Pa so Ljubljančani na svoj grad vseeno ponosni in upajo, da bo končno le dočakal boljše čase obnovitve. Tako daleč spet ni v razkroju, da bi se njegov stolp zakotalil na rotovž. Kadar bo rotovž v nevarnosti, se bodo menda le zganili . . . P. BAZILIJ j SPET TIPKA ■ ■ 20. marca 1974. Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O. F Al. Baraga House — 19 A'Beckett St., Kew, Vic., 3161 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Adclaidski naslov: Holy Fainih Slovenc Mission, 47 Voung Ave., VVest Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: 46-5733. Slovenske sestre — frančiškankc Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3181 Tel.: 86-9874 0 Zopet moram poročati o smrtni avtomobilski nesreči. Zgodila se je v noči od ponedeljka na torek, 19. februarja. Zahtevala je smrtno žrtev v komaj 23-letnem rojaku MIRKU TERLIKARJU. Mirko je izgubi oblast nad volanom, avto je šel s ceste in se prevrnil. Nesreča se je zgodila pri Lavertonu, ko se je Terlikarjeva družina vračala iz Geelonga. Se dobro, da se noseči ženi in otroku, ki sta bila v avtu, ni nič hujšega zgodilo. Mirko je bil rojen 21. oktobra 1950 na Jesenicah, drugače pa je pripadal v Logje pri Breginju, kjer žive domači. Leta 1970 je odšel v Italijo, od tam pa 18. decembra istega leta dospel v Avstralijo. Po nekaj mesecih je prišel v Baragov dom in živel pri nas skoraj do poroke v decembru 1971. V naši cerkvi se je poročil z Ido Babič. Kmalu sta se odselila v Sydney, kjer je računal na boljše delavske pogoje. Nedavno sta se vrnila in živela pri ženini sestri v New-portu. Seveda je nesreča vdovo zelo prizadela, saj je ostala brez sredstev z enim otrokom in še v pričakovanju drugega. Nekaj smo že nabrali v pomoč in za stroške pogreba ter je sleherni dar še hvaležno sprejet. Za pokojnega Mirka smo na četrtek zvečer zmolili v cerkvi ob krsti rožni venec, pogrebna maša pa je bila v petek 22. februarja popoldne. Pokopali smo ga na slovenske grobove keilorskega pokopališča. Izrekamo iskreno sožalje vdovi ter sorodnikom tu in v domovini, pokojnega Mirka pa priporočamo v molitev. Naj počiva v miru! 0 Naše cerkveno društvo sv. Eme je imelo prvi sestanek po počitnicah na nedeljo dne 17. februarja. Za novo predsednico je bila izbrana Anžinova Francka, blagajničarka pa je še vedno ostala gospa Lucija Smec. Tretja odbornica — tajnica je gospa Marija Špilar. Kar lepo število članic se je zbralo in upam, da bo življenje društva tudi to leto dobro steklo. Nova pred- sednica želi, da bi se pridružilo še več rojakinj. Šesta-nek je vsako tretjo nedeljo po deseti maši. Q Slomškova šola našega verskega centra se ie tudi pričela z novim šolskim letom. Na mesto Srn^ čeve Anice je prišla šoli v pomoč Dragica Gelt. Otrok se je vpisalo 41 in bodo razdeljeni v dva oddelka^ Starši, še je čas, pripeljite svoje otroke! £ Sporočiti moram, da smo v Kew izgubili s. H1' larijo: odšla je v Sydney, da nadomesti s. Ksaverij0’ ki se bo okrog velike noči zaradi obolelega srca vrnila v Francijo. Upali smo, da bo s. Ksaveriji syd' neyska klima bolj prijala, pa ji je zdravnik tudi ta®1 svetoval vrnitev v Evropo. Nova sestra nam je oblju' bljena še za to leto. S. Ksaveriji želimo srečno pot in povrnitev zdra' vja ter se ji zahvaljujemo za vsa leta dela med nan®' S. Hilariji pa želimo, da bi se v sydneyskem centi" sv. Rafaela dobro počutila. Hvaležni smo ji za vsa leta, ko je tako vestno skrbela za lepoto nas6 cerkvice, za red v zakristiji in tudi za prostor okroS cerkvice, da je bilo vse čisto in rož ni nikoli zmaflJ' kalo. Da jo bodo pogrešale tudi sestre v Slomškove®1 domu pri otrocih, ni treba posebej poudarjati. Upam0' da se bo po prihodu nove sestre vrnila med nas. £ Krstile so sledeče družine: Družina Marjana Muršec in Milene r. Šešelj (živijo v Kew) je prinesi® h krstu 23. februarja. Svojega sinka bodo klicali ^ Davida. — Isti dan je bil krst Rozmeri, ki jo je 12 West Brunswicka prinesla družina Antona Čurin Angele r. Šafarič. — 9. marca je bil krščen Jan, ^ je razveselil družino Branka Majhen in Zdenke r' Mikša, Carnegie. — Isti dan smo vpisali v krsto0 knjigo tudi Danielo Marianno, ki je novi prirast^ d-užine Franca Roštan in Ljubice r. Taleva, Northcote' Naše čestitke vsem družinam! 0 MINORES bomo torej letos slišali, če Bog ^ Med nami v Melbournu bodo v avgustu. Konceh bosta v naši dvorani dva in sicer na soboto 3. avgus*® ter na nedeljo 4. avgusta. Na isto nedeljo bo tudj ponovitev novih maš. V Geelongu bo koncert po vse) verjetnosti na soboto 10. avgusta, Wodonga pa ga imela na petek 9. avgusta. Za Adelaido je predvidi koncert na soboto 27. julija ali pa na nedeljo 28. lija, ko je tam tudi redna slovenska maša. Vsekakor so to le predvideni datumi in boste pra' vočasno obveščeni, ko bo celotni spored turneje ko®' čan. Upajmo, da nam bo obisk MINORES prinese nekaj domačnosti in nas tudi duhovno poživil. 0 Na petek 15. marca kasno zvečer je v geeloflS' ški bolnišnici zaspala v Gospodu gospa KATARfl^ REP. Bila je lepo pripravljena na odhod v večnOst' Pokojnica je bila rojena 10. maja 1905 v vasi Dr»^ pri Vinici v Beli krajini. K svojemu sinu Mirku ' Avstralijo je dospela maja 1969 na ladji “Galileo lilei” in živela v Bell Parku. Mašo zadušnico st"0 imeli v cerkvi sv. Družine (Bell Park) na torek 19. !'larca popoldne ob treh, nato je sledil pogreb na pokopališče v West Geelongu. tukaj Pokojno mamo priporočam v molitev, sorodnikom ,n v domovini pa naše globoko sožalje ob izgubi! k< • Proslavo MATERINSKEGA DNE bomo imeli 01 običajno na prvo majsko nedeljo po deseti maši. "a ga bo seveda naša Slomškova šola. Zberite takoj p0 ma§j v dvorani, pa bomo slišali, kaj bodo k' povedali svojim mamicam. 2ili® ŠMARNICE bomo tudi v letošnjem maju zdru-nedeIjskimi mašami, večerne šmarnice čez teden im |0rn° sProt' oznanili v cerkvi. — Večerno mašo bomo 1 na prvega maja (Sv. Jožef-delavec) in na prvi Pelek O. maja). NAŠ VELIKONOČNI SPORED melbourne: Cyetm na nedelja (7. aprila): Maša ob osmih in ob dese-jth. Blagoslov butaric in zelenja pri deseti maši, ki v lepem vremenu pri lurški votlini na prostem. arši, mislite na buturicc za Vaše otroke! četrtek (11. aprila): Maša zadnje večerje ob sedmih zvečer v cerkvi. petek (12. aprila): Ob enajstih dopoldne križev P°t (v lepem vremenu na dvorišču pred lurško vot-°- Po pobožnosti prilika za spoved. Obredi velikega petka ob sedmih zvečer v cerkvi, nato gremo v Procesiji k božjemu grobu v lurški votlini. Spovedo-vanje. ’^a sobota (13. aprila): Prilika za velikonočno spo-Ved ves dan, samo pokličite patra v Baragovem do-(ob ^redi vigilije se bodo začeli ob osmih zvečer lepem vremenu pri lurški votlini). Blagoslov °§nja, velikonočne sveče, vode ... Po sveti maši ‘Silije bomo kot običajno imeli Vstajenje s proce-S,J°> končali pa bomo z blagoslovom velikonočnih Ne pozabite prinesti s seboj stekleničke za 0v° blagoslovljeno vodo! ^°n<>ena nedelja (14. aprila): Maše ob osmih, ob ct|n in ob petih popoldne. V lepem vremenu bo eta pri votlini. Pred mašami prilika za spo' nJih pa blagoslov velikonočnih jedil. ^onofni ponedeljek (15. aprila): Maša ob osmih in desetih. Spovedovanje pred vsako mašo. Sp°yEDI>RUGIH PRILIK ZA VELIKONOČNO st. al (9 ,^S: Spovedovanje v torek velikega tedna aprila) ob 7 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. N°RTHAI-r ' TONA: Prilika za slovensko spoved v cerk- vi sv. Leona Velikega na veliki četrtek (11. aprila) od 6 — 7.30 zvečer. NOBLE PARK: Slovenska spoved na torek velikega tedna (9. aprila) v cerkvi sv. Antona od 7-8 zvečer. GEELONG. Slovenska spoved na veliko sredo (10. aprila) od 6—8 zvečer c cerkvi sv. Družine, Bell-park. WODONGA: Slovenci v Wodongi, iz Alburyja in okolice morejo opraviti slovensko spoved v cerkvi Srca Jezusovega, Wodonga East, na ponedeljek velikega tedna (8. aprila) od 6 — 7 zvečer. MORVVELL, Gippsland: Prilika za slovensko spoved je za gippslandske rojake na veliko sredo (10. aprila) od 7 — 8 zvečer. ADELA1DE, S.A.: Velikonočno mašo bomo imeli kot običajno na velikonočni ponedeljek (15. aprila) ob štirih v Hindmarshu. Spovedovanje od dveh dalje. Po maši Vstajenje z blagoslovom. BERRI, S.A.: Slovenska maša v torek po veliki noči (16. aprila) zvečer ob pol osmih. Pred mašo prilika za velikonočno sveto spoved. spoved, OBILICO MILOSTI VELIKONOČNIH DNI ŽELE VSEM SLOVENSKI DUHOVNIKI IN SESTRE! ENAKO POSINOVLJENI MISIJONARJI! DOBA JEZUSOVEGA ROJSTVA Rim je bil z.a časa božjega obiskanja središče takrat znanega sveta in rimski imperij velesila, ki se ji nihče ni mogel dolgo upirati. Dežela za deželo je padala pod njegovo oblast. O Rimu so takrat govorili samo z občudovanjem: bilo je mesto božanskega cesarja, mesto lepote in užitkov. Pa tudi mesto napredka: vemo iz zgodovine, da so njegove "nebotičnike” zidali tudi po 25 metrov v višino. Palače bogatinov so bile opremljene s centralno kurjavo in preprostimi hišnimi telefoni, imele so vodovod in sto udobnosti, ki so vzbujale pozornost. Cesar Avgust je izboljšal cestno omrežje države s štiri do sedem metrov širokimi cestami. Rimski imperij je segal od Galije do Sirije. Na severu je tekla meja ob Renu in Donavi: takratna rimska vojaška oporišča so današnja mesta Koln, Mainz, Trier... V Španiji so si prav tisto leto Rimljani podvrgli Asturce ter v Asturiji z.a-čeli kopati zlato in srebro. Na morju so istočasno s svojim brodovjem prodrli do Jutlandije, v deželo Kimbrov. Na dnevnem redu so bile takrat vojne na Balkanu proti nenehno prodirajočim barbarom. Grčija s slavnimi Atenami je bila v času Kristusovega rojstva že brez posebnega pomena: Rim jo je nadvladal. Pač pa so Atene še vedno veljale za vseučilišče modroslovja in govorništva. Ze 500 let pred Kristusovim rojstvom so grški misleci izračunali, da je zemlja okrogla; razvili so tudi nauk o atomih. Isto kot o Grčiji rečemo lahko o Egiptu: njegova nekdanja veličina je izginila. Tudi od največje zbirke starega veka, slavne knjižnice v Aleksandriji, ki je hranila 700.000 knjižnih zvitkov, je bilo v času Kristusovega rojstva kaj malo ohranjenega: domala vse je uničil ogenj leta 47 pr. Kr. Trgovina med deželami tedaj znanega sveta je bujno cvetela. Med najvažnejšim izvoznim blagom Rimljanov so bila vina in rdeče pološčeni lončeni izdelki iz Arretina. Afrika je dobavljala Žito, sadje, zlato, slonovino, divje zveri za amfiteatre in seveda sužnje. Bogati Rimljani so imeli na svojih domovih tudi po tisoč sužnjev in po njih številu se je meril ugled rimske družine. Prehudega dela pri taki množici niso imeli, bili pa so seveda v popolni oblasti gospodarja. V času tkanja... Trgovina z Indijo se je takrat vršila preko Rde-čega morja. Vendar prekop, ki so ga med Sredozemskim in Rdečim morjem zgradili že 500 let prej, ni bil v Kristusovem času več uporaben-Preko grških mest ob Črnem morju so dobivali Rimljani tako zaželeno kitajsko svilo (Kitajska ie bila v času Kristusovega rojstva že 200 let ~a svojim znamenitim zidom), Kitajci so v zameno dobivali lepe sužnje in papagaje. S prebivalci dežel okoli Vzhodnega morja so Rimljani zamerijo-vali jantar za srebro in stekleno posodo. Kaj vse bi lahko še našteval! Čas je bil surov, življenje za neriinskega državljana ni pomenilo veliko. Rimljani so se naslajali ob igrah s človeškimi življenji tako v vojnah kot po svojih amfiteatrih, ki so bili nujnost vsakega mesta, kot danes športna igrišča. Dirke l vozili so bili zlasti v Rimu na dnevnem redu, kjet so bila po svojih voznikih najbolj znana keltska plemena Španije. Prav vozniki pri dirkah so v tisti dobi sloveti kot zvezdniki sveta, podobno kakor danes filmski prvaki. Prejemki zmagovalcev so po starih poročilih dosegli neverjetno visoke zneske. Nastajali so celi krožki strastnih častilcev junakov arene, na katere so stavljali bajne vsote... Tak je bežen pregled sveta v dobi okrog Jezusovega rojstva. V svojo vero zasidrani in zdal pod rimsko peto poteptani Judje so spremembe bridko občutili. Ostali so brez voditeljev v tem vrvenju, poganski nadvladi in brezpravnostih. Ni° čudnega, da je prav ta doba znova poživila med zaprepaščenim narodom izročilo o napovedanem Mesiju, ki naj bi prišel na svet. Celo poganski narodi so ohranili del tega izročila: nekateri so videli Mesija v cesarju Avgustu, ki je prinesel blaginjo Rimljanom; oklicanemu za boga so um po Mali Aziji postavljali veličastne templje. Pa tudi med Judi je bila preroška podoba Mesija kaj zgrešena in meglena: prišel naj bi kot mogočen Kralj, premagal vse nasprotnike izvoljenega ljudstva in zavladal na Davidovem prestolu .. ■ Izraz “Pričakovani” je bil v stari zavezi prečeJ nejasen in je dopuščal kaj nasprotujoče si upe■ Knjige stare zaveze ga uporabljajo tridesetkrat aJo obličje, preziran, da ga nismo čislali. kakor “Ampak blizu NOVE ZAVEZE b:> treba le ostati, lili pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI. ,n lahko pomeni tudi kralja, duhovnika, očaka. ^ Pomenu, ki mu ga dajemo danes, ga najdemo Pri preroku Danijelu. Dovolj nam je samo odpreti evangelij, pa najdemo številne dokaze, kako so bili ljudje tistega casa o prihodu Mesija na splošno prepričani. Apostoli in farizeji, preprosti ljudje in duhovniki, kor vsi govore o Mesijevem prihodu kot o ne-dvornnem dejstvu. Naj vas spomnim na primer: pn’°, kar so vprašali Janeza Krstnika njegovi P°slušavci, je bilo: “Ali si ti Mesija, ali nisi?...” celo v Samariji, deželi krivovercev, je rekla Jezusu žena pri vodnjaku kot nekaj čisto narav- nega in splošno priznanega: " Vem, da pride Mesija .. Žal so judovski narod, ki je bil vedno tako Ponosen na svoje nadnaravno poslanstvo in so 8° zdaj tako preizkušale časne nesreče, prav nadene predstave o Mesiju privedle v slepo ulico, hrepenenju po maščevanju nad okupatorjem je P°zabil na Izaijeve prerokbe o pričakovanem Mesiju: Zaničevan je bil in zadnji med ljudmi, mož bole-s™'. '*kušen v trpljenju, kakor človek, pred katerim eurjd Filipova Kade*o iko jezero / Cj/ GORA^SAMON I $ TRAHONITID* Tabgah KARN Magad Betsajda GeoezarefVo jezero Karta o Nazaret^ % <- O A TABOR Jarmuk Gadara Cejareia f SAMARIJA Šamanu^ OGerasa ±EBAL Sihem Arhelai ▲ GARICIM v. Elrem j H ka&antaI D Filadelfija Ar imate to'iho Jeruzalem Kumra n Betlehe D E JA / O Marese Aikaion Kalirhoe °Herodium Maneront Amon Masada ° C Kerak VADI GAZA glavne ceste , IDUMEJA 5odorn,P} zaradi našib grehov je bil ranjen, potrt zaradi asi hudobij. Za naše zveličanje ga je zadela kazen, P° "jegovih ranah smo ozdraveli. “čili so ga, a uklonil se je in ni odprl svojih ust, jagnje, ki ga peljejo v zakol, kakor ovca, ki preH •• svojimi strižci umolkne in ne odpre svojih ust ■ . • • • iz stiske in sodbe je bil pobran (Iz 53> gornje besede prikažejo čisto drugačno sliko Pnčakovanega Mesija. Ta Mesijeva slika Judom 1,1 bi,a všeč, zato so jo odklonili. Še več: sami so Pomagali, da se je izpolnila prav kakor je bila oPovedana po preroku . . . * ra ^ (aSU *e'asovega rojstva v Betlehemu je sta-cjaj'VeZ(^a,Tla v Sipparju ob reki Evfrat napove-2° Q konstelacije Jupitra in Saturna v podobi rib. e~doznanci so pričakovano srečanje razlagali tako, da se bo v Palestini rodil vladar sveta. In modreci so se odpravili na pot, da najdejo Pričakovanega ... Bog se je posl užil razlaganja iz. zvezd, ki v tistih časih ni bilo nič nenavadnega, da se na poseben način razglasi tudi poganskim ljudstvom. Poslužil se je kometa, da je tem iskrenim iskalcem pokazal pot do Mesijevega rojstnega kraja. Nanizal je vrsto dogodkov, da so ga tudi našli in mu dali svoje priznanje. Kljub mogočnemu Rimu je izbral nepomembni Betlehem. Kljub vsemu pričakovanju Judov je prišel tiho in skromno. Kljub ljudski želji po maščevanju je oznanjal mir, pa je moral že takoj spočetka sam okušati krivice in preganjanje. Svet, ki sem ga prej bežno opisal, je šel svojo pot, ko je Mesija doraščal, nepoznan in nepriznan od mnogih, imenovan "lesarjev sin”. In vendar ie bil tisti tako težko Pričakovani, le da so se božji načrti tako neverjetno križali s človeškimi upi... NAŠE LEDENE DOBE Tudi slap Savica jc hil delo ledenikov Geološka katastrofa — slovenska krasota (VI.) STANKO OZIMIC, B.Sc.(Geolog)), B.M.R. Canberra, A.C.T. KOT SEM OBLJUBIL, bomo v tem članku na kratko obravnavali ledene dobe Evropskih alp, torej tudi naših planin. Že iz šolskih let nam je več ali manj znano, da so ledene dobe v našem delu sveta obstojale. Koliko časa je že preteklo od takrat in kaj je bil njihov vzrok, pa vam bo skušal pojasniti ta članek. Kdor se je že vzpenjal na vrh Triglava, pa četudi sredi poletja, ni mogel prezreti skalnatega sedla, ki je vse leto polno zledenelega snega. Tako je bilo že po poročilih starih in prvih planincev naših gora: leta in leta, desetletja in desetletja, da ne rečem stoletja. Triglavski ledenik. Tudi pod drugimi svetovnimi vrhovi so taki ledeniki. Kdor je imel srečo priti v bližino najvišje avstrijske gore, Grossglocknerja, najbrž ne bo nikoli pozabil čudovitega pogleda na njegov ledenik ter na njegove globoke in nevarne razpoke. Kar sama od sebe se nam stavljajo vprašanja: Zakaj se ta led še ni raztopil kot se stopi preko poletja ostali led s snegom tudi v gorah? Koliko let je preteklo, odkar se je stvoril iz svežega snega? Ali se bo ta “večni led” sploh kdaj raztopil? ... In Se in še. Odgovori na taka vprašanja niso ravno lahki. Saj gre za tisočletja stare gmote ledu, ki jim tudi poletno sonce danes ni kos. Da se vprašanjem vsaj delno približamo, moramo v preteklost — vsaj za en milijon let. Vsak razgovor o tem, kaj je bil vzrok ledenih dob preteklosti, ostane tudi med učenjaki geologije nezaključen. Tudi učenjaki doslej niso našli enotnega odgovora, zakaj naj bi se naša Zemlja tako ohladila, da je nastala možnost nastopa ledenih dob. V knjigah, ki omenjajo ledene dobe, najdemo na to vprašanje kaj različne odgovore. Zato mi dovolite, da še jaz povem svoje mnenje. Če se vam zdi neverjetno, ga ni treba sprejeti. Vsa geološka raziskavanja potrjujejo, da so ledene dobe nastopale že pred 500 milijoni let in sicer v Južni Afriki, Aziji in Avstraliji. Glede ledenih dob v Sloveniji nam ni treba iti tako daleč nazaj: nastopale so v zadnjem milijonu let našega geološkega štetja. Dovolj je dokazov za štiri ledene dobe, ki so v tem času pokrile z ledom celo Severno Evropo, vse Alpe in tako tudi našo Slovenijo. Vsaka je trajala nekako od 25.000 pa do 60.000 let. Po vsaki ledeni dobi so bile tudi dolgotrajne dobe, ki so imele prijaznejšo klimo, vsekakor toplejšo. V teh dobah so se gmote ledu počasi raztopile, ostali pa so ledeniki proti severu in na višjih elevacijah. V času svojega obstoja in svojem počasnem premiku ' doline so vsekakor pustili za sabo spremenjeno top0' grafijo: ustvarjali so nove doline, jezera in slapov®' Doba, v kateri živimo, je nekako 20.000 let po zad' nji ledeni dobi, ki je prekrila z belino našo dom0' vino. Znanstveniki ugotavljajo, da se zadnja stoletji klima še vedno menjava na toplejšo. Več dni na leto je brez snega kot preje, obstanek snega na nižjih elevac1' jah je redkejši in krajši. Rastlinstvo kot živalstvo se &' rita proti severu in ptice, ki se selijo za zimo na juS’ ne lete več tako daleč proti ekvatorju, kot so še pre^ nekaj stoletji. Puščave sveta zavzemajo večje po^r' šine kot nekdaj in se po zadnjih analizah še vedno p°" časi širijo. Manj in manj je tudi količin dežja. Vse to — če resno premislimo — daje dovolj dokazov’ da se naš planet še vedno ogreva. Pri vsem tem vemo, da je bila Zemlja v zadnje*11 milijonu let že štirikrat pod ledom. Logičen sklep sledi: ker jo ogreva SONCE, jo je tudi SONCE v pre' teklosti ohladilo. Kako pa? Do ohlajevanja je prišl0’ ker se je pač moralo sonce odmakniti za nekaj st°' pinj. S tem se je podaljšala smer njegove radiaciji kar je nujno spremenilo zemeljsko toplino. Znanstvi' niki so preračunali: če se sončna radiacija, ki jo spre' jema naša Zemlja, spremeni samo za 3% na kater° koli stran, recimo na mrzlo ali na toplo, potem pentlja spet v ledeni dobi, ali pa bo postala Sahari slična puščava... ^rug razlog za spremembo naše klime pa bi bil P® mojem lahko ta, da so Zemljo zavile debele me-sle t .... ■ ie so zadržavale sončno radiacijo najmanj za ® ,er tako povzročile ledeno dobo. zberite kar hočete. Drugih poskusnih razlag ne m omenjal. Vsekakor ima naša mala Slovenija nešteto doka-svojih ledenih dob. Skoraj vsepovsod po naši do-rriovini so očitni primeri preoblikovanja topografije P° nekdanjih ledenikih, če ima človek le odprte oči. razlagi treh priloženih skic se boste morda lažje Sam' spomnili na kak tak primer. SKICA A prikazuje topo gorovje z omrežjem potokov ' dol Led v in v črko V oblikovano glavno dolino. Po tej lni teče glavni potok, ki združuje ostale. ®KlCA B kaže isto topografijo pokrito z ledom. nujno kruši kamnine in to “strgano kamenje” ski, [ci. Vodo. ko zase .. reke Soče, “bistre hčere planin”, pa tudi dolina naše Drave od Beljaka pa do Maribora. Okrušeno kamenje je Soča odnesla s seboj v Jadransko morje, Drava pa na Dravsko polje, kot sem razložil v prejšnji številki. Ledene dobe se bi v teku tisočletij lahko spet povrnile, kot so se povračale v preteklosti. Upati pa le smemo, da jih ne bo več, razen če bi hotel Bog na poseben način udariti človeštvo. Samo zamislite si, da bi led spet pokril tričetrt Evrope in Severne Amerike. Le kam bi se vsi ljudje s tega ozemlja preselili? ... Vsi radi pijemo SLATINO, pa naj bo Rogaška ali Radenska. Zato vam bom prihodnjič povedal nekaj o slatinskih vrelcih in toplicah. s seboj v nižine. Znano je, da ledeniki napravijo nosi ekako 3 — 5 metrov premika letno v nižje elevacije. J^CA C pa kaže končni produkt ledene dobe iste P°grafske slike. Ledu ni več: stopil se je in izginil, je ie za sab° čisto drugačno pokrajino kot jo ko^l v svojem postanku. Nekdanja v črko V obli-jri^ana dolina je sedaj globokejša in oblikovana v , ° Njene stene so zelo strme, potok je očitno o svoje korito, v kotlinah med gorami pa so kot je'0 ^eden'^a jezerca, ki potoku poleg padavin da- v°do. Iz levega pritoka na Skici A je nastal slap y naravna posledica spremembe doline iz oblike °str 0^*k° "Lope oblike gora na skici A so postale > s strmimi stenami — velike količine odkruše-a kamenja pa je ledenik odnesel s seboj v nižine. dic ^am’ sem s skicami vsaj malo razložil posle-p0vr ec*ene dobe. Če se po tej skromni razlagi v mislih ša Tnem° v Slovenijo: eden najlepših primerov je naši^ °GARSKA DOLINA, dolina Savinje na Štajer-skic ^or Je t0 dolino že kdaj obiskal, mu razlaga skiti c” 116 c*e*a'a n°kenih preglavic. Prav vse na R'nka Je v Logarski dolini, le jezerc manjka. Slap Pa je nastal na isti način, kot sem ga opisal ob res CZera kot na skici C najdemo pod Triglavom. So (ja: .Ze'° mala, a nedvomno ostanek ledenika. Danes tej, 0 v svo)i krasoti očem hribolazca poseben uži-nih d0 odP°'-'lek- — Prav za prav so ostanki lede-^'njsk naS tUC*' tlruga znana jezera: Blejsko, Bo- joči „°\ iezera na Koroškem ... V nižino premika- Sei 'edenik jim je izdolbel dno in jih napolnil z se je led stopil. Blejskemu jezeru je ostala od lednika naneseno ka- me^je T°b,ja V Sredini rena” pojav imenujemo v geološkem jeziku “mokra,. ln to je današnji Blejski otok, ki je tudi rasota Slifnjh zlasti primerov kot je Logarska dolina je dosti P° naši Gorenjski. Lep primer je tudi dolina SLAP, OMREŽJE TOKOV V-OBLIKOVANA DOLINA STRGANO KAMENJE VRH JEZERA POTOK U- OBLIKOVANA DOLINA Čudovita naravna lepota triglavskih jezer Nasa prisotnost v Nazaretu SVETA DEŽELA je pri srcu vsem krščanskim narodom: iz vseh strani sveta prihajajo romarji na svete kraje, ki imajo s tem nekak mednarodni značaj. V zidu pred cerkvijo v Ein-karimu, kjer je Marija s svojini spevom “Moja duša poveličuje Gospoda.. pozdravila Elizabeto, so vzidane plošče z Magnificatom v številnih jezikih. Tudi slovenska je med njimi. V Nazaretu je zrastla nova bazilika Marijinega oznanjenja, kjer so romarji raznih narodnosti dobili slično idejo. V baziliko in v zid, ki jo obdaja, so pričeli vzidavati svoje narodne Marijine podobe, ki naj na tem svetem kraju pričajo o prisotnosti narodov krščanskega sveta. Teh podob je že precej, Slovenci pa še nismo zastopani. Zato je med našimi romarji vzklila misel, da bi tudi Slovenci v Nazaretu zdaj za sveto leto dobili svojo podobo. S tem bi potrdili svojo prisotnost v svetu in izrazili hvaležnost Materi božji s prošnjo, naj ohrani vero v naši domovini, v zamejstvu in zdomstvu. Vodstvo bazilike je načrt odobrilo in nam izbralo prostor: velikost slike bo 120 cm x 250 cm, in biti mora v mozaiku. Predstavljala bo Marijo Pomagaj v okviru slovenske pokrajine z Blejskim jezerom, Triglavom in Stolom. Imela bo napis: Marija Pomagaj. Kraljica Slovencev! — Predvidevani stroški bodo znesli okrog 10.000 ameriških dolarjev. Več slovenskih umetnikov sodeluje pri sliki, ki n»J bi bila končana za vseslovensko romanje v Sveto de' želo, ki se bo vršilo prihodnje leto od 24. aprila d0 2. maja. Slovesnost odkritja in blagoslovitve mozaik9 naj bi bila 1. maja. Ideja je vsekakor plemenita in je zrastla izven d°' movine, med izseljenci. Akcijski odbor za zbiranje &e' narja za mozaik in pripravo romanja tvorijo tri!c slovenski duhovniki: Msgr. Ignacij Kunstelj (Anglij9*1 Nande Babnik in Ciril Lavrič (oba v Avstriji). Sod*“ lovale bodo vse slovenske skupine po svetu in se s svojimi zastopniki tudi udeležile romanja. zastopa^9 bo seveda tudi domovina. Ne bilo bi prav, da bi avstralski Slovenci stali 0 strani. Pridružimo sc ostalim in pokažimo svojo n9' rodno in krščansko prisotnost na peti celini! Prost®* voljne darove za nazareški mozaik sprejemajo sl°' venski duhovniki in tudi uprava MISLI. In če bo d®' volj prijav, bi lahko organizirali za drugo leto na^ avstralsko romanje v Sveto deželo, kjer sc bomo sre' čali z ostalimi rojaki iz domovine in ostalih dcl°' sveta. Nato bi lahko nadaljevali svetoletno romanje ' Rim. Po želji posameznikov bi se to romanje verjet011 dalo lepo združiti s potovanjem na obisk domovi"6. Vsekakor mislite na to, kdor bi želel obiskati svc,e kraje in Rim. Kmalu nam javite, da vidimo, čc res da kaj organizirati! Denarno akcijo za slovensko podobo v Nazaret toplo priporočamo ter za sleherni dar že zdaj iskfel) Bog plačaj! — UREDNIK p- BERNARD AMBROŽIČ O.F.M. PAMET SE JE ODPRLA Povest iz zeodnie mladosti Nadaljevanje (10. ZIMA) ITle Enkrat proti pustu je pa le spet završalo. Kašljal sem, pa ien n*T? Pust’*’ v šolo, čeprav so biia pota dobro zorana in izho-hišo f0rej sem delal v naši “fabriki”. Kar se odpro vrata in v tgjj stoP‘ teta. Tista, ki je bila Češnjičeva iz Hrastnice. Druge Sv [atvta^° še nisem poznal, čeprav so pravili, da jih imamo širom V£ a še nekakšno zalogo. Vstopila je torej teta in mi je bilo kar ataC' es je, rajši bi imel Miceljna, pa naj bo. Vedel sem, da naš Se Rrav nič ne preneha z delom, kadar pride k nam teta. Zdelo teto ' Ce'°’ nekam 'n močneje ropoče, ko imamo 2n sabo. In če sem jaz kaj prejenjal, mi je dal na skrivaj alasni?n^’ naj *e krepko nabijam. Tako je morala teta zelo na ker S°v°riti, če je hotela, da jo sliši mama. Meni je bilo prav, teta SLm tUt*' sam poslušal. Govorila je pa skoraj samo vim” ama Je včasih vrgla vmes kakšen “beži no!” ali “sai ora-■ ata pa še toliko ne. ali “saj pra- da s an?s je b'*° drugače. Moram kar brez ovinkov povedati, °tr fni bil močno razočaran. Teta se ni nasmejala ne meni in ne njem"0? na Pe<^' Obraz je imela tak, da se ni prav nič bralo na jn ^edla je poleg mame, potem pa se nagnila na mamino uho da i C h ne^aj praviti. Enkrat je skoraj zajoicala, potem ji je ušlo, niSpm v® besedi kar zarigala. Jaz nisem razumel, ker riganja se zna ,učil ne doma in ne v šoli. Ata jih pa najbrž je, ker je ne-neje . zamahnil z neko rečjo, da so trske kar letele. Podrob- je vsega nisem mogel ogledati, da bi natanko opisal. Mama brj : OVo tlldi razumela tetino riganje in atovo ropotanje, zakaj se je Vstala in potegnila teto za sabo. Odšli sta v kuhinjo. Če sem P°tem v kuhinji kaj sodilo, ne morem povedati. S to rečjo 01 t0>;ej pri kraju. hajai^em Pa še pri kraju s teto iz Hrastnice. Svoj čas je pri-Njgjrg-.. H3!11 bolj na svete čase. Odslej dalje pa kar vsak teden. naša «Sf S'-'e ’zbrala nedeljo popoldne. Morebiti zato, ker takrat Za po tabrika” ni ropotala. Opazil sem, da je teta iskala prilike k°liših°VOr-tUC^ 2 na^m at°m, ne samo z mamo. Ata ji je po najin si !H°čeh hodil s pota. Če ni mogel drugače, je šel v hlev Sivka -^rez P°trebe opraviti pri kravah. Imeli smo takrat dve. Je imela telička, Plavka je pa živela kar same zase. šla k 32 Sem *me^ teto na spi°šno rad. Da bi pa prevečkrat pri-maio nam: se mi ni zdelo vredno. Ko je le prihajala, je že prav sem v anjkal°, da je nisem postavil v tisto vrsto sošolcev, ki ni-irrietj f, ^am z njimi. Prišlo je pa nekaj vmes, da sem začel ^eto veliko bolj rad kot je zaslužila. Bilo je takole: e nedelje po božiču in tako dalje je postala naša mama nad Tisti vso mero radovedna, kakšne pridige imajo gospod kaplan. April 1974 KDO SI LASTI PRAVICO NAD MRTVIMI? — Tako se je glasilo vprašanje, ki ga je upravičeno stavil goriški KATOLIŠKI GLAS v članku o spomeniku žrtev gonarskega taborišča. Ime RAB in GONARS sta znani imeni: Italijani so v času okupacije (1941—1943) iz takozva-ne Ljubljanske pokrajine zvozili tja na tisoče internirancev. Tudi med nami v Avstraliji šc žive rojaki, ki so bili takrat mod interniranci. Kje je okupator veliko večino internirancev nalovil? l’o poljih in požganih vaseh ter po zablokiranih ljubljanskih ulicah — torej v glavnem ljudi, ki so ostali doma, ker so odklanjali komunizem. Pravih komunistov je bilo primeroma malo. Morda več t^kih, ki jih je krinka zaslepila, a o resničnem komunizmu niso imeli niti pojma. Gonars je imel skoraj osem tisoč internirancev vseh prepričanj. Iz prenekaterih barak si večer za večerom lahko slišal glasno skupno molitev rožnega venca. In ko so umirali, jih je mnogo umrlo z molitvijo na ustnicah ... Človek bi mislil, da bi si ti naši mučeniki svobode že zdavnaj zaslužili spomenik. (Morda si ga niso prav zato, ker je vodstvo v domo- 1 vini dobro vedelo, kakšni ljudje so umirali v Gonarsu). Vsekakor so se vsaj zdaj po tolikih letih jugoslovanske oblasti le domenile z italijanskimi. da v spomin žrtvam postavijo na pokopališču v Gonarsu mavzolej. Kosti rajnih so odkopali in njih posmrtne ostanke shranili v posebne kovinske žare. Te čakajo v pokopališčni kapelici, da pridejo v mavzolej, če že niso danes, ko to pišemo, morda na svojih mestih. Boleče in ogorčenja vredno je pri vsem tem to, kar zgovorno pokaže slika. Nekdo, ki je pokopališčno kapelico obiskal, je v “Katoliškem glasu” tole zapisal: . . Pretresen si ob pogledu na tiste tragične zabojčke in ob misli na življenja, ki jih ni več. Hkrati pa ne verjameš svojim očem: na vsaki krsti je poleg imena pokojnika tudi velika rdeča zvezda. To bi ne bilo nič nenavadnega, če bi bili na pokopališču skojevcev, komsomolcev ali bojevnikov kake proletarske udarne brigade. Vsakdo ima pravico do svojega ideala in njegovega simbola, seveda tudi po smrti. Prav tako pa ima vsakdo pravico, da se ga onstran tega živ 1 jetija pusti pri miru. Zlasti pa kulturen človek ne bo pokojniku obesil pečata, ki ga v življenju ni imel in ga morda ci Io odklanjal .. Lani je bil eden slovenskih župnikov v domovini obsojen na nekaj mesecev zapora, ker je pokopal bivšega člana KP. Kljub bolnikovi lastni želji, izrazih odklona od ideolopije in kljub iskreni vrnitvi k Bogu pred smrtjo ga je KP zahtevala zase in mu je hotela \ riniti svoj pogrebni poinp brez križa in duhovnika. Ker ni uspela, je bil kriv seveda župnik, četudi je upravičeno ravnal, saj je bolnik sam zamenjal križ za zvezdo. V gonarskem primeru pa je stvar neupravičeno obrnjena: prav vse žrtve taborišča so dobile zvezdo — tudi tisti, ki jo niso nikoli v življenju zamenjali za križ. Nihče sorodnikov ni bil vprašan, kaj si je pokojnik želel na krsto ... Vprašanje “Kdo si lasti pravico nad mrtvimi?” dokazuje ogorčenje vseh. ki ljubijo svobodo. Žal sc je mogel oglasiti le zamejski list — v matični deželi je naravno vse molčalo, četudi je isto vprašanje vsta- lo v srcih mnogih sorodnikov go-narskih žrtev. Članek v “Katoliškem glasu” upravičeno konča svoje vrsti-ve z ugotovitvijo, da je gonarski primer “svojevrstno spričevalo za sistem, ki baje gradi nove ljudi in si lasti izključno pravico celo nad mrtvimi . . Enkrat mi je naravnost povedala: “Zdaj si že tako velik, da mora? brez ovinkov vsako nedeljo znati pridigo. Če ne, boš pa klečal! To je bilo od sile zares in meni prav nič všeč. Pa še poskU' sil nisem. Kar na kolena sem zdrknil in obklečal pri klopi ob peči' “Oh, da si mi res še zmerom tak mule!” Mati je sedla k mizi in brala ‘Cvetje z vrtov sv. Frančiška’-Tako sva bila oba kar čedno vdana vsak v svojo usodo. Naenkrat zaslišim mamino pridušeno povelje: “Vstani in otepi si prah s kolen!” Kaj se je neki zgodilo? Prisluhnem. Zunaj je z nekom spre' govorila teta! Obšlo me je novo spoznanje. Teta ne sme vedeti kakšnega mulca imamo pri hiši! Pa je le dobro, da je Bog člO' veku tudi kakšno teto ustvaril! * * * Stare brvi čez Povšco niso več postavili. Zato tudi babe niso mogli žagati. Če so jo na novi, nam je ostalo prikrito. Zato je bi post tisto leto kar sceloma od začetka do konca. Nič ga ni pre; lomilo, da bi bil krajši in manj pust. Pa tudi kaj drugega se n1 hotelo zgoditi. Samo to mi je ostalo, da sem vsako nedeljo prosil Boga; Ne pozabi popoldne poslati teto k nam! Ta iskrena molitev mi je šla lažje od rok kot ubijanje kaplanove pridige v zaprto pamet-Navadno sem bila uslišan. Zato tudi moje klečanje ni bilo dolgO’ Eno reč sem pa le opazil, ki ni bila kar tako. Naš ata je še' večkrat k Žirovcu in ga po kakšno uro ni bilo doma. Odhajal je skoraj na skrivnem, pa tudi vračal se je, kot bi ne bilo treba n*' komur nič vedeti. Ne vem več, kako sem zvedel, da se je zdelo to teti neznansko narobe. Le zakaj imajo veliki ljudje med sabo toliko skrivnosti? 11. CVETNA BUTARA Pririnili smo blizu do velike noči. Ustavili smo se ob cvetfl* nedelji. Sneg se je umikal, da smo mogli hoditi narezovat lesko' vih šib in vresja za butare. Tudi pomaranče so nam obetali. Tiče jih bo prinesel na cvetno soboto iz Ljubljane. Brez pomaranč pisanih trakov bi butara ne bila popolna. Potem se je nekaj zgodilo. Sredi tedna je prišel k nam Pod’ ganarjev stric. Že samo to je bilo novo. Kar je naši mami pove* dal, pa še toliko bolj: “Ti, Drnuljka, prišel sem vprašat, če bi mi eden tvojih buC' manov nesel letos butaro žegnat. Imate že nekaj takih, ki ji'1 je kaj videti v hlačah. Lani mi jo je še nesel Zadnikov, letos je pa kar odpovedal. Pravi, da je že prevelik. Krota krotasta!” Mama je najprej pomislila, potem pa odločila: “Za dom j? bo nesel Tiče. Za vas je dobra bolj majhna, ko ste sami pri hi?1' Naj poskusi Acek, če ste zadovoljni.” Brž sem stopil pred strica in se potegnil pred njimi, kar s® je dalo. Pogledali so me od vrha do tal in počasi prikimali: “Im*? kar prav, mama. Meni res ni treba velike butare. Dve pomaranč sem prinesel, drugo boste že naredili.” Bilo je dogovorjeno. Prvič bom nesel butaro in to 111 majhna reč. Podganarjev stric so bili svet zase, jaz pa seveda tudi. Šel® prvič se bosta najina svetova nekoliko dotaknila. “Stric” so bi'1 samo zaradi lepšega, z nami v žlahti pa menda samo po Adam11' Gori v višini še nad našimi melinami so imeli bajto. Redko s° se spustili navzdol do nas ali mimo nas. Toliko sem vedel 0 njih, da nimajo pri hiši drugega kot samih sebe, pa kozo in paf °koši. Zdi se mi, da sem še najbolj poznal kozo. Videl sem jo Prav za prav tudi le zelo poredkoma, njen 'mekeke’ sem pa dosti-rat slišal, če je veter pihal prav, ni bilo treba kam gor v hrib, da je koza slišala. Lahko sem jo poslušal kar doma pri kozolcu, ai1 Pa na vrtu. Se "^orej Podganarjevemu stricu bom nesel butaro žegnat. To Pravi ,da si bom pridobil novega prijatelja, ki mi bo dal tudi bj sno nagrado. Če bi imeli stric malo manj razmršeno brado, -£ se bil morda prijateljstva ž njimi bolj veselil kot nagrade. Pa se bodo dobro odrezali, bom zamižal na eno oko in nekoliko anJ ogledoval brado. Bo že kako. _ Seveda sem moral na novo v breg po več leskovih šib in .esja- Še tisti dan sem vsega dovolj nabral. Pri vezanju butare 2* Je mama rada pomagala. Našla je tudi nekaj vrbovih muck. , ^mino pomočjo sem okrancal vrh butare s cvetjem in tra-y» pa pomaranče sva z združenimi močmi navezala v soboto j c^r- Moja butara je bila res veliko manjša od Tičetove, ki je ; Ppleg tega kar pet pomaranč. Vendar me to ni motilo. Saj '1 Tiče za tri leta starejši. v Pot’ v cerkev in iz cerkve nisem imel nobenih sitnosti, tro m’ ’e P° glavi, koliko bom z butaro zaslužil. Hi- „ P° obedu sem pograbil kapo in butaro, pa sem jo mahnil na zS0r proti Podganarju. Bilo je še preveč mokro, da bi mogel avn°st preko melin. Moral sem daleč okoli, da sem si poiskal °«ezo ali kos poti, ki ni bila več blatna. Ko sem nazadnje ^.S.^al tik nad seboj bajto, mi je postalo tesno pri srcu. Prišlo s °a misel, zakaj so me neki doma pustili, da se takole sam so Scam.v tuj svet. Obstal sem in si ogledoval čudno hišo. Stric Se H1? videli skozi okno in so stopili na prag. Zelo prijazno so smejali, da sem se otresel vseh pomislekov. Pomahali so Varijo!’,C StoP’’ *e st0P'- fant>č nioj! Saj ne neseš križa na Kal- všeč ^ -Se m' -ie čudno slišalo, ali “fantič moj” mi je bil zelo Podu, ai.takega bi rekel le gospod nadučitelj. So pa morali biti si m^ara^ev str‘c u^en mož’ ko znajo tako lepo reči! Tako sem '1 in brž naredil še zadnje korake. Nate, zdaj sem pa prinesel”, sem rekel. in j ®°g in sveti križ božji”, so odgovorili stric. Vzeli so butaro brgj Poljubili blizu pod vrhom, da se jim vresje ni zapletlo v To mi je bilo spet močno všeč. Začutil sem, da bom strica Pfav lahko rad imel. Potem so potežkali butaro. Kar pravšna bo za pri nas. Si že priden, fantič moj”. tesno^oni'£ali so mi za sabo čez prag. Spet mi je postalo nekoliko Utielj’ uenc!ar se nisem ustavljal. Saj ni bilo daleč iti, ko niso cudn s*oraj nič veže. To sem hitro spoznal, čeprav je bilo notri Zarne° penia^no- Vrata v hišo so bila takoj pri roki. pa že odprta kjer • .ekli so mi, naj vstopim in sedem. Sami so šli k ognjišču, lep0 ^Plapolal ogenj. Nisem dolgo čakal, ko je od tam silno njSo ?a(tišalo. To mi je pomagalo, da sem razne reči v hiši, ki Pa ie prijazne, videl v bolj vabljivih barvah. To moram P0(j P°. pravici povedati, da čedno pometeno in pospravljeno 6 narjev stric v svoji bajti niso imeli. (Dalje prihodnjič) NAMESTO ROŽ NA GROB P. BERNARDU DAROVALI ZA SKLAD "MISLI”: $16.— Dušan Lajovic; $15.— Ludvik Klakočer; $11.— Sla\ko Drezga; $9.90 Ana Ahačič (USA); $6.60 J. in F. Sever (USA); $6.— Štefan Saule. NAŠE NABIRKE DAROVI ZA BERNARDOV TISKOVNI SKLAD: $6.— Bruno Bolko, Anton Ludvik, Alojz Ašenberger, Pavla Vohar, Anton Berkopec, Stanko Pevc, John Porok; $5.50 Franc Spreitzer; S4.— Tomaž Možina, Avgust Kcnečnik; $3.— Bruno Zavnik, Terezija Smolič, Julka Pavličič, Alojz Hrast, Kristjan Tinta; $2.75 Jože Vogrinčič; $2,— Janez Primožič, Olga Saulig, Francka Anžin, Jana Čeh, Marija Habor, Ivan Paušič, •Jože Krušeč, Ana Kustec, Milan Kavic, N.N., Franc Nusdorfer, Alojz Kučan, Marija Golčman, John De Majnik, Janko Bavčar, Marija Kovačič, Eligij Šerek, Izabel Bukarica, S. in O. Fabian, Zofija Brkovec, Rcman Zrim, Janez Kampuš, Marija Birša, Janez Rotar, Štefan Bele; $1.— Marcela Bole, Antonija Sankovič, Silvo Pregelj, Danica Kozole, Agata Schuller, Janez Jernejčič, Ma-riana Bunderla, Katarina Hartner, Štefka Tomšič, Marija Lotrič, Jože Horvat, Slavko Fabian, Danilo Guštin, Marija Iskra, Franc Janežič, Franc Mirnik, John Mihič, Anton Švigelj, Drago Grlj, Vili Mencigar, Jože Dekleva, Franc Juha, Marija Dobrigna, Anton Skok, Alojz Markič, Andrej Grlj, Vlado Hartman, Štefan Močilnik, Laura Premrl, Janez Rogi, Viktor Ferfolja; $0.80 Marija Plut. Ostali darovi prihodnjič. Dobrotnikom Bog povrni! IZPOD SVDNEVSKIH STOLPOV Fr. Valerian Jenko O.F.M. St. Raphael’s Sloveae MUoi 313 Merrylands Rd., MerrylaiHb, N.S.W. 2164 (Vhod v duhovniško pisarno ia stan za cerlrvij«!) Tel.: 637-7147 V torek 12. februarja 1974 je nenadoma preminul, zadet od kapi. rojak FRANC RADI iz Punchbovvla. Rojen je bil 9. aprila 1919. v Kožbani. Leta 1951. se je pri sv. Petru v Rimu poročil z Matildo, rojeno Erzetič. Naslednje leto v mesecu maju sta emigrirala v Avstralijo. Sem sta dospela na ladji “Nelly”. Rodi- li sta se jima dve hčerki: Ana, sedaj stara 21 let, je učiteljica v Campsie, 16-letna Margaret pa dijakinja petega letnika v Nazareth Senior College v Banks-townu. Pokojni Franc zapušča poleg žene in hčera v Avstraliji še enega brata v domovini in eno sestro v Italiji. Zaposlen je bil pri državni železnici v Chuliori. Pogreb se je vršil v petek 15. februarja s sv. mašo v naši slovenski cerkvi v Merrylandsu. Nato smo Franca spremili k večnemu počitku v Rookwood. Dobil je tretji grob na našem delu tamkajšnjega pokopališča. — Ženi, hčerkama ter sorodnikom tu in v domovini naše iskreno sožalje. Naj jim bo Mati božja, tolažnica žalostnih, uteha v njihovi izgubi! Spomnimo se pokojnika v molitvi! R.I.P. Krsti Michelle Silvia Zelko, Mt. Druitt. Oče Silvo, mati Andreja, roj. Vene. Botrovala sta Mirko in Marija Ritlop — Merrylands, 16. februarja 1974. Rosemaric Darinka Škraban. Leppington. Oče John Jr., mati Ana, roj. Leščanec. Botrovala sta Anton in Bernardica Leščanec — Merrylands, 16. februarja 1974. Richard Henrj Slatinšck. Guildford. Oče Alojz, mati Štefanija, roj. Martinjak. Botrovala sta Myron in Su-sie Pastuch — Merrylands, 24. februarja 1974. Silvia Vitez. Condell Park. Oče Ivan. mati Margita, roj. Bulič. Botrovala sta Ivica in Kristina Demaj — Merrylands, 2. marca 1974. Kristina Andrejaš, Badgery’s Creek. Oče Franc, mati Hildegard, roj. Zantis. Botrovala sta Jože Andrejaš in Anica Slana — Merrylands, 3. marca 1974. VELIKONOČNI SPORED 7. aprila, Cvetna nedelja. Spomin Kristusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. 9.30 dopoldan, Merrylands, slovesni blagoslov zelenja, oljk in butaric na dvorišču, nato procesija v cerkev in sv. maša z branjem pasijona po sv. Luku. 11. aprila. Veliki četrtek. Spomin zadnje večerje. 7.00 zvečer, Merrylands, sv. maša zadnje večerje, prenos Najsvetejšega na stranski Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael’s Convent 311 Mcrrjlands Rd., Merrylands, NAff, 21M Telefon kot zgoraj. oltar, razkrivanje glavnega oltarja. Ur* molitve za duhovniške poklice. češčenje Najsvetejšega do polnoči (Jezus v “ječi •) 12. aprila. Veliki petek. Spomin Kristusove smrti križu. 9.30 dopoldan, Merrylands (za tiste, ki ne m0" rejo priti k svetemu opravilu zvežeš Postni govor in sveti križev pot. 3.00 popoldan, St. Joseph, Leichhardt, bog0' služje velikega petka z branjem pasijon*’ po sv. Janezu, molitvami za vse stan0' ve, razkrivanjem in češčenjem križa 111 sv. obhajilom. 7.00 zvečer, Merrylands, liturgično opravi^ velikega petka, kot v Leichhardtu P°' poldne. 13. aprila. Velika sobota, posvečena spominu Kristu*11 v grobu. 7.00 zvečer. Merrylands. Velikonočna vigilir blagoslov ognja, velikonočne sveče, ve’ likonočno oznanilo, branje sv. pisma, gostov krstne vode, obnovitev krstnih obljub in nato ob 8.00 uri zvečer slovesna sv. maša velikonočn8 vigilije. Poje mešani zbor. 14. aprila. VELIKA NOČ. VSTAJENJE NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA. 8.30 zjutraj. Merrylands, sv. maša z ljudsk*1® petjem. 10.30 dopoldne, Merrylands, slovesna sv. z zborovim petjem. 5.00 popoldan, Wollongong, praznična slu^ božja. 15. aprila. Velikonočni ponedeljek (nezapovedan). 9.30 dopoldan, Merrylands, sv. maša. 21. aprila, BELA NEDELJA. 9.30 dopoldan, Merrylands, sv. maša, pete tanije Matere božje, blagoslov. 6.00 zvečer, Canberra, redna mesečna služba božja. 6.00 zvečer, Nevvcastle, slovenska služba božja, sv ®sta'e nedelje, po običajnem urniku Merrylandsa, ma*a °b 9.30 dopoldan, ob sobotah ob 7. zvečer. Čer on^on8. vsako drugo nedeljo v mesecu ob 5. zve- > torej 12. maja. Canberra vsako tretjo nedeljo v Vs^ecu °b 6. zvečer v Garranu (19. maja). Newcastle ‘ 0 peto nedeljo v mesecu, Hamilton, ob 6. uri zve-^orej 3o. junija. UVEDOVANJE. Okrog praznikov vedno pol ure j s'užbo božjo. Poleg tega tudi: po i' a.Pr’*a' Veliki petek, v Merrylandsu dopoldan V rjzeVern potu in zvečer po končanem opravilu. ^■chhardtu od 2. do 3. popoldan. 2 3rf' aPr'*a’ Melika sobota Cabraniatta od 1.30 do Iti P°P°^an- Merrylands od 5.30 do 7. zvečer. n) ,AGOSLOV JEDIL. Na veliko soboto v Cabra-j 1 Po spovedovanju, v Merryl;>ndsu ob 3.30 in ob jPcP°ldan, ter po večerni maši. *. ,. veliko noč po obeh mašah v Merrylandsu in ^ Wollongongu. Ve|.j_ GROB. Po stari slovenski navadi bomo na &rob° S0'3oto tud* letos v Merrylandsu imeli božji (,0 ' ®Veto Rešnje Telo bo izpostavljeno (monštranca 8rcbu°*'r'ta S lanč'co' na stranskem oltarju v božjem 3.30 popoldan pa do večernih obredov. Pribah 'n P°^ast'te v grobu ležečega Kristusa in se mu ŽV 23 nie80v0 žrtev za naše zveličanje. „a °NOVI so srečno dospeli. Za blagoslovitev sem r°S'' škofa Edwarda Clancyja — čas pa bo 5. MA-j2re fSVet' maši ob 9.30. Sydneyčani- boste o tej 2e ^ni, slovesnosti posebej obveščeni, vabljeni ste pa apr*^^0\ Anje”. Na velikonočni ponedeljek, 15. v p ’ ^omo zopet imeli tradicionalno “Pirhovanje” P°ld* ^ln®ton Tovvn Hall. Začetek bo že ob 5. uri po-lepe n’ konec pa ob 10. uri zvečer. Imeli bomo zopet ‘Gu za loterijo. Na prodaj bodo tudi listki za sta ]CeStSlng <-omPetition”, katere glavni dobitek je pro-(°nae'a's^a karta za dve osebi za potovanje v Evropo S>rad' ^ar Theodor Travel Service), druga na- za g )e stereo gramofon, tretja je večerja in zabava na j °S6k v Musič Hall”, Neutral Bay. Žrebanje bo 2] ■rV.®ein nastopu “Minores”, Auburn Town Hall, (Jitev I)a' — Pridite in povabite na to veliko prire-'ePše Pri3atelje in znance. Čim več nas bo, tem di-an” °; ^a plesno muziko bo preskrbel orkester “Ja-(vrn'i' seda) dobil zopet enega najboljših članov se je s počitnic). {ita]j ANSAMBLA “MINORES”. Kot ste že §Ost V Pretekli številki, pridejo v juliju med nas d°]0^at člani ansambla "Minores”. Zaenkrat imamo st0 u*16 koncerte za Sydney in Wollongong. Prvi na-Hall °m° 'me'' v s°boto '3 julija v Paddington Tovvn v W u as nJ' dan, v nedeljo 14. julija, nastopijo nasto*3' °n®0ri£ Tovvn Hall. V nedeljo, 21. julija, pa 1° drugič v Sydneyu in sicer v Auburn Tovvn VABLJENI STE NA PIRHOVANJE, ki ga bomo imeli v Paddigton Town Hall na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, od 5 popoldne do 10 zvečer. Loterija Vam bo nudila krasne dobitke. Igra JADRAN. DOBRODOŠLI! Hall. Med tednom pride morda na vrsto tudi New-castle in verjetno kak nastop za avstralsko javnost. t ANTON ŠVIGELJ. — Z žalostnim srcem sporočamo prijateljem in znancem v Avstraliji, Argentini in drugod po svetu, da nam je 18. februarja 1974 v Be-zuljaku (Begunje pri Cerknici) umrl oče Anton Švigelj, ki se je po skoro 29. letih odsotnosti vrnil v novembru v domovino. Rojen je bil 25. aprila 1901. Torej bi v aprilu letos praznoval 73-letni rojstni dan. — Žalujoči sinovi Tone z ženo Lidijo, Ivan, Lojze, Jože in vnuki Bojan, Boris in Pavel. Maša za pokojnega bo opravljena v Merrylandsu v nedeljo 12. maja ob 9.30. NAGROBNI KAMEN je dobil v februarju grob p. Bernarda. Nagrobnik je iz črnega granita. Na njem so z zlatimi črkami vklesani pokojnikovi podatki: ime, datum in kraj rojstva in smrti. Kamen je res preprost. Z ozirom na dolga leta nesebičnega dela p. Bernarda za izseljence v Ameriki in Avstraliji bi gotovo zaslužil kaj večjega in lepšega. Toda naša frančiškanska redovna pravila narekujejo tudi tu preprostost in skromnost. Cena nagrobniku je bila $218.00. Račun seveda še ni plačan. Vsak dar v ta namen bo hvaležno sprejet in Bog plača} v naprej! Darove sprejemamo pri Sv. Rafaelu, pa tudi MISLI jih bodo rade volje posredovale, če se akciji želi pridružiti kdo naročnikov, ki ne živi v Sydneyu. P. Valerijan Z Vseh Vetrov “ETHNIC HERITAGE STUDIES PROGRAM ACT” je 20. decembra lanskega leta podpisal predsednik ZDA Nixon in med drugim odobril dva milijona in pol podpore za izseljenske študije. Amerika je dolgo poudarjala k svojemu razvoju in kulturi v glavnem doprinos anglosaških dežel, senator Schvveiker in kongresnik Pucinski pa sta leta 1970 začela borbo za nov in pravičnejši zakon, ki bo omogočil študije tudi drugim priseljenim narodnostim. Pa sta le prodrla in sredi oktobra 1971 se je v Washingtonu vršila prva vseameriška narodnostna konferenca. Odlično vlogo na konferenci je izvršil zastopnik Slovenske-ka inštituta in bil izvoljen tudi v odbor za proučevanje etničnih študijskih centrov. Novopodpisani zakon Ethnic Heritage Studies Program Act je prvič v zgodovini ZDA jasno definiral Ameriko kot pluralistično družbo, ki se je razvijala iz doprinosa vseh narodnostnih skupin in odseva kulturno velikega števila narodov. Kot narod narodov je Amerika mozaik narodnosti in kultur, katerih vsaka ima pravico, da ohrani vse pozitivne sestavine svoje dediščine in da je obenem ponosna na svoj doprinos novi deželi. S KOHOUTEKOVIM KOMETOM ni bilo kaj prida, pa smo vsi čakali, da bi ga videli. Nekako raztopil se je v bližini sonca, so pisali. No ja, samo da ni v našo staro Zemljo butnil, pa bomo tudi to razočaranje pozabili! — Med nekaterimi verskimi sektami je pa le dal povod, da so zopet začeli oznanjati konec sveta. Zdaj so že morali prestaviti datum, ko za božič ni bilo nič. In vendar jim mnogi še verjamejo in se dajo voditi za nos. V ameriških časopisih sem bral, da je tudi neki odvetnik v Wisconsinu napovedal konec sveta, Kohoutekov komet pa razglasil za med-planetsko ladjo. Le 144.000 ljudi naj bi se rešilo nanj, drugi bi s koncem sveta morali končati. Menda je celo vstopnice prodajal in izrabljal ljudsko praznovernost. Najbolje je prepustiti božji volji, kdaj bo res konec sveta. In ker ne vemo, je pametno pošteno živet1' Tega pa nekateri kar ne znajo . . . AMERIŠKA DOMOVINA je edini slovenski dnevnik v ZDA, ki je ostal od štirih: tri takozvane “na' predne" dnevnike je že pokopal čas. HNOK.OPRAV' NOST je izhajala v Clevelandu, GLAS NARODA * New Yorku, PROSVETA pa v Chicagu. “Glas naroda je prvi utihnil, sledila mu je “Enakopravnost”, "Pr°' sveta" pa od konca lanskega leta kot uradno g'a' silo Slovenske Narodne Podporne Jednote izhaja saii10 vsako sredo. “Ameriška domovina”, ki se je moral® v teku let zaradi svojega katolištva in stvarnega p°” ročanja o razmerah v domovini med in po vojni pra^ s temi tremi dnevniki marsikdaj spoprijeti, je tore) vse preživela. Kaj ni to le nekak dokaz, da resnih končno zmaga? “Ameriška domovina” izhaja neprestano že 76 let| kar je dolga doba. Tudi v domovini je v starosti n0-ben dnevnik doslej ni posekal. Vsekakor ji želimo & dolgo življenje, četudi njeni “stari stebri padajo”, sama piše o svojih dolgoletnih sodelavcih. O ZATONU ‘‘PROSVETE" pa “Ameriška domovina" vseeno piše v enem svojih januarskih uvodnik°v' “Kot v preteklosti, ko so ugašale slovenske ustanovC in organizacije v tej deželi, nam je hudo zdaj, ko r moral umolkniti zadnji "napredni” slovenski dnevni v ZDA. Tu in tam smo se v preteklih letih oglas’'1 proti njegovemu pisanju, ki se nam ni zdelo v sogl^' sju z resnico in s slovensko stvarnostjo tod in dofl13 v Sloveniji, ko je udarjalo po izročilnih, nazorih 'n ustanovah, ki so vernim Slovencem bila in so jim vedno pri srcu; pa nam je zdaj kljub temu bridko 1 njenimi naročniki in bralci, ker je zopet konec e(li izmed slovenskih ustanov v tej deželi. Vemo, da le vse, kar je delo človeških rok, zapisano smrti, nobena človeška ustanova ne bo ostala do konca d#1’ pa bi vendar radi ohranili vse, kar je še slovenske?3 tod. čim dlje je mogoče . . .” JOŽE GRDINA, clevelandski slovenski steber, se ie VIKTORIJ SKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road. 329 6144 MALVERN, 1382 Higfa Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE, 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON, 232 Cranbourne Road. 781 2115 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA TOBIN BROTHERS funeral rlirectors ^rušil dne 12. januarja. Bil je eden najbolj znanih enih delavcev starejšega rodu in do zadnjega za °)ih 82 let čvrst in bister. Še lani je bil ponovno Sveti deželi ter je tako svojo zadnjo veliko noč Preživel v Jeruzalemu. Mnogo je tudi pisal in znana je ds i njegova knjiga, ki je predelana in izpolnjena pred aJ leti doživela ponatis: Štiri leta v ruskem ujetništvu. je P°k°inik je bil rojen v Preserju pri Ljubljani. Bil ,._,Zave^en katoliški Slovenec in tega ni nikdar skri- val. v ime 'trn zgodovini clevelandskih Slovencev bo njegovo ostalo zapisano z zlatimi črkami. Žal moramo pri zapisati: Zopet en steber manj . . . SOLžENiClN je bil izgnan — drugega Sovjetski 21 skoraj ni kazalo. Ves svet je gledal, kaj bodo Morilj Ve *. s tem neustrašenim glasnikom o krivicah drža- e’ kjer naj bi bila doma “svoboda in enakost in bra,* • biautV° ' k' ga znova sodili in poslali v Sibirijo, 1 njegov glas po svetu še silnejši in bi odmev ne So]j • Izbrali so psihološko preračunano boljšo pot: km ?niC'n na sv°bodi ne bo več tako prepričljiv in bo u Postal “glas vpijočega v puščavi”. Kdo danes bo ^°Vor' ° Stalinovi hčerki Svetlani? Čez nekaj let b0 .!Udi Solženicin pozabljen — ruska zaporniška ta-ca pa bodo živela dalje v sistemu bezpravnosti krivic ... pr^.er^e,no se v tem računu Sovjeti niso zmotili — , r° poznajo puhli svobodni svet demokracije kr°8 sebe. {aj.ai^Vstraliji smo ob Solženicinovem primeru zaman tj , 1 demonstracij tistih, ki tolikokrat protestirajo pro-čla .riVlcam v Vietnamu” in podobno. Celo nekateri da ^ase v'a£le, navadno tako glasni, so pokazali, Ztlajo tudi molčati, kadar jim prav pride. Sov.Aj pOGUMNO IZJAVO je dal časnikarjem tudi dili *"x * matematik Igor Šafarovič in nič bi se ne ču-so 6 Se znašel v kaki sovjetski umobolnici, kot da nekateri drugi njegovi somišljeniki. Dejal je, ]e zatrtje polovice cerkva v Sovjetski zvezi prav nih • kQc*a’ kot če bi zaprli polovico vseh znanstve- 'al;a škoda *'0vno^'tU,°V v državi. Uničevanje cerkve ubija du-stran naroda, ki je prav tako važna kot znan- stveni napredek . . . Dodal je še, da bi morala oblast po vseh pravicah dopustiti prostovoljno poučevanje verouka. Podoba je, da se v Sovjetski zvezi marsikaj krha. Žal jih je malo, ki si upajo povedati svoje — narod molči in trpi. Svobodni svet pa gleda in posluša — reče pa tudi kaj malo . . . NEPISMENIH je na svetu po zadnji statistiki še vedno 800 milijonov, sem bral nedavno. Za čuda visoka številka za napredno dvajseto stoletje. Saj je vsem tem milijonom svet kulture domala zaprt. Mnoge države se resno trudijo, da bi odraslim, ki v mladih letih niso imeli prilike za šolo, nudile možnost za branje in pisanje. Po zadnji vojni je bilo na tem polju precej storjenega, pa vendar je vse skupaj le kapljica v morje, če je po vsem tem število še vedno tako visoko. 96. ŠT. “SVJEDOČENJ”, (list izdaja v Zagrebu Krščanska sadašnjost) je zagrebško okrožno javno tožilstvo dne 19. februarja prepovedalo razposlati, svet okrožnega sodišča pa je tri dni kasneje prepoved potrdil. Številka je namreč prinesla intervju s slovenskim duhovnikom mariborske škofije Frančkom Križnikom, ki študira v Nemčiji. Po mnenju sodišča je Franček Križnik z nekaterimi izjavami “napadel našo socialistično samoupravno ureditev”. Iz obrazložitve je razvidno, da je v intervjuju ostro obsodil odhajanje naših delavcev v tujino ter ga označil za “suženjstvo kapitalizmu'’ in “zločin”. Pripovedoval je tudi o svojih izkušnjah, ko je služil vojake ter je imel mnogo sitnosti zaradi dejstva, da je veren in še štu- dent bogoslovja. •— V tem je bil torej njegov “napad na socialistično samoupravno ureditev”, ki ni smel v javnost. Zanikati teh dejstev ne morejo, ker so resnica, pač pa lahko prepovedo tisk, kar so tudi storili. V imenu svobode seveda. BUTAN je himalajska kraljevina in dosti o njej še nismo brali. Zato pa nas še bolj preseneča poročilo, da je Butan po večletnih raziskavah in poskusih izdal šest znamk, ki dišijo po vrtnicah. Res posebne vrste propagande, da bi ljudi več pisali . . . y°pfravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED Via S. Croce in Gernsalemiae, M 00184 — ROMA (Tel. 777182 in 7579941) in Hotel DANIELA M185 Via L. Lnzatti. 31 ROMA (Tel. 75«587 in 771*51) Lastnik: Vinko Levstik ^®ogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme obn°sti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. poeuttli se boste res domače. DOBRODOŠLI! Mij); KOTIČEK NAŠIH MALIH raznih glasbenih tekmovanjih je Štefan doslej preje| že 17 trofej in raznih nagrad, večinoma za prvo al1 drugo mesto. Nastopal je sam, ali pa v harmonikar-skih kvartetih, sekstetih ter večjih skupinah. Pole? glasbe ga zanima šport, zlasti nogomet, baseball lB plavanje. Tudi na tem polju ima že nekaj lepih n#' grad. Tako on kot starši so lahko ponosni na 1CP^ uspehe; pa tudi dvanajstletna sestrica Brigita ter sta11 oče Jože Koren, ki je ravno pred božičem prišel * Šernekovim na obisk iz domovine. Štefan je že velikokrat nastopil kot harmonikaš prl raznih ansamblih. Poslušali smo ga tudi že pri ra20® slovenskih prireditvah, ko je igral sam ali pa s SV®" jim očetom, tudi dobrim harmonikašem. Par tak® nadarjenih muzikantov nam je treba (in nekoga, bi jih zbral), pa bi lahko imeli dober orkester za naše slovenske prireditve. Našemu harmonikašu tudi čestitke MISLI! Štefan11 želimo še mnogo lepih uspehov v življenju, posebej Pa seveda na glasbenem polju! VELIKONOČNA ZGODBA Takole nekako se je glasila zgodba, ki sem jo s"‘ šala že dolgo dolgo. Morda bo tudi vas, dragi otroc1’ kaj naučila. Bilo je na velikonočno soboto popoldne. Mati r nesla k blagoslovu jedila in seveda ni manjkalo tu^1 lepo poslikanih pirhov. Ko se je s Tinko vrnila iz cerkve, je oče vprasa Toneta: ‘'Kaj pa boš naredil s svojimi pirhi?” Tone je odgovoril: “Vse bom pojedel!. ..” Lojze pa je malo pomislil in rekel: “Jaz pa J1*1 bom pol pojedel danes, pol pa jutri.” Tinka je imela drugačno rešitev: “Jaz pa jih bo*® nesla siromakom v bajto za vasjo. Nič niso prin®5 k blagoslovu ...” Takoj sta tudi bratca dodala vsak svojo polovic lepo pobarvanih pirhov. Mama pa je primaknila ve lik kos potice, kos mesa in korenino blagoslovljeni hrena. Vsi trije so hiteli k revnim bajtarjem za vasj°' Ko so vstopili, so zagledali kopico otrok. Ravno v£ čerjali so: krompir v oblicah . . . Mati je bolna je žala na postelji v kotu. očeta pa že nekaj let n'st imeli. Lička so zažarela siromakom, ko so zagledali Pr' nesene dobrote, Tinka, Lojze in Tone pa so se Z‘1 dovoljnih src vračali proti domu. “Bim, bani, bom! . . je potrkavalo pri farni cerk'1 Kakor da bi se tudi zvonovi hoteli dobrim otrok0111 zahvaliti za velikonočni dar. |j Za vse tri je bila velika noč zdaj še vse lepša. so od svojega — pa so bili bogatejši kot prej. Anica Vrbančičeva DRAGI OTROCI! Danes bi vam rad predstavil sydneyskega muzikanta, ki je s svojo harmoniko prvič nastopil že v starosti devetih let. To je naš ŠTEFAN ŠERNEK Jr. iz Kirravvee (Sydney). V Sydneyu je bil rojen (1957). osnovno šolo je obiskoval v Sutherlandu in istotam je zdaj dijak Christian Brothers High School. Štefanu slovenščina prav dobro teče. Seveda mu je najbliže prekmursko narečje, saj so njegovi starši Štefan in Ana r. Koren Prekmurci. Štefan pravi, da bo postal poklicni muzikant. Že leta se vadi pri dobrem učitelju glasbe, g. Pusuerju v Sutherlandu. Uspehi truda pa tudi niso izostali. Pri NI V PIRHIH LE VELIKA NOČ, V POMLADNI NE PRIRODI, NI V BUTARAH, KI Z NJIMI ZDAJ VES SREČEN ČLOVEK HODI... NI VELIKE NOČI NIKJER. NAJ Tl OKO V NESKONČNOST SEŽE; OBČUTIŠ JO, ČE TE SRCE POBOŽNO NANJO VEŽE. DANILO GORINŠEK rosewater, s. a. — Iz domovine je dospela Vest> da je 5. marca v Merčah pri Sežani umrl ade-ai^skim Slovencem dobro poznani DANILO JELU-Jelušičeva družina je dolgo let živela med nami. °maj nekaj mesecev je, kar so se vsi skupaj vrnili °mov, ker so upali, da bodo doma mogli kaj sto->ltl ^ zdravje moža in očeta. Žal ni bilo pomoči in a °stna vest nas ni presenetila. ^ Jelušičevi družini izrekamo iskreno sožalje, pokojni an,l° pa naj mirno počiva v domači zemlji. Iz po-Cl1 sklepamo, da se bo družina kmalu povrnila med n;is " Marija Zai. AVSTRALIJA. — Zaradi domačih se ni vredno ni-v Iri0r pritožiti, pa tudi pomagalo ne bi. Rad pa bi '*J v MISLIH brez navedbe kraja in imena javno ^vedal nekaj misli (ali ni žalostno, da moramo v v za domače skrivati identiteto, ko hočemo po-atl resnico?). S celotno družino sem bil namreč (jo]la na obisku. Moj edini namen je bil videti po 8>h letih starše in otrokom pokazati lepoto naše J*- Naj kdor koli še tako zatrjuje, da ni imel dilo6 težav in je šlo vse gladko — nam se je zgo-tole: že ob prihodu na beograjsko letališče smo r ,.Ze*° “lepo” sprejeti. Na kaj surov in nekulturen n so nas gnjavili, zakaj nismo prišli z jugoslo-: , m potnim listom. Kot da bi bil zločin in izda-ot v°’ 'cot dolgoletni avstralski državljani (nekaj Sv . Je že tu rojenih!) potujemo s potnim listom nove domovine. Prtljago so nam enostavno pa 1 na mizo, ko so jo pregledovali — potem si spet Zc,m'slite, koliko časa nam je vzelo, da je šlo do VSC V kovčege ■ • • Otroci so ob tem “sprejemu ZajIT'0V'ne j°kali, žena je hotela s prvim letalom namoči Avstra,ii°> iaz Pa sem stal °b svoji družini brez ’ na milost in nemilost uradnih organov. . . ne °ma so me večkrat klicali na policijski urad. Me-Stavp0se*’ej> ženo posebej. Če bi hotel napisati vsa v„o*na vprašanja, bi par strani MISLI ne zadosto-kaj jih briga, če hodim v cerkev in kam druj01 sem dobil denar, da sem mogel celo (jeia'no Pr>peljati domov na obisk! Po dolgih letih Itl0 v Avstraliji bi bil res malo vreden, če bi ne se h- vožnje svoji družini! Poštenemu človeku rkti ' Zama^°’ Pa rnora mimo požreti vse in odgova-nutku'C°t ^°'ar^e^ — v srcu Pa se mu v istem tre-£enj Porodi želja, da bi bil že skoraj spet v bla-'fiier ^Vstra*'i‘ In pri vsakem intervjuju so že sv°jo 113 m'Z' ^rno na belem, katere kraje sem s tj ^nižino medtem obiskal; in hoteli so zvede-aJ sem šel tja in tja in koga sem srečal . . . Sem moral biti zanje res “nevaren tip”, četudi se ne udejstvujem v nobeni politični organizaciji. No, domače sem po dolgem času videl, vsaj to mi je v zadoščenje. Drugače pa: hvala lepa za take “počitnice”! Zdaj bom znal še bolj ceniti svobodo, ki jo tako brez misli uživamo v Avstraliji. — N. N. CANBERRA, A.C.T. — Skoraj sem pozabil poslati naročnino za MISLI. Vzrok je odlašanje, pa se kar hitro zavleče. . . Ko so priromale zadnje MISLI naokrog, se je pa nekje globoko oglasila v opomin ona naša: “. . . pil bi ga vsak . . ., plačal pa nič . . .” Tako sem kar pohitel, da se spet ne odloži: tu je naročnina, ostalo pa za Bernardov sklad. Lepe pozdrave! — Stanko Pevc. Op. — Hvala, dragi Stanko! Bog daj, da bi se še mnogim zakasnelim naročnikom takole po domače oglasila vest. Naj bo to pisemce opomin zastonjkarjem, ki jih je žal kar precej! — Urednik. MT. ISA, QLD. — Odkar so MISLI pod novo “ko-kandaturo”, se v njih še nisem pojavil, zdaj mi je pa sam urednik dal povod, da se spet oglašam. Ko sem namreč v decembrski številki bral, da uredništvo ne izdaja naslovov naročnikov, razen v očitnih iskrenih primerih, sem se spomnil na svoj primer pred nekaj leti. Iskal sem poznano družino in sem navedel samo ime žene. Morda sem zato zašel v senco “grešnega kozla” in — vija, vaja — ven! — z naslovom ni bilo nič. Ni mi kazalo drugega, kot da sem si rekel: “For-get about!” — vsaj to sem se naučil v teh dvajsetih letih bivanja v tej deželi. Sicer pa res ne vemo, kakšen bav-bav se skriva za željami iskalcev naslovov. Če resno premislim: četudi sem sam včasih med iskalci, sem vendar proti brez- i; MELBOURNSKI SLOVENCI! i; Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, J se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, i; delo pa bo opravljeno dobro ; !! in po konkurenčni ceni. !; Kličite čez dan: 311 6366 ; RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) ! ! Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 l' MELBOURNE - LJUBLJANA VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ker je junijsko letalo žc zasedeno, smo organizirali še en polet z odhodom iz Melbourna dne 16. JULIJA 1974. Prijavite se čimprej po telefonu, pismeno ali osebno. Dokler bo kaj inesta na letalu. Vam bomo radi ustregli. Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. L nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich Čez dan: |*o urah: 72 Smith Street, 1044 Doncaster Road, Collingwood, 3066, Vic. East Doncaster, 3109, Vic. Tel. 419-1584 - 419-2163 Tel. 842-1755 miselnemu izdajanju naslovov. Istega uredniškega recepta sem se tudi sam poslužil, ko me je pred tremi leti za naslove pobaral — diplomatski predstavnik tuje države. Tudi zanj je z moje strani veljalo: Vija-vaja-ven! in upam, da sem prav storil. Še ko mati išče svojega sina — ali jc vredno, da ga najde? AH ni zares izgubljen tudi zanjo, če se ji toliko let ni oglasil? Ali je kdo upravičen posegati v njegovo osebno svobodo s tem, da izda za kateri kaktus se je skril? Članek “Izseljenska mladina” v januarski je prav povedal: brez znanja materinega jezika sporazumevanje med starši in otroki zelo zelo šepa. Pa se mi zdi, Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hllls, N&W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK 1 da se še bolj kot tu naši slovenščini tresejo hlače fa'" no doma. Saj je doma iz dneva v dan v našem jez*K več tuje navlake, naj bo v tiskani ali govorjeni besed1. Izvoz ljudskega materiala in uvoz iz juga — tudi F zik trpi pri vsem tem. Pozornost in skrb za izseljen^ pa — kar priznajmo — v glavnem v zanimanju & naše denarnice . . . Po odhodu Slakov od nas se je Matica kaj pohval' no razpisala o srečanjih z avstralskimi Slovenci. IH>e su posebna očala, mi pa veliko kulis, še naša Mt. lsS ni bila pozabljena: brali smo celo, da bomo tudi I*11 ustanovili svoj klub in zidali svoj dom... Naj vem resnici na ljubo, da o kakem klubu pri nas 1,1 govora: nas je premalo. Če se preštejemo po dolg61" in počez, nas je s kostmi vred okrog sedemdeset. &0 se vprašamo, kdo je za “lopato”, bi nas pa še od teg3 števila polovico volk pohrustal .. . Bral sem, da nas je o. Bernard zapustil. Res v nie' govi bolezni in starosti ni bilo kaj drugega pričah' vati, pa bi vseeno rad. da bi še živel. Nekajkrat se*** bil njegov gost, pa moram priznati, da se nisem iut' vreden njegove pozornosti. Tudi šahovske figure sVa na njegovo pobudo prestavljala. Enkrat sva ime,a celo šahovnico napačno postavljeno, pa naju ni 1,10 tilo: svoji leseni vojski sva potiskala drug proti ^ gemu — kdo je zmagal, pa ne vem več. — pozdrav vsem! — Mirko Brenčič. Op.: Glede naslovov “izgubljenih” bi dejal, da n13*' .e *ma pravico zvedeti, za “katerim kaktusom tiči njen z8ubljeni sin”. Ko bi Mirko prebral vsaj enega izmed P^eni zaskrbljenih staršev, ki prihajajo na uredništvo! . to žalost materi lahko odvzamemo, da ve, da je se živ. če ji potem sam piše ali ne, je seveda nje-stvar. Žalostno dovolj, da je mater pozabil . . . udi ne soglašam z Mirkom, da “sedemdeset Slo-štv eV S k°stm' vred” ne bi zmoglo skromnega dru-a’ če že lastnega Doma ne zmorejo. Marsikje po S° maniJe skupine, pa jih povezava ohranja na-^ ° zavedne. “Trije Slovenci — štiriglasni pevski zdr^ Sem nc^0^ slišal. Vsaj narodna pesem naj Vas ,,.u?uie> če Vas že “lopata” ne more. Kaj praviš, M,rk°? - Urednik. NEJ?0 Bl VEDEL' kic sc nahaja MARJAN ZUPA- > star okoli 35 let, v Avstraliji petnajst let, poroko0.*30 Poklicu ključavničar ali varilec. Od leta 1969, '■is ^ Melbournu, se staršem v Škofjo Bo Pn n’ ve^ ORlasil. Skrbi jih, čc bi se niorda nesrečil. MISLI bodo hvaležne za sleherno obvestilo. "Meja žena in jaz sva kakor eno.” “Moja žena in jaz pa sva kakor deset.” “Kako pa to misliš?” "Ona je ena, jaz pa sem ničla. ..” Jaka: "Ali imaš še tistega odvetnika, ki stanuje v tvoji hiši?” Tone: “Še. Ampak zdaj živim jaz v njegovi . . TEL. 47-2363 I F.L. 47-23*3 pr slični ljudje — različni običaji. Kitajec je položil ski U na ^rob kos pečenega mesa. Njegov evrop-ilo Z1nanec se je hotel iz njega ponorčevati: “Povej mi tv°j prijatelj prišel iz groba, da poje boenko" Kitajec mu je odgovoril: “Takrat, ko se tv°j mrtvi prijatelj zbudil, da poduha cvetje . ..” j STANISLAV FRANK j 74 Roscvvatcr Terrace, OTTOWAY, S. A. 5* j LICENSED LAND AGENT: ; Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in h • DA ILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posredu ; redno in po zmerni ceni. ;SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne d I kumente, pooblastila, testamente itd. • ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na n • v teh zadevah! : TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 108 GERTRUDE STREET, FITZROY PHOTO STUDIO VARDAR MELBOURNE, VIC. (blizu je Ezibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske .razne. Pr«likava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. ^ Bas dobite lahko tudi poročne vence cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govoriiuo slovensko P° sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH M«« a ’ APnl 1974 IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA": 0 “Pogosto poudarjate, da si vaši delavci sami krojijo usodo". “Saj jo res. Če kdo kritizira, je to zanj lahko usodno”. 0 Buržoazija je mrtva, živi samo še socialna diferenciacija. 0 Govornik: “Ker mi ne pride na pamet nobena neumnost več, ne bom več razpravljal”. 0 Bolj ko je funkcija javna, bolj so dohodki tajni. 0 Govor je kot vino: dokler ga poslušaš, se ti v glavi vrti; ko pa se zbudiš, te glava boli. O Čeprav je imel doma tri strežnice, je vedno govoril, da služi narodu. Q Direktor delavcu na začetku 1974: “Tu so ključi tvojega novega stanovanja in mnogo sreče v njem leta 1994!” 0 Marsikdo se prek gospodarskega kriminala najuspešnejše vključuje v gospodarstvo. Učitelj: Janezek, povej mi, kaj je veter!” Janezek: Zrak, ki se mu mudi, gospod učitelj. Dijak profesorju: “Kadar stojim na glavi, mi kri sili v glavo. Zakaj pa ne sili v noge, če stojim na nogah?” Profesor: “Zato, ker tvoje noge niso prazne.” REŠITEV KRIŽANKE PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vodoravno: 3. vkup; 7. zarod; 8. lira; 9. Vid3, 10. Logatec; 12. noči; 15. tiram; 18. okna; 19. april’ 21. obrat; 22. prha; 23. opeki; 26. avla; 29. epolet3’ 30. nora; 31. vlak; 32. opeva; 33. aker. Navpično: 1. zavod; 2. lopatka; 4. klica; 5. pla*1’ 6. grič; 9 vera; II. tinto; 13. Odra; 14. igla; 16. Maf' ko; 17. dota; 18. orel; 20. Philips; 22. Pepa; 24. perle> 25. otava; 27. vila; 28. Anka. Rešitev so poslali: Jože Grilj, s. Silvestra, Emil')8 Šerek, Anton Šajn, Francka Anžin, Lidija Čušin, Doric3 in Ivan Slavec, Stanko Markun in Antonija Šen. Izžrebana sta bila Dorica in Ivan Slavec. DOPOLNILNA ZLOGOVNICA BE DA JO VE SED TEH ŽEN PET: SOL KI ŽU KI TEH ŽEN SOLZ SET. Dopolni prazna mesta z odgovarjajočimi zlogi: bc, de, ki. li, mo, mož, od. od, pi, pri, se, skih, ta, ta. za. Tako boš dobil cele besede, z besedami pa reH Pravilna rešitev bo nagrajena, če jo boš poslal p^l vočasno in te bo 27. aprila določil žreb. TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE: I ATA Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas V uradu: RATKO OLIP PODRUŽNICE: SYDNEY 241 Elizabeth St., Tel. 265-778, 26-5940, A.H. 32-4806 BLACKTOVVN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. NEWTOWN 62 Enmore Rd., Tel. 51-5547, A.H. 32-4806 Meščan na kmetih: “Oča, koliko pa je tale vaSa rava stara?” -Dve leti, gospod.” Meščan: “Kako pa to veste, oča?” J^net: “Na rogovih berem, gospod.” Meščan: “Aha, imate prav: saj ima res dva.. SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjikih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 45 7275 HEIDELBERG, Vic. POLYPRINT • mr. ltd. * **ILWAY PUCE, RICHMOND, VIC. 1121 41-7417 **ty'*oCa melboumakim Slovencem in Mim a runa večja ali manjk thkmka dela Se telite aaottti voziti avto? ŠOFERSKI POUK VlK S TcaellMB Midi ‘‘FRANK’S AVTO SOLA" 32 THE BOULEVARD, PA1KFKLD WEST, 21« NJ.W. TELEFONI 72-190 VASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam mor« nuditi odlična ugodnosti in najnil}* cant za vst vrsta potovanj, ta skupinska potovanja pa it postbne popusta. % Kdor teli, mor« ca potovanj« v Ingotlavijo in nazaj izbrati * Na izbiro «o teveda tudi drsi« zračne in monk« lini}« za potovanj« kamor koli po cvet«. * Dokumente za Val« potovanj« in doknmant« za prihod Valili rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO 9711.1« (Mclbom* — Aomflu — Jafodavtfa — Miti—i) POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AOENCUE 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH. OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič Slovenska agencija Jelene in Alfreda Breznik EMONA ENTERPRISES P.O. BOX 188, COOGEE, N.S.W., 2034 Tel. 399 9061 Poleg gramofonskih plošč in kaset objavljenih v marčevi številki MISLI in mnogih dragih, priporočamo sledeče: Long Play plošče — Cena $5.80 (poštnina vključena) NARODNA IN NARODNO ZABAVNA GLASBA: LPYV—S—771 Pod slapom Rinke: Ansambel Oto Rom LPY—S—772 Jožetu za praznik: Kvintet Franje Bergerja LPYU—S—775 Nove melodije: Pihalni orkester Francija Puharja LPYV—S—794 Kar bo, pa bo: Božo Grošelj in Miško Hočevar LPVY—S—795 Triglav: Ansambel Lojzeta Slaka LPYV—S—805 Daleč od doma: Ansambel Janeza Mahkoviča LPYV—S—811 Tam kjer murke cveto: Kvintet Avsenik LPSV—Y—827 Jodlarska kraljica: Slov. instr. kvintet/Inge Bruggemann LPSV—Y—842 Kadar jaz na pvaninco grem: Henček in njegovi fantje LPV—Y—858 Po domače: Dobri znanci, Miha Dovžan, Fantje na vasi in drugi LPSV—Y—861 Večerni zvon: Ansambel Alojza Gmjaka LPYV—S—60969 Ansambel Alojza Grnjaka in vok. kvartet “Marles" LSY—60973 Iz srca za srce: Ansambel Jožeta Kržeta LSY—61012 Beneški brati: Ansambel A. Birtiča LSY—61044 Prleška Micika in ansambel Jožeta Krežete LPY—61069 Čez tri gore: Ansambli Avsenik, Slak, Kmetec, Henček itd. LSY—61006 Večno mlade slovenske narodne: Savski val in instrumentalni trio Francija Baharja Kasete — Cena $6.20 (poštnina vključena) CAY—7 Zaplešimo polke in valčke CAY—54 Spominček: Vražja polka, Pod Šmarno goro, V zidanici itd. CAY—62 Za veselje in razvedrilo: Hišca ob cest stoji itd. CAY—64 Postoj in posluhni: Koso fantje proti vasi šli, itd. CAY—144 Seni deklica mlada, vesela: Ansambel Slavka Kovačiča CAY—146 Za rojstni dan: Ansambel Jureta Zdovca in kvartet “Marles” CAY—147 Mladi veter ob Nadiži: Ansambel A. Birtiča “Beneški brati" CAY—153 Po jezeru bliz Triglava: Henček in njegovi fantje Če živite v Sydneyu so Vam plošče in vse drugo na razpolago tudi pri sestri Minam, Slovenski Center sv. Rafaela. 311 Merrylands Road, Merrylands. — — — — — Izrežite in pošljite — — — — — EMONA ENTERPRISES, P.O. Box 188, Coogee, N.S.W., 2034 Prosim pošljite mi seznam in cenik plošč Q kaset □ knjig [n (Označite kvadratek) Naročam plošče: $.............. Naročam kasete: $ Prilagam ček, monev order za vsoto $ Ime in priimek Polni naslov ................. Država Postcode