ODKUP, SORTIRANJE IN PRODAJA ODPADNIH SUROVIN SRD AH PANIČ s,p. Kohijjje 1. Nazarje Tel.: 031 8BS19B D slavni ¿as: od £.3D da 12.00 in od 13,00 do 13 00 Pogc i .eser.ska nagradne ak:;i. o so Objavljeni na sede>i; padjeija v Kcrtatjah t NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS Vsaka fizična oseba, ki v času od 1 oktobra do 31- decembra 2011 na deponijo v Kokarjah (bivši radruim rtom) pripelje kol 1kg odpadnih produktov, prejme kupon, i Katerim sodeluje v nagradnem žrebanju. v katerem se irf rebanim posamezni Kom podeli 11 nagrad: LETUS LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. Mozirje, Suvinjaku mri« I1' IZPIT ZA TRAKTOR mmimmmemumt J W0£žA}M:Hm^J!eo, sčtm ".'i j AT^ 1 ^ S JlViP-V rsm.illij r*. iS ^cfon: 03/5^33^00 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 LASOnitiCiaiUitl potiti«^ Vtumta E3RELAX I" "^i'1 * ■ ■ ■IIJ1'. 1 : ■ M V,- L .11 >■■ (.¡.1 ■ v: ; i: ■ - "-l . pr. K-.^liO Mercator Poslov sisloni McmSo'. d.j. Dunojsliiiccsia 107. L;ubljD"£i Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji lokal; Kitov September in Oktober gtek ob -Is 00 " teflgpK zajec Moitrie Td^05i925)ll 46 prod vsa to PE: kolesarski1 1 ■ Mozirje, Savinjska cesta 4; 75,00 m - lokal za GOSTINSKO DEJAVNOST Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite ludi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do 4.11.2011 po&jete na naslov: Mercator, d.a. Sektor upravljanje z nepremičninam in najemniki, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Mentor, d d.. a pridržuje pravico, da ne iztiere nobenega od prijavljenih kandidatov. Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih oddajo, si lahko ogledate na spletnih straneh: hltp:/Awww,nieicator.si/o_mercatOTiii/poslovni..partnefii/ oddajajiepremiCnin. KMETIJA OVIJAC Rl ZL-fvm r ji' z s. zaklftii-ctti' družbe: a /¡opMi. i".';1 vrj rujstuitiiieri hirnir. oh/tujiitt, utiifittioi hi pmUititbiem tiW sjHvmclnhf/ dsto ¡mii>.' ifi liepaz&bM gjktpko ieivrfo! www.km e ti ja ovi j ac. si E: iandi.o vijat@t-2.net Klanec Komenda GSM: 041 £48 310 ha k ni i r! Lil h rho\ [■[■.iMin Tretja stran Ker državi primanjkuje denarja, ga tudi občinam V obdobju zadnjih dvanajstih mesecev so se izdatki države zmanjšali za dobrih 45 odstotkov. Kot kažejo podatki iz spletne aplikacije pro-tikorupcijske komisije Supervizor, je notranje ministrstvo dobaviteljem plačalo za 69 odstotkov manj računov kot septembra lani, obrambno ministrstvo pa celo za 75 odstotkov manj. Izdatki gospodarskega ministrstva so bili v tem obdobju primerljivi z lanskimi, medtem ko je ministrstvo za zunanje zadeve septembra plačalo za 160 tisoč evrov računov, kar je vsega desetina plačil iz lanskega septembra. Ministrstvo za finance za časnik Finance ni želelo komentirati izdatkov posameznih javnih institucij, opozorilo pa je, da so proračunski uporabniki v okviru svojega delovnega področja morali sprejeti varčevalne ukrepe, ki bi omogočili manjšo porabo sredstev za stroške dela. Analitiki se medtem sprašujejo, kje bo država do 5. februarja 2012 našla milijardo evrov, ki jo potrebuje za poplačilo imetnikov državne obveznice RS64. V principu sta možna dva vira za potrebna sredstva: država pobere svoje depozite iz bank ali pa izda nove obveznice. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije ima država pri bankah vezanih 3,4 milijarde evrov depozitov, od teh milijardo kratkoročno. Če bi se država odločila za dvig denarja iz bank, bi jih to dodatno oslabilo. Omenjene težave bodo seveda med prvimi na dnevnem redu nove vlade, ki naj bi jo po decembrskih parlamentarnih volitvah dobili predvidoma nekje v januarju. Z vstopom novih strank na politično prizorišče se je zanimanje volivcev za prve predčasne volitve v samostojni Sloveniji povečalo, dodatni »dvig temperature« pa povzročajo protestniki, ki na ulicah opozarjajo na nevzdržnost obstoječega kapitalističnega sistema. Zanimivo - v istem času vodstvo Kitajske, ki sodi med najhitreje rastoče ekonomije na svetu, razmišlja o tem, kako zaščititi komunistični režim z nadzorom medijev in interneta. Z ozirom na to, kako globoko je zabredla država, se tudi občine ne morejo izogniti težavam pri financiranju njihove dejavnosti. Kar se je še včeraj zdelo stabilno, je danes postavljeno pod vprašaj. Gospodarstvo je v zadnjih letih izgubilo 12,4 odstotka delovnih mest, javna uprava jih je pridobila 3,4 odstotka. V javni upravi imamo danes 156 tisoč zaposlenih, upokojencev je 590 tisoč, v gospodarstvu je zaposlenih le 490 tisoč ljudi. Komu ta matematika še vedno ni jasna? IZ VSEBINE: 42 v_. Tema tedna: Država preložila izplačilo denarja občinam v leto 2012............................. Zdravstvo: Nov odlok predvideva sedež zavoda v Nazarjah . .5 Občina Ljubno: Šteknerjeva hiša ne kvari več videza kraja .... 5 Krnice: Bodo kdaj pili vodo iz javnega vodovoda? .... 9 Obisk novinark iz Kijeva: Promocija Slovenije in Mozirja.........................14 Mozirski skavti praznovali: Deset let doživetij in preizkušenj.....................15 Osnovna šola Mozirje: Prvi tehniški dan...................................................17 Katja in Nastja Stenšak: Zmaga na Brinjevki ju pelje v Pariz................19 4 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 42, 21. oktober 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 ID Tema tedna PRORAČUNI OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE v I v«| • I v« | ■ • I v« Država preložila izplačilo denarja občinam v leto 2012 Nedavno so občine od ministrstva za finance prejele podatke o izračunu primerne porabe za leto 2012. Med drugim je podan tudi podatek, koliko sredstev bo država občinam nakazala iz naslova dohodnin. Lastnih prihodkov občine skoraj nimajo, če pa že, morajo biti ta porabljena povsem namensko. Naredili smo nekaj primerjav pri sredstvih, ki so jih zgornjesavinjske občine namenile za določene javne razpise, kot sta za ljubiteljsko kulturo in malo gospodarstvo. DRZAVA ODLOŽILA NEKATERA IZPLAČILA Zaradi rebalansa državnega proračuna imajo občine precej težav z izvrševanjem tekočih projektov. Številne občine so na osnovi sklepov o sofinanciranju začele investicije, a država še ni podpisala pogodb in nakazala sredstev, razen tega je nekatera izplačila po 21. in 23. členu zakona o financiranju investicij v občinah odložila v prvo tretjino prihodnjega leta. V takšnem položaju se je znašla med drugim Občina Nazarje, kjer so dobili sklep o sredstvih za sanacijo infrastrukture po poplavah 2007 in 2010 in začeli s prenovo nekaterih najbolj potrebnih odsekov cest. V času izvajanja projektov pa so dobili obvestilo o tem, da bodo sredstva izplačana šele prihodnje leto. Kljub temu so z deli nadaljevali in se z izvajalci dogovorili za odloženo plačilo. Nekatere občine, ki so v nekoliko boljši finančni kondiciji, sredstva za realizirane projekte založijo same. SREDSTVA ZA KULTURO Občine imajo tudi sredstva za delovanje društev, za šport, kmetijstvo, malo gospodarstvo in podobno, za katera objavijo javne razpise v skladu z veljavnimi občinskimi odloki. Zgornjesavinjske občine tako že več let preko prijav na razpise financirajo izvajanje ljubiteljske kulture. Društva, ki se prijavijo na razpise, morajo porabo denarja dokumentirati s tem, da predložijo svoje programe in njihovo realizacijo. Kot so povedali na občinah, so razpoložljiv denar društva počrpala. cirajo še delovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, knjižnice, vzdrževanje kulturnih objektov in podobno. KAKO PA DRUGOD? Povsod, kjer smo povprašali, sredstva za zgoraj naštete namene razdeljujejo na razpisih v skladu s svojimi pravilniki in akti. Prejemniki morajo predložiti realizacijo pro- V občini Mozirje letos za subvencije malemu gospodarstvu niso namenili sredstev, ker lanska niso bila počrpana. (Foto: Marija Lebar) Če za primerjavo pogledamo gramov, na podlagi katerih dobijo zneske, ki so jih letos namenili kulturnim društvom glede na lansko leto, so v Solčavi lani realizirali 3.940 evrov, letošnji razpis pa znaša 3.000 evrov. Občina Nazarje je za delovanje kulturnih društev znesek povečala z lanskih 4.078 na letos razpisanih 6.400 evrov. K temu je potrebno prišteti še sredstva, ki jih namenijo za delovanje kulturnih društev, ki nimajo sedeža v občini, so pa nazarski občani člani. Taka sta na primer Godba Zgornje Savinjske doline in literarno društvo Slap. Na Ljubnem so delovanju svojih kulturnih društev namenili tako kot lani nekaj več kot 12.000 evrov, v Mozirju pa nekaj manj kot 10.000. Rečica ob Savinji je v ta namen razpisala 11.020 evrov, Gornji Grad letos 13.520, lani pa 11.670 evrov, Luče letos 6.000, leta 2010 pa 4.000 evrov. Občine razen tega na področju kulture finan- denar, torej se sredstev ne deli kar na pamet in denar dobijo društva, ki v resnici tudi delajo. Če poiščemo nekatere primerjave: občina Nazarje ima 2.673 prebivalcev, občina Podvelka pa 2.631. V Nazarjah bodo letos za svoja kulturna društva namenili 6.400 evrov, poleg tega pa nekaj še za društva, ki pokrivajo celotno dolino, v Podvelki pa 13.000 evrov. Solčavski občini je podobna občina Osilnica s 426 prebivalci, kjer so letos za svoje kulturno društvo namenili 500 evrov, Solčava pa 3.000. SUBVENCIJE ZA MALO GOSPODARSTVO Nekatere zgornjesavinjske občine se odločajo tudi za subvencioniranje malega gospodarstva, za kar objavijo razpise. Zakonodaja sicer predpisuje pogoje za dodelitev teh sredstev in včasih ravno zaradi zahtevnih predpisov razpisana sredstva niso povsem počrpana. Letos je v ta namen Občina Gornji Grad razpisala 20.000 evrov, prav toliko Občina Ljubno. Posebej so na Ljubnem razpisali še sredstva namenjena turistični dejavnosti. Največ so v ta namen pripravili v Lučah, saj so za subvencije malemu gospodarstvu rezervirali 50.000 evrov. Če naredimo primerjavo z občino Bistrica ob Sotli, ki ima 1.534 prebivalcev, torej 71 manj kot Luče; skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2011 znaša v tej obmejni občini 6.500 evrov. Občine Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji sredstev za subvencije malemu gospodarstvu letos niso namenile. Marija Lebar Gl Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Aktualno, Gospodarstvo ZAČETEK REŠEVANJA TEŽAV V ZDRAVSTVU Nov odlok predvideva sedež zavoda v Nazarjah ObčinaNazarje je vsemustano-viteljicam Javnega zavoda Zgor-njesavinjski zdravstveni dom Mozirje (zavod) dala pobudo da pristopijo k uskladitvi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda, ki so ga pripravili v sodelovanju z nekaterimi občinami. Ustanoviteljice zavoda so Občine Mozirje, Nazarje, Ljubno, Lu-če, Solčava in Gornji Grad ter v spremenjenem odloku tudi Občina Rečica ob Savinji, ki ob nastanku zavoda še ni obstajala. Pobudo so naslovili tudi na svet zavoda. V čim krajšem možnem času naj bi občinski sveti in svet zavoda obravnavali uskladitve in dopolnitve odloka. Inšpekcijske službe so že pred časom od zavoda zahtevale, da dežurno in urgentno službo v določenem roku locira na enem mestu. Poleg tega se v Nazarjah izvaja javno zdravstvo, medtem ko sta v Mozirju obe zdravnici za-sebnici - koncesionarki. Tudi prostorsko je zdravstvena postaja v Nazarjah pripravljena na širitev, za katero že obstajajo idejni načrti. Nazarska občina je vlagala in je še pripravljena vlagati sredstva v gradnjo prizidka s pomočjo raznih razpisov, kar bi omogočilo selitev urgentne službe v Nazarje. Za enkrat se na razpise ne more prijavljati, saj sedež zavoda ni v njeni občini. Kljub pomembni problematiki, ki so jo župani obravnavali na srečanju že pred meseci, so svoje mnenje doslej podali le na Občini Nazarje z omenjeno pobudo in na Občini Rečica ob Savinji, kjer so podprli dopolnitev odloka in prenos sedeža v Nazarje. V dopolnitvi odloka bi se kot soustanoviteljica vpisala tudi reči-ška občina, kot naslednica bivše občine Mozirje. Mozirski občinski svet bi moral omenjeno problematiko obravnavati po dopustih. Po besedah župana Ivana Suho-veršnika bodo počakali na dopol- nitev odloka, ki ga bo obravnaval občinski svet. Potrdil je, da naj bi bilo v spremenjenem odloku Nazarje navedeno kot sedež zavoda, odločitev o tem pa bodo sprejemali občinski sveti po vseh občinah in svet zavoda. Za spremembo sedeža morajo soglasno odločitev sprejeti vse občine. Zaradi vse večjih težav pri organizaciji izvajanja javne službe v celotni Zgornji Savinjski dolini je torej najprej potrebno zagotoviti oziroma uskladiti formalne pogoje, neuspešno iskanje zdravnikov, ki bi prišli na podeželje, pa je že druga zgodba. Štefka Sem OBČINA LJUBNO Šteknerjeva hiša ne kvari več videza kraja Na Forštu na Ljubnem ob Savinji so v teh dneh zaključili dela na prenovi zunanjosti nekoč propadajoče Šteknerjeve hiše. Lepa in raz-gibanja zunanjost zgradbe je zdaj prišla povsem do izraza, kakšna bo vsebina v hiši, pa se lastnik Franc Firšt še ni povsem odločil. Hiša je bila dolgo prazna in je propadala ter močno kazila urejenost trga. Občina si je več let prizadevala, kako rešiti ta primer, na koncu pa je hišo kupil lastnik sosednje gostilne Pri brezi Franc Firšt. Z ženo sta se za nakup odločila že pred dvema letoma, a preden sta pristopila k obnovi hiše, je bilo treba pridobiti številna dovoljenja in dokumentacijo, saj je hiša, kot ves ožji del Ljubnega, varovana kot kulturni spomenik. »Prijavili smo se na razpis za sofinancerska sredstva. Pri tem nam je bila v veliko pomoč tako občina kot sodelavki na zavodu Savinja. Sami bi bili pri tej papiro-logiji čisto zgubljeni, oni pa ima- jo strokovno znanje in so se zares zavzeli za projekt in nam zelo pomagali, da je zdaj hiša dobila potreben izgled. Seveda se je vsa prenova izvajala pod strokovnim okriljem celjske enote zavoda za varstvo naravne dediščine,« je povedal Franc Firšt. V občini je še nekaj takih objektov, za katere lastniki ne skrbijo ustrezno, je povedal župan Fra- njo Naraločnik. »Občinskim svetnikom nameravam predstaviti predlog odloka o merilih in postopku za določitev nevzdrževa-nih objektov v občini Ljubno. Ta bo predvidel, kako določiti take objekte, da ne bodo vplivali na sicer urejeno zunanjo podobo in da bodo v skladu s prostorskim odlokom. Oblikovali bomo ustrezno komisijo, ki bo sestavljena tudi iz ustreznih strokovnjakov, občina pa bo pisno pozvala lastnike, naj pristopijo k sanaciji nastalega stanja.« Odlok bodo na Ljubnem pripravili v skladu z nedavno prejetim priporočilom, ki jih je občinam posredovalo ministrstvo za okolje in prostor. Gre za priporočila o izvajanju 6. člena zakona o graditvi objektov v zvezi s predpisanimi ukrepi za obvezno vzdrževanje objektov. Marija Lebar Prenovljena Šteknerjeva hiša na Ljubnem ob Savinji (Foto: Marija Lebar) NOVOST V PONUDBI BANKE CELJE Stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero Banka Celje je namenila komitentom in nekomitentom, ki želijo zmanjšati obrestno tveganje pri najemu stanovanjskega kredita, stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero. Prvih pet let odplačevanja kredita velja ugodna nespremenljiva nominalna obrestna mera, preostanek odplačilne dobe pa spremenljiva obrestna mera, sestavljena iz 6m Euriborja in fiksnega pribitka. Ročnost kredita je od 10 do 20 let. Ob najemu stanovanjskega kre- dita s kombinirano obrestno mero ima kreditojemalec možnost večje izbire in tudi odločitve o tveganju, ki ga je pripravljen sprejeti. Obrestno Iveganje se z najemom tega kredita zmanjša. Stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero dopolnjuje dosedanjo ponudbo Banke Celje d.d. na področju stanovanjskega kreditiranja in je po lastnostih kombinacija obstoječe ponudbe stanovanjskih kreditov z nespremenljivo in s spremenljivo obrestno mero. TR Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 ID Šolstvo, Objave MEDNARODNA KONFERENCA NA RECICI OB SAVINJI Z RICHARDOM COHENOM O prednostih in pasteh šolske in vrstniške mediacije Osnovna šola Rečica ob Savinji in Svetovalno-izobraževalni center MI sta ob pomoči partnerjev ameriškega veleposlaništva, pravosodnega ministrstva, urada varuha človekovih pravic in Društva slovenskih šolskih mediatorjev pripravila mednarodno konferenco pod naslovom Šolska in vrstniška mediacija. Tako je rečiška osnovna šola v sredo, 12. oktobra, gostila več kot tristo udeležencev iz 70 slovenskih osnovnih šol. Srečanje je bilo sestavljeno iz strokovnega dela, namenjenega ravnateljem in strokovnim sodelavcem, ter iz srečanja vrstniških mediatorjev. Medtem ko so v okviru slednjega potekale delavnice, je v strokovnem delu spregovoril osrednji gost, priznani trener šolske in vrstniške mediacije Richard Cohen iz School Mediation Associates iz ZDA. Cohen na tem področju deluje že dve desetletji in pol in je avtor številnih knjig ter priročnikov s po- dročja mediacije v šoli. V uvodu so udeležence pozdravili ravnatelj šole gostiteljice Peter Podgoršek, župan Vinko Jeraj, minister za pravosodje Aleš Zalar, svetnica varuha človekovih pravic Brigita Urh in predstavniki ministrstva za šolstvo in šport. Vodja centra MI in usposobljeni mediator Jani Prgic je spregovoril o prednostih in pasteh pri uvajanju ter izvajanju mediacije v šoli. Podal je tudi praktične napotke in opozo- Rečiška osnovna šola je 12. oktobra gostila več kot tristo udeležencev konference, med njimi tudi ministra za pravosodje Aleša Zalarja (drugi z desne). (Foto: Marija Šukalo) Richard Cohen je predstavil načine, kako premagati ovire pri uvajanju mediacije v osnovnih in srednjih šolah. (Foto: Marija Šukalo) ril na vplive kvalitetno izvajanega programa mediacije na življenje v šoli. Richard Cohen je ob podajanju lasnih izkušenj in rezultatov svetovnih raziskav s področja mediacije predstavil načine, kako premagati ovire pri uvajanju mediacije v osnovnih in srednjih šolah. Medi-atorka Zvonka Kladnik, sicer profesorica biologije in kemije, je ob pomoči rečiških osnovnošolcev pripravila simulacijo primera za starše. Udeleženci so lahko na praktičnem primeru spoznali inovacijski projekt, ki natančno prikazuje potek uvajanja in izvajanja mediaci-je v šoli. Na mednarodni konferenci, kjer so udeleženci spoznavali teoretične in praktične napotke za kvalitetno uvajanje mediacije tako v osnovni kot v srednji šoli, je poleg strokovnega dela potekalo neformalno povezovanje šolskih strokovnih delavcev in učencev - vrstniških mediatorjev, ki že uvajajo ali pa želijo uvajati tovrstne programe v svojih šolah. Tako je bilo srečanje na Rečici idealna priložnost za izmenjavo izkušenj in dela. Ob zaključku dneva je sledil še koncert, na katerem je ravnatelj Peter Podgoršek obiskovalcem podal zaključne misli o pestrem dogajanju preko celega dneva. V zabavnem delu so nastopili pevci in pevke otroških pevskih zborov OŠ Rečica, vokalna in plesna skupina, pevki Barbara Klinar in Saša Zamernik, harmonikarja Primož Zvir in Matija Veninšek ter ansambel Golte. Marija Šukalo Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje državnozbor-ske volitve, in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do volitev bodo Savinjske novice redno izšle šestkrat: 28. oktobra, 4., 11., 18., in 25. novembra ter 2. decembra. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. V primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik 6 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Iz občin OBČINSKI SVET MOZIRJE Obravnava številnih pobud in pripomb na dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Mozirski svetniki so na redni seji obravnavali obrazložitve in stališča do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) in okolj-skega poročila. Javna razgrnitev je potekala od 15. julija do 31. avgusta, javna obravnava je bila 24. avgusta. V času razgrnitve je bilo v knjigo pripomb in po elektronski pošti danih 33 pripomb. Načrtovalec OPN-ja je za omenjene pripombe pripravil strokovne obrazložitve in predlagal stališča do pripomb, le-te so obravnavali štirje odbori in komisija za sodelovanje pri pripravi OPN. Odbori so se z obrazložitvami na pripombe strinjali, ter sklenili, da načrtovalec v grafični del OPN-ja vključi določene pobude. Občinski svet se je moral do opomb opredeliti ter s tem omogočiti nadaljevanje predpisanega postopka priprave OPN. Podrobnejša stališča do pripomb sta svetnikom obrazložila predstavnik načrtovalca, podjetja Archi.ka Aleš Janžov-nik in občinska urbanistka Ljudmila Grom. Svetnike so zanimale posamezne pobude in ali je v odgovorih na pobudo navedeno, ali je le-ta upoštevana ali ne. Več vprašanj je bilo namenjenih Aleš Janžovnik je omenil, da stanovanjska gradnja na kmetijskih zemljiščih po mnenju kmetijskega ministrstva ni dopustna. (Foto: Štefka Sem) novogradnji in gradnji na kmetijah. Janžovnik je obrazložil, da ima kmetijsko ministrstvo glede tega zelo strog kriterij in da so posegi oziroma gradnja na kmetijskih zemljiščih možni le za namene osnovne kmetijske dejavnosti. Peter Širko je med drugim omenil, da so se občani pritože- vali, ker je bila javna obravnava v sejni sobi občine, kjer je bilo za vse premalo prostora in da bi obravnavo morali pripraviti v dvorani kulturnega doma. Župan Ivan Suhoveršnik je obrazložil, da so imeli vsi zainteresirani prostor v sejni sobi občine, večina je prostor zapustila takoj, ko je prejela odgovor na svojo pobudo. So bili pa načrtovalci na voljo za odgovore glede pobud tudi že pred javno obravnavo in tega termina se je po-služilo precej občanov. Glede na pripombe prebivalcev Preseke glede pozidave na tem območju je Suhoveršnik obrazložil, da je bila pobuda dana s strani lastnikov zemljišč na tem območju. Občina je na osnovi te pobude mnenja, da je pozitivno razmišljati o parceliranju in komunalni ureditvi zemljišč v okviru obstoječih hiš in je omenjeno pobudo podprla. Na tem območju bi se odprle možnosti novogradnje za več interesentov, zato ga je občina vključila v OPN. Zadnjo besedo o tem, ali se bo v Preseki gradilo ali ne, bo imelo kmetijsko ministrstvo, ki pa gradnji na kmetijskih zemljiščih ni naklonjeno. Štefka Sem SEMIČ Županje o konkretnih projektih glede enakih možnosti Na drugem delovnem srečanju so se v sredo, 12. oktobra, sestale slovenske županje in predstavnice Urada RS za enake možnosti. Gostja srečanja je bila Liss Schanke, predstavnica norveškega združenja lokalnih in regionalnih oblasti. Dogodka se je udeležilo osem od desetih slovenskih županj med njimi tudi nazarska županja Majda Podkrižnik. Srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom treh županj; semiške Polone Kambič, črnomalj- ske Mojce Cemas Stjepanovič in metliške Renate Brunskole v semiškem kulturnem centru. Vsebina pogovora se je nanašala predvsem na enake možnosti spolov, ki pri nas še vedno niso uveljavljene, kar priča že samo število županj, ki jih je v Sloveniji le deset. Tanja Salecl, direktorica urada za enake možnosti, je menila, da je zlasti na področju politike in gospodarstva za enakost spolov potrebno narediti še veliko. Po njenem mnenju pri zastopanosti žensk v družbe- Srečanje slovenskih županj v Semiču (Foto: Božo Vidmar, Radio Krka) nem življenju ne gre le za načelo demokracije in za človekove pravice, temveč za vključevanje vidika enakosti spolov v vse segmente naše družbe, predvsem pa v lokalni razvoj. Gostja iz Norveške Liss Schanke je predstavila norveški model povezovanja lokalnih skupnosti, spregovorila o projektih s področja enakosti spolov na lokalni ravni in o možnosti sodelovanja Slovenije in Norveške v okviru norveških finančnih mehanizmov. Govorila je še o norveških izkušnjah iz nekaterih področij enakosti spolov. V zadnjih desetletjih pri njih v politiki sodeluje veliko žensk. Tako jih je v parlamentu 40 odstotkov, v vladi jih je kar polovica in v lokalni politiki 38 odstotkov. Majda Podkrižnik je povedala: »Gostja je govorila o tem, da Norveška že štirideset let načrtno dela na človeških virih in spodbuja vključevanje žensk v politiko in gospodarstvo. To sedaj daje rezultate, saj imajo veliko žensk tudi v upravah zasebnih podjetij, cilj pa jim je doseči petde-setodstotno vključenost. Govorila je tudi o dobro razvitem prostovoljstvu, kar se mi zdi zelo pomembno tudi za nas in kjer bi lahko še izkoristili možnosti sodelovanja tudi v okviru norveški finančnih mehanizmov.« Marija Lebar Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 7 Iz občin, Gospodarstvo OBČINA LUCE Župan Radelj ob Dravi na delovnem obisku Minuli petek je na delovni obisk v Luče prišel župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik s sodelavcema. Sprejel jih je lučki župan Ciril Rosc, pri pogovorih in ogledu terena pa sta sodelovala še podžupan Tomaž Robnik in direktor občinske uprave Klavdij Strmčnik. Izmenjava izkušenj med obema občinama poteka že nekaj časa. Občini si ne po legi ne po številu prebivalstva nista preveč podobni. V občini Radlje živi več kot 6100 prebivalcev, v Lučki občini pa okoli 1.610. Kljub temu so našli marsikateri projekt, ki ga uresničuje ta ali ona in ga načrtuje tudi druga občina. Tako so si Lučani v Radljah pred časom ogledali delovanje režijskega obrata in načrte Radeljski župan Alan Bukovnik (desno) med pogovorom z županom Luč Cirilom Roscem (levo) (Foto: Marija Lebar) plavalnega ribnika. Radeljčane pa gu, ki so ga odprli lani. je tokrat predvsem zanimalo funk- S podobnim smučiščem v Ra-cioniranje lučkega smučišča v Lo- dljah nimajo najboljših izkušenj. Za upravljanje so ustanovili zavod, vendar smučišče kljub dokajšnjim vlaganjem ni zaživelo v taki meri, kot so pričakovali. Težave imajo tudi s preskrbo vode za umetno za-sneževanje. Lučki gostitelji so predstavili, kako deluje tukajšnje smučišče in poudarili, da občina sicer sodeluje, glavna gonilna sila delovanja smučišča pa so člani smučarskega društva in kluba v Lučah. Skupaj so si nato ogledali smučišče, ki je trenutno še poraslo s travo, na kateri se pase goveja živina. Sneg na Raduhi obeta, da zima ni več daleč, ko bo smučišče spet zaživelo in ko bo, kot so obiskovalci obljubili, prišla v Log smučat tudi ekipa radeljskih smučarjev. Marija Lebar KLS LJUBNO D.D., SAVINJSKO-ZASAVSKA GAZELA 2011 Velika vlaganja prinašajo rekordne poslovne rezultate Ljubensko podjetje KLS, v katerem razvijajo in izdelujejo zobate obroče vztrajnikov motorjev za avtomobilsko industrijo, bo po besedah direktorja Bogomirja Straška letos preseglo desetodstotno rast. Podjetje, ki je že drugo leto zapored prejelo savinjsko-zasavsko gazelo, ne popušča, ampak svoj trg še širi in premaguje konkurenco. »Smo kot alpinisti, ko pridemo na vrh in vidimo naslednji vrh, hočemo osvojiti tudi tega,« je povedal Strašek in poudaril, da danes v poslu poleg znanja največ šteje vztrajnost, delavnost, poštenje in pogum. VLAGANJA SE OBRESTUJEJO Letos so že presegli 50-odsto-tni tržni delež zobatih obročev za vztrajnike v Evropi in 13-odstotni tržni delež globalno. V svetu bo v tem letu prodanih med 61 in 62 milijonov kosov osebnih vozil, za katere KLS izdeluje zobate obroče za vztrajnike, ki jih bodo v ljubenskem podjetju letos proizvedli med osem in 8,2 milijona. Njihovi proizvodi so vgrajeni v avtomobile 28 znamk. Lani so povečali dobave za BMW, letošnje leto je zaznamovano s poglobljenim sodelovanjem s Toyoto, V KLS-u je več kot 90 odstotkov proizvodnje avtomatizirane in robotizirane. (Foto: Štefka Sem) pričakujejo tudi povečanje dobav za Volkswagnove motorje, ki je letos največji proizvajalec osebnih vozil na svetu. V podjetju se zavedajo, da je za doseganje dobrih rezultatov pomembno slediti oziroma prehitevati konkurenco. Vlaganja podjetja v razvoj in povečano proizvodnjo so zato velika. Letos bodo za modernizacijo proizvodnje namenili skoraj štiri, naslednje leto pa pet milijonov evrov. Posodabljanje proizvodnje, ki temelji na avtomatiza- ciji in robotizaciji proizvodnih procesov, je namreč pomemben del uspeha. V KLS-u je več kot 90 odstotkov proizvodnje avtomatizirane in robotizirane, kar jih uvršča v eno najbolj avtomatiziranih podjetij v panogi. LETOS REKORDNI REZULTATI V to, da so vsako leto še boljši in naprednejši, jih po besedah Stra-ška, žene nevarnost, ki jo predstavlja svetovna konkurenca in razmere v panogi. Pomemben del po- slovne politike so tudi dobri odnosi in medsebojno spoštovanje tako med zaposlenimi kot poslovnimi partnerji. Na to kaže že skulptu-ra ob vhodu v poslovno stavbo, ki so jo poimenovali Samospoštovanje. Krizo so tako rekoč izrabili, da so postali še močnejši in še boljši. »Nikoli se nismo zanašali na pomoč države, niti zanjo nismo prosili. Ko je bilo najhuje, smo se z lastnimi silami povzpeli do tu, kjer smo sedaj. Vse sile smo usmerili v delo in to se nam je obrestovalo,« je omenil Strašek, ki podjetje vodi že skoraj štirideset let. Letošnje leto bo po poslovnih uspehih rekordno, vse po zaslugi izboljšanih poslovnih procesov, kakovosti, pridobljenih novih kupcev. »Smo optimisti, ne vemo pa, kaj nas v prihodnosti še čaka. Prav gotovo se bomo potrudili, in smo tako pripravljeni, da bomo zaradi krize, če nas zopet doleti, klonili zadnji,« je optimističen direktor podjetja Mirko Stra-šek. KLS kot najuspešnejše podjetje med hitro rastočimi v savinjsko-zasavski regiji čaka še izbor za slovensko gazelo konec meseca, lani so osvojili srebrno gazelo. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Iz občin, Organizacije KRNICE, ZASELEK NAD MOZIRJEM Bodo kdaj pili vodo iz javnega vodovoda? Na javni vodovodni sistem je v Mozirju priključenih 76 odstotkov prebivalcev. Zaselek Krnice, streljaj oddaljen od Mozirja, spada k naselju Brezje. Prebivalci točijo pitno vodo iz lastnih rezervoarjev, a bi se z veseljem priključili na javni vodovod. Pa to ni edino, kar pogrešajo. Dvajset let potem, ko je v Slovenijo prišel internet, je ta predel še kar »bela lisa« na omrežju - informacijski avtocesti. NA KMETIJI Z MLADIMA GOSPODARJEMA BI VLAGALI V INFRASTRUKTURO Marija in Franc Letojne, po domače Zidarn, sta petindvajset let gospodarila na kmetiji, ki sta jo podedovala po teti in stricu. Zanje se je nabralo dovolj vode v domačem vodnjaku, ko pa sta v 80. letih prevzela posest, sta napeljala vodo iz studenca, zgradila zajetje, nato še eno in na to spodnje zajetje se je priključilo še pet uporabnikov. V zaselku sta bili včasih dve kmetiji. Pred šestimi leti so pogoreli Ostervuhovi, zdaj imajo njihovo zemljo v najemu Zidarni. Mlada gospodarja Vesna in Anton Korenjak sta izbrala živinorejo. Sedeminštirideset glav je trenutno v hlevu, večinoma pitancev. Mož še hodi v službo, Vesna pa se je po dvanajstih letih dela v Gorenju odločila za delo na domači zemlji. Brez zadrege spregovori o vsakdanu, smelih načrtih in željah. Ena od njih je solarna elektrarna na strehi: »Ne veš, kje bi še poiskal vir dohodka. Obvezno je treba poleg mesa najti še nekaj, če hočeš preživeti. Lega kmetije je »fajna«, a investicije bi zahtevale preveč. Iz evropskih sredstev smo že črpali za mladega prevzemnika in obnovo gospodarskega poslopja. Zdaj bi vlagali v infrastrukturo.« To so sicer že od nekdaj počeli. Za asfaltirano cesto so ne tako daljnega 89. leta večino sredstev zbrali krajani sami. Vesna zmajuje z glavo, ko ugotavlja, kako so morali prej vse sami vzdrževati, zdaj je pa cesta čez noč postala javna. Ne razume tudi tega, da se lahko novogradnja postavi tik ob javni cesti, od njih pa zahtevajo »štiri metre od meje«. V Krnicah je osemnajst prebivalcev, štirinajst se jih oskrbuje s pitno vodo iz njihovega zajetja. Preostali imajo svoje vodne vire, a zlasti v enem rezervoarju rado zmanjka vode. Robert Napo-tnik, poveljnik PGD Mozirje, je povedal, da so letos do 1. septembra samo v Brezje nad Mozirjem zvozili približno 170.000 litrov vode najmanj sedmim odjemalcem, med njimi tudi Korenjakom. Da še nimajo javnega vodovoda, je delno krivo tudi nezanimanje v preteklosti. Da pa nimajo interneta ... Z možem imata tri otroke, dve šoloobvezni: »V šoli jim rečejo, naj pogledajo doma na internet. Kako? Knjižnica je oddaljena, pa še delo na kmetiji ima svoj ritem.« V šoli nimajo kotička za take brez lastnega interneta, avtobus odpelje po pouku ... Na videz nepomembne težave lahko otrokom in staršem močno otežijo vsakdanjik. Zato bi še kako prav prišlo interne-tno središče v kraju, meni Vesna. KAJ PREDVIDEVAJO OBČINSKI NAČRTI? Osrednji in južni del občine Mozirje je dobro preskrbljen s pitno vodo, od Lepe Njive do Ljubije je načrtovan nov prevezovalni cevovod; za oskrbo naselij, v katerih še ni javnega vodovoda, pa bo dograjeno in na novo zgrajeno omrežje. So v teh načrtih zajeti tudi Krničani? O tem svetnik Robert Stropnik: »Sam večkrat govorim, da se lahko v centru pogovarjajo o urejenosti kraja in ne vem kakšni kabelski in internetni tv, ampak za krajana, ki živi samo nekaj kilometrov stran, je to drugorazre- Vesna Korenjak z najmlajšima (Foto: Andreja Gumzej) dna tema, saj nima na razpolago niti osnovnih infrastrukturnih sredstev. Torej, po moje je razvita občina tista, v kateri ima vsak še tako oddaljen krajan vodo, urejen dovoz in v zadnjem času tudi internet, brez katerega si v centrih življenja niti ne znajo več predstavljati. Veliko je bilo doseženega v letošnjem letu, ko se je končno začela uresničevati ideja oziroma prošnja krajanov, da bo prišel internet v vsako hišo, kar ste lahko prebrali v enih izmed prejšnjih številk Savinjskih novicah. Dolgoletna ideja o oskrbi s pitno vodo iz Ljubije pa tudi dobiva počasi svojo obliko. Na obnovljenem cevovodu, ki pelje v Šaleško dolino, je predviden velik priključek za občino Mozirje in tako je v idejnih načrtih že izrisana povezava oziroma dodatno napajanje z obstoječim vodovodom iz Letošča. Po teh načrtih je predvidena oskrba za celotno Lepo Njivo, Krnice, Brezje ter vse do Žekovca. Vem, da imajo tako župan, občinska uprava kot tudi svetniki občine Mozirje posluh za vsakega občana posebej, zato ne dvomim, da bomo kljub krizi s skupnimi močmi zmogli uresničiti te in še druge potrebne projekte ter tako postali res razvita občina v pravem pomenu te besede.« Zasebna vodna zajetja, nepovezani vodovodi oziroma starejši vodovodni sistemi sicer zagotavljajo preskrbo s pitno vodo, vprašanje pa je, koliko vode se izgubi zaradi ne povsem razvitega vodovodnega omrežja. Vode ni v neomejenem izobilju, sicer je ne bi bilo treba razvažati s cisternami. Še eno vprašanje pa je, kako lahko neprimerno vzdrževani rezervoarji slabšajo kakovost pitne vode. Andreja Gumzej VELENJE Toplica ostaja zvesta sejmu Vsakoletni jesenski sejem v Velenju so s svojo ponudbo popestrile tudi članice društva podeželskih žena Toplica z Ljubnega ob Savinji. V predstavitveno prodajnem paviljonu so obiskovalcem sejma ponudile mešano pecivo, ajdnek, domače rezance, medenjake »flosarčke« in srčke, štrudelj, orehovo potico in še kaj iz domače kuhinje. Predsednica društva mag. Metka Atelšek je o velenjskem jesenskem sejmu dejala, da »je bil zelo raznolik, prijeten, poln kulturnih in vzgojnih vložkov«. Na sejmu je potekala delavnica za otroke, organizirali pa so tudi srečanje pridelovalcev s kmetij in vrtičkarjev. Ob prisotnosti tet-ke Jeseni je bil to prav zares lep praznik Šaleške doline in širše. Jože Miklavc Stojnica Toplice je ponujala domačnost in srčke iz medenjakov. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 9 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije V SPOMIN Ivan Dolničar 1921 - 2011 V 91. letu starosti je v petek, 14. oktobra, po hudi bolezni umrl Ivan Dolničar - Janošik, borec Osvobodilne fronte slovenskega naroda, poveljnik XIV. divizije in dolgoletni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB ter nosilec spomenice 41. Rojeni Ljubljančan, ki mu ni bilo vseeno, kaj bo z usodo njegovega naroda, se je podal v partizane že v prvih dneh okupacije, se v boju kalil in napredoval po vojaški lestvici. Veliko vlogo je odigral tudi pri podpisu kapitulacije Nemčije, ki jo je v Topolšici podpisal general Alexander Lohr. Po koncu druge svetovne vojne je v Beogradu končal višjo politično šo- lo in vojaško letalsko akademijo. Njen načelnik je postal nekaj let pozneje. Po vojni pa je med številnimi nalogami, ki so mu bile zaupane, opravljal tudi naloge na zelo izpostavljenem področju za moralno politično delo in pravni sitem. Bil je tudi sekretar sveta za ljudsko obrambo, ki jo je vodil tedanji predsednik SFRJ Josip Broz Tito, pred upokojitvijo 1982 pa je bil dve leti sekretar predsedstva SFRJ. Leta 1990 je postal predsednik borčevske organizacije in tej funkciji ostal zvest trinajst let in pol. Po upokojitvi je veliko časa preživel tudi na Rečici ob Savinji. Leta 1991 je dobil zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v boju proti okupatorju in pri osamosvajanju Slovenije Javno je Dolničar zadnjič spregovoril 5. septembra letos, ko ga je v fužinskem domu upokojencev, kjer je živel z ženo, ob 90. rojstnem dnevu obiskal državni vojaški vrh ter vodstvo borčevske zveze. »Upokojeni general Ivan Dolničar je pomembno prispeval k uveljavljanju tistih vrednot narodnoosvobodilnega boja, ki so vgrajene v temelje današnje samostojne Slovenije in spominjali se ga bomo z vsem spoštovanjem,« je v sožalni brzojavki domačim zapisal Borut Pahor, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle. Tekst in foto: Marija Šukalo MUZEJSKA ZBIRKA MOZIRJE IN MOZIRJANI Z novimi eksponati še privlačnejša za obiskovalce Konec septembra so po vsej Sloveniji potekale prireditve v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine. Svoj delež k vseevrop-skemu praznovanju je prispevala tudi Osrednja knjižnica Mozirje s celodnevnim odprtjem in brezplačnim vodenjem po Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani. Slednja je postala bogatejša za več na novo pridobljenih muzejskih eksponatov iz življenja starih Mozirjanov. Obiskovalci dneva odprtih vrat so si lahko ogledali v naši dolini redek primerek voska iz cerkve sv. Miklavža v Ljubiji, katerega so svečarji ob nabirki prinašali na do- move krajanov. Vosek, ki ima obliko pogače, v njem pa sta še vedno kovanca iz 18. stoletja, je skoraj pol stoletja hranil nekdanji cerkveni ključar Janez Gregorc - Rajšter. V zbirki je po novem na ogled tudi več kosov oblačil za dojenčka iz začetka 20. stoletja, darovala jih je Nada Vukadinovič. Lepo ohranjena oblačilca so pritegnila pozornost priznane slovenske etnologi-nje, dr. Marije Makarovič. Z novo pridobitvijo se lepo dopolnjuje zbirka ostalih oblačil za odrasle, med katerimi so ženske praznične obleke in ženska oblačila za vsak dan. Novost je tudi več eksponatov, Muzejska zbirka je postala bogatejša za več na novo pridobljenih muzejskih eksponatov iz življenja starih Mozirjanov. (Foto: Tatiana Golob) ki sta jih darovali dve stari mozir-ski družini. Vukadinovičeva iz Pfe-iferjeve družine je darovala štiri kozarce iz gostilne Pri Jelenu, datirane v drugo polovico 19. stoletja. Posodje iz začetka 20. stoletja iz nekdanje gostile Pri Frenkoviču, ki se je nahajala na Tratah, je darovala Magda Rajer Kočar iz Nove Gorice. MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Še veliko je zanimivih predmetov, ki si jih obiskovalci muzejske zbirke lahko ogledajo. Knjižnica Mozirje si še naprej prizadeva za bogatenje zbirke in naproša vse lastnike kakršnihkoli zanimivih predmetov iz zgodovine Mozirja ter okolice, da le-te darujejo in s tem omogočijo njihov ogled širši javnosti. Tatiana Golob Tone Pavček: Juri Muri po Sloveniji Priznani in priljubljeni slovenski pesnik je že pred leti je z likom Jurija Murija in njegovimi dogodivščinami po Afriki navdušil mlade bralce. Tokrat se Juri Muri vrača na sončno stran Alp, kjer s svojim zvestim prijateljem Bongom po dolgem in počez prevandra Slovenijo. Pavčkova nova pesnitev je niz spretnih, duhovitih verzov ter napetih dogodivščin obeh junakov, ki na svoji poti doživita marsikaj zanimivega in napetega. Hkrati pa je knjiga pravi mali geografski vodnik po zanimivostih in skritih kotičkih naše dežele ter njene zgodovine. Oboje je spretno vtkano v besedi- lo, mlademu bralcu pa zato ponuja tako obilo zabave kot poučnega gradiva. Qoi Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO Z motornimi sanmi do informacij o varovanju narave v Smrekovškem pogorju! Na Turnovki, najvišji točki priljubljene planinske destinacije ljuben-skih planincev -- planine Travnika, se je 8. oktobra v pravih zimskih razmerah zbrala pisana druščina ljubiteljev planin in naravnega okolja. V organizaciji Zavoda RS za varstvo narave Območne enote Celje, Naravovarstvene zveze Smrekovec in Planinskega društva Ljubno ob Savinji je bila pri tamkajšnjem razglednem stolpu skromna slovesnost ob odkritju informacijskih tabel, ki so postavljene na samem stolpu in tudi pri Koči na Travniku. Vsebina tabel na primeren in nevsiljiv način ponuja osnovne informacije o naravnih vrednotah Komna in Travnika. Na takšen način naj bi poskusili obiskovalce vzpodbuditi k odgovornejšemu odnosu do redkih rastlinskih in živalskih vrst ter drugih oblik dragocene naravne dediščine na celotnem območju Smrekovškega pogorja, je v pozdravnem govoru prisotnim poudarila predsednica Naravovarstvene zveze Smrekovec Irena Br- Voznik motornih sani je že prvo sneženo dopoldne prihrumel na območje, kjer so ljubitelji narave pripravili slovesnost. Odkritje informacijskih tabel na Trnovki (Foto: Franjo Atelšek) ložnik. Brložnikova se je ob tej priložnosti zahvalila prisotni vodji celjske enote zavoda za varstvo narave Mojci Tomažič, da so prisluhnili ideji in v dobršni meri pripomogli k postavitvi tabel, ki so jo predlagali v zvezi. Vsebino postavljenih tabel je predstavil predstavnik zavoda Gregor Kalan, planinsko društvo je odstopilo prostor za namestitev, poskrbelo pa je tudi za samo postavitev in za prijetno sobotno druženje planinskih prijateljev na Travniku. Da je bil dogodek res nepozaben in še bolj pomenljiv, ga je kot v posmeh ob zaključku kulturnega programa prekinil hrup motornih sani z objestnežem, ki je že prvo sneženo dopoldne prihrumel na območje, ki je podrobno opisano na novo odkritih tablah, a je le streljaj od njih moral priznati, da je narava vendarle še vedno močnejša od človekove objestnosti. Le kako dolgo še? Franjo Atelšek NATEČAJ MOJA NENAVADNA SLOVENIJA Fotografija Jana Zajca bo krasila številna veleposlaništva Predsednica Združenja ženevskih Slovencev dr. Eva Dimčovski je ob dvajsetletnici Slovenije organizirala fotografski natečaj Moja nenavadna Slovenija. Le-ta se je zaključil v začetku oktobra in med prispelimi fotografijami je šestčlanska komisija izbrala dvanajst najlepših fotografij, ki prikazujejo lepote Slovenije. Med nagrajenci je tudi Jan Zajc z Ljubnega ob Savinji, ki je osvojil tretjo nagrado za fotografijo Sorškega polja. Nagrajene slike, bodo prvič predstavljene na novoletni večerji misije Republike Slovenije pri OZN v Ženevi in Združenja ženevskih Slovencev konec novembra v Ženevi. Nagrajene fotografije bodo za tem gostovale na veleposlaništvih, misijah in drugih združenjih Slovencev po svetu. Jan Zajc se že nekaj let posveča fotografiranju in redno sodeluje na raznih natečajih. Za svoje fotografije je prejel že marsikatero nagrado, le-te pa mu niso merilo in pogoj za sodelovanje ne natečajih. »Sto švicarskih frankov, kolikor je nagrada za tretje mesto na tem natečaju, ni pomembnih, več je vredno to, da bo moja fotografi- Jan Zajc je s fotografijo Sorškega polja osvojil tretje mesto na natečaju Moja nenavadna Slovenija. (Foto: Štefka Sem) ja Sorškega polja krasila številna veleposlaništva in druge ustanove po svetu. S tem je dosežen cilj, ki si ga postavim, ko prevozim številne kilometre za en dober posnetek,« je povedal Zajc. Kot velik ljubitelj narave veliko časa preživi v iskanju njenih posebnosti, ki jih potem ovekoveči skozi objektiv. Na roko mu gre tudi okolje, v katerem živi, saj je polno naravnih lepot. Njegov hobi je počasi prerasel v posel, saj se od letošnjega leta s fotografiranjem ukvarja tudi poklicno. Svoja dela je razstavljal na številnih skupinskih razstavah, v prihodnjem letu pa načrtuje samostojne razstave. Štefka Sem Savinjske novice št. 42,21. oktober 2011 Ljudje in dogodki, Čestitke VRTEC REČICA OB SAVINJI Tetka Jesen prinesla novi oddelek vrtca V prostorih občinske stavbe na Rečici ob Savinji so septembra odprli peti oddelek vrtca. V njem je prostora za 24 predšolskih otrok. Tako je prostor, kjer so do sedaj do-movali likovniki, dobil novo vsebino, otroci pa varstvo. Prostore sta 6. oktobra svojemu namenu predala župan Vinko Jeraj in ravnateljica vrtca Ana Rebernik. Slavno-sti dogodek so s kulturnim programom pospremili varovanci vrtca in njihove vzgojiteljice. Hkrati je bila to priložnost za praznovanje prihoda tetke Jeseni. Po besedah Vinka Jeraja je bilo v prenovo oddelka vloženih 22 tisoč evrov. Ta znesek je zadostoval za zamenjavo južne stene in dotrajanih oken, ureditev igralnice in garderobe, saniranje električne in vodovodne napeljave ter ogrevanja. Postavili so tudi novo razsvetljavo ter jo obogatili z novo opremo. »Novi oddelek je tisto najboljše, kar lahko poleg dobrih vzgojiteljic in vzgo- jiteljev ponudimo našim otrokom na poti do prvih samostojnih korakov,« je izpostavil župan. Tudi ravnateljica vrtca Reberni-kova ni skrivala zadovoljstva ob novi pridobitvi in poudarila, da vrtec na Rečici obiskuje skoraj petdeset odstotkov vseh otrok, ki bivajo v občini. V drugem delu so si otroci in njihovi starši lahko ogledali igri- co o dedku in puljenju repe, ki so jo pripravile strokovne sodelavke vrtca. Ob tem so z doživetim nastopom nasmejale starejše občinstvo in požele veliko zanimanje med najmlajšimi. Sladke jesenske dobrote in kostanj ter kulinarične mojstrovine mamic in babic pa so bile pika na i v sončnem popoldnevu. Marija Šukalo S sestavo magnetkov sta igralnico odprla župan Vinko Jeraj in ravnateljica Ana Nuša Rebernik. (Foto: Marija Šukalo) VRTEC MOZIRJE Obe enoti Vrtca Mozirje, tako tista na Rečici kot matična v Mozirju, sta v svojo sredo povabili tudi otroke, ki drugače vrtca ne obiskujejo. V tednu dni so organizirali obilico različnih delavnic ter drugih aktivnosti. Rdeča nit so bili tokrat Smrk-ci iz Smrčje vasi, saj se je vse vrtelo okoli njih. Smrkci so trenutno zelo popularni in prepoznavni, zato so strokovne delavke vrtca na to temo pripravile več delavnic. Iz gline in balonov so otroci izdelovali Smrkce, iz časopisnega papirja so izdelovali in barvali gobe, obiskala sta jih ata Pester teden Smrk in Smrketa, gledali so risanke in se igrali v kotičkih. Poleg tega so jim vzgojiteljice naredile čutno pot, na kateri so otroci spoznavali različne materiale, se jih dotikali in jih prepoznavali. Otroci so uživali in se šalili ob besednih igrah in šalah modrih Smrk-cev, razvijali so umetniško predstavljivost in krepili svojo domišljijo ob oblikovanju različnih materialov. Učili so se uporabe matematičnih operacij ter simbolov. Vzgojiteljice, predvsem pa ravnateljica Ana Rebernik so bile vesele, saj se jim ob tednu odprtih vrat vsako le- odprtih vrat Otroci so v igrici spoznavali različne osebnostne značilnosti Smrkcev in neprijaznega Gargamela. (Foto: Benjamin Kanjir) to pridruži več otrok, ki drugače od- da že prihodnje šolsko leto vključi-sotnost staršev preživljajo v doma- li v katero izmed starostnih skupin. čem varstvu, z željo, da bi se mor- Benjamin Kanjir 12 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 C Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik KRIZNO OBDOBJE Po letu 1930 je tudi država SHS občutila svetovno krizo. Plačilna sposobnost kupcev lesa in izdelkov iz Nazarij je bila občasno kritična. Tako je bilo seveda mogoče, da plače delavcem niso bile v celoti izplačane oziroma so bile izplačane z zamudo. Inž. Žumer je poskrbel, da se je v Vrbovcu ustanovila poslovna enota Prve delavske hranilnice in posojilnice Ljubljana. Pri ustanovitvi je veliko pomagal tedanji pater frančiškanskega samostana Kerubin. V Nazarjah je bil zelo ugleden in vsestransko angažiran v življenju kraja. Naj omenimo prve vodje hranilnice: Franc Hren, Zdravko Klemše in Anton Komar. Člani hranilnice, ki je delovala po zadružnih pravilih, so vplačali pristopnino. Poslovali so vsako nedeljo. Hranilnica je poslovala vse do prihoda okupatorja. Namen lastne hranilnice je bil pomagati družinam delavcev s posojili tedaj, ko niso bile izplačane polne plače. Seveda so delavci v dobrih časih v Nazarjah tudi varčevali in si tako zagotavljali prihranke za težke čase. DELAVSKI KONZUM V NAZARJAH Iz že navedenih razlogov je bilo treba pomagati delavcem z redno preskrbo. Uprava je predlagala delavcem ustanovitev lastne trgovine. Ta je dejansko nastala v graščini Vrbovec. V njej so mogli delavci kupovati na up, imeli so knjižice, s katerimi so kupovali in tudi plačevali, ko je zapadel dolg. Ustanovili so poseben odbor konzuma, v katerem so delovali: Zdravko Klemše, Jože Cilenšek in še drugi člani. Zanimivo, od samega začetka je bil v odboru tudi inž. Alojz Žumer. Konzum pa je imel izpostavo še v Spodnji Rečici (nekoč Klemenčič). Naj naštejemo še poslovodje, ki so službovali v trgovini: Ivan Bitenc, Janko Avsenak in Pepi Remic. V podružnični poslovalnici je delala Tončka Remic, za njo pa Franc Miklič. Za poslovanje konzuma je jamčila uprava Marijingrada, ki je skrbela za nabavo cenenih živil iz južnih krajev, predvsem iz Vojvodine. Delavski konzum je posloval vse do prihoda okupatorja. PROTEST PROTI DIKTATURI Kralj Aleksander je 6. januarja 1929 ukinil Nazarje in Marijingrad (3) ustavo in razpustil parlament. Začelo se je obdobje diktature, ki je seveda najbolj prizadelo proletariat, zato so se delavci upirali takšnemu početju Beograda. Kako je bilo v Nazarjah, mi je leta 1978 pripovedoval Franc Hren: »Naši ljudje so bili tiste čase, kar se tiče politike, precej nerazgledani. Delavci so se šele začeli zavedali nujnosti povezovanja v sindikalne organizacije. Skupina delavcev se je zbrala na upravi, kjer jim je inž. Žumer pojasnil, kaj se plete v državi in kaj naklepa kralj s svojo diktaturo. Na njegovo pobudo smo se priključili protestni akciji v dolini. Šlo je za raznašanje in lepljenje letakov in plakatov s protirežimsko vsebino. Te plakate je risal slikar Ivan Dolenc na Rečici. Sodelovala je tudi neka ženska iz Radmirja, ki je prav tako slikala 7. februarja 1934 na Planici ustanovili TD Skala Nazarje kot podružnico jeseniškega društva TD Skala. Kar je posebej treba omeniti, tedaj so organizirali v sestavi društva tudi prvo planinsko reševalno službo v naši dolini. Poslej so imeli redna smučarska tekmovanja na Planici in še kje drugje. KULTURNIŠKO DELOVANJE V NAZARJAH Nazarski delavci so se povezovali tudi v kulturne skupine. Imeli so pevski zbor, godbo na pihala in dramsko skupino. Prvi pevski zbor je vodil trgovski pomočnik v Delavskem kon-zumu Janko Avsenik. Izhajal je iz znane glasbene družine v Rajhenburgu. Delavsko godbo je sprva vodil Matjaž Bider, pod njegovim Nazarska delavska godba v tridesetih letih. Četrti z leve sedi Franc Es, kapelnik. plakate. Pozneje smo dobili tiskane plakate, ne vem, kje jih je inž. Žumer dobil. Spominjam se tovarišev Ludvika Viranta, Jožeta Muniha, Franca Šinkarja in Antona Komarja, ki so poleg mene raznašali plakate. Seveda je plakatiranje povzročilo ukrepanje oblastnikov. Stanoval sem v graščinski hišici sredi obratov. Nekaj dni po naši akciji plakatiranja je bila stroga hišna preiskava. To delo so opravili gornjegrajski orožniki. Mi smo računali na to, da bodo prišli preiskovat in seveda smo vse lepo pospravili, da ni bilo nič najti, kar bi orožnike zanimalo. Tudi inž. Žumra so zasliševali, vendar mu niso prišli do živega, vsi drugi pa so skrbno molčali. Ljudje pa so še dolgo govorili o zasmehujočih plakatih, namenjenih kraljevi diktaturi.« USTANOVITEV TD SKALA Med nazarskimi delavci so širili smisel za pohajanje v planine. Zato so povabili medse člane Turističnega društva Skala z Jesenic in dne vodstvom je godba imela prvi nastop 26. julija 1935. Pozneje je godbo prevzel Franc Es, ki je bil tudi skladatelj številnih skladb za pihalne godbe. V Delavski pravici (glasilo JSZ) so leta 1935 pisali o nastopu godbe na pihala v Nazarjah. Hkrati pa so poročali o začetku gradnje kulturnega doma, »ki mora zrasti, čeprav delavci ne bodo mogli kaj prida prispevati za stroške, bodo pa delali kulok (prostovoljno delo)«. Opozarjali so dalje, »da je v solidarnosti moč, saj močna delavska zavest, strumna delavska organizacija, godba in naš bodoči dom, bodo dika Nazarij v bodočih letih«. Morda je bil ta vpogled dogajanja v Nazarjah v časih, ko je rasla kulturna in delavska zavest, ko so nastajale prve oblike industrijske proizvodnega dela v lesarstvu in ko se je kraj dokaj hitro razvijal v prijazno naselje dobrih ljudi, potreben. Marsikaj zanimivega pove sedanjemu rodu o marljivih prednikih, ki so ustvarjali temelje za gospodarski razvoj in kulturno preobrazbo. Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 13 Ljudje in dogodki, Čestitke OBISK NOVINARK IZ KIJEVA Promocija Slovenije in Mozirja V muzejski zbirki so Ukrajinke skozi razstavljene eksponate in razlago muzejskega sodelavca Matije Blagojeviča (desno) dobile vpogled v bogato kulturno dediščino nekdanjih Mozirjanov. (Foto: TG) Dan posvečen dušam Konec septembra je Mozirje obiskala skupina novinark in urednic različnih ukrajinskih časopisov ali revij. V Slovenijo so prišle preko velenjskega podjetja Gorenje, ki ima v Kijevu v Ukrajini eno izmed svojih predstavništev. Glavni namen njihovega obiska je bil promocija Gorenja in Slovenije v Ukrajini. Poleg Šaleške doline so si ukrajinske predstavnice tiskanih medijev ogledale tudi Zgornjo Savinjsko dolino, med drugim Golte, Mozirski gaj in Mozirje. Po besedah direktorja komerciale v ukrajinski podružnici Gorenja Vitali- DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Približuje se noč čarovnic in dan spomina na mrtve. Jeseni grobove radi popolnoma preuredimo ali vsaj zamenjamo sezonske rastline. Nekateri grobovi so zasajeni s trajnicami, ki se z leti preveč razrastejo in postanejo starikavi. V tem primeru moramo razmisliti, kako bi grob zasadili na novo. Koliko prostora bomo namenili rastlinam, kakšen delež zavzema kamnita plošča in koliko prostora bomo namenili pesku. Grob je kot nekakšen aranžma iz cvetja, čeprav so elementi nagrobni spomenik, plošča, rastline, vaza, sveče in pesek. Vsi našteti elementi morajo biti v nekakšnem sorazmerju, tako kot v aranžmaju. Razporeditev elementov je lahko simetrična ali asimetrična. Nagrobni pesek: Ko izbiramo peske za grobove, velja pravilo, da naj bo čim manj različnih barv. Izberemo ga glede na barvo nagrobnega kamna. Ta naj bo za odtenek drugačna od barve kamna ali bela. Na razpolago je tudi rdeče rjavkast in zelen. Izbira rastlin: Izberemo med rastlinami pokončne rasti in tistimi, ki se razraščajo pokrovno. Sadimo jih v skupine. Nekatere imajo drobne liste, druge večje, najlepše je, če jih pestro izmenjujemo med sabo. Če gre za manjši grob, posadimo raje manj različnih rastlin, vendar vsaj dve ali tri enake v eno skupino. Tak način zasaditve ustvari mir in urejenost v nasadu. Za dekoracijo med rastlinami služijo tudi lesni sekanci ali zdrobljeno lubje. So koristni, so lepi in hkrati preprečujejo plevelu, da bi se na hitro razrasel. Sveče in aranžmaji: Najbolje je, da aranžma postavimo sredi zdrobljenega peska ali na marmornato ploščo. V skladu s celotno urejenostjo groba mora biti tudi oblika aranžmaja, barva in vrsta cvetja. Svečam navadno namenimo posebno mesto. Noč čarovnic: ali halloween je že stoletja ena najbolj čarobnih in strašljivih noči v letu. Je noč moči, ko je tančica med našim svetom in onostranstvom najtanjša. Noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po zemlji. Korenine tega praznovanja segajo v obred izkazovanja spoštovanja do naših prednikov. Na ta dan naj bi se bili duhovi mrtvih sposobni pomešati med žive. Ogenj, ki so ga med praznovanjem kurili, naj bi odganjal duhove, vile, čarovnice in demone, ki naj bi bili sestavni del sprevoda. Da bi se prebivalci skrili pred duhovi, so se oblekli v kostume iz kož in na glavah so nosili maske živali. Nekaj pravljične skrivnostnosti vnesite tudi v svoj dom. Kako pripraviti bučo? Izbrati moramo pravo bučo. Mora biti čim bolj sveža, s čvrstim steblom in skorjo, brez udarnin in vdolbin. Spodnja stran naj bo čim bolj ploska, da se ne bo kotalila okrog. Iz buče izrežite pokrov - zgornji del buče s steblom. Ko ga boste izrezali, ga boste še potrebovali, saj ga boste dali nazaj na vrh. Odstrani- ja Korotkyja, ki je novinarke spremljal, so bile slednje nad lepoto in pestrostjo naše dežele prijetno presenečene. V Mozirju so si najprej ogledale cerkev sv. Jurija, kjer so se jim po krajši predstavitvi zgodovine cerkve in kratkemu orgelskemu koncertu predstavili še Mozirski koledniki z venčkom slovenskih pesmi. Obiskale so tudi Muzejsko zbirko Mozirje in Mo-zirjani. V svojo deželo so se vrnile z lepimi vtisi, njihova promocija v medijih pa bo mogoče k obisku naših krajev spodbudila še več Ukrajincev. TG umrlih te meso in semena. Položite si jo v naročje, tako da vam ne bo uhajala iz rok. Obrazno skulpturo izrežite čim bolj kreativno. Če jo želite pokriti, ko bo v njej gorela svečka, morate narediti dimnik, in sicer prižgite svečo ter zaprite s pokrovom. Nato opazujte, kje bo počrnela in tam izrežite luknjo, ki bo služila kot dimnik. Notranjo stran (mehko stran) pokrova potresite s cimetom. Ko boste prižgali svečo in bo vročina zajela cimet, bo vaša buča oddajala prijeten vonj. 31 oktober se približuje in takrat je čas, ko boste te lepo izrezljane rumene buče posta- vili na mizo, okensko polico, balkone, v njih prižgali svečke in tako odgnali zlobne duhove. Poznamo od 750 do 850 različnih vrst buč po celem svetu. Darinka Presečnik 14 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki PREDAVANJE DR. PETRA WEISSA NA RECICI OB SAVINJI Dlje ko potujemo v preteklost, manj je zapisov za zanamce Kulturno-umetniško drušlvo Utrip je gostilo dialektologa dr. Petra We-issa. V rečiški osnovni šoli so z gostom pripravili zgodovinsko uro in »natrosili« Drobtinice iz rečiške cerkvene zgodovine. Po Weissovem mnenju se neredko zgodi, da o dogajanjih, ki so potekala dolga stoletja, nimamo zabeleženo ničesar. Zapisani so le mejniki, kot je omemba Rečice pred 780 leti, ki je povezana s takratnim sojenjem kmetoma iz Vo-loga. Zapisi sledijo tudi o cerkvah, ki so jih pregledovali škofje. Iz teh vizitacij je razvidno, v kakšnem stanju so bili sakralni objekti, ob njih pa so omenjeni dogodki, ki so botrovali takemu stanju. Za Rečico in njeno okolico je vsekakor zelo pomembna vizitacija Tomaža Hrena. Ti zapisniki - protokoli so objavljeni, zato se ve, kako so cerkve izgledale, v kakšnem stanju so bili objekti. V preteklosti, okrog leta 1630, so namreč večji del bili še leseni. Vzrok, da ne vemo veliko o dogajanjih pred več stoletji, je tudi slaba pismenost. Weiss je prepričan, da je bilo zelo malo tistih, ki bi znali pisati, še manj pa tistih, ki bi to prebirali, zato ni naključje, da je dogajanje na našem ozemlju povezano s cerkvijo. Prav tako pa bolj kot potujemo v preteklost, ve- čja je verjetnost, da so se dokumenti izgubili ali pa so bili zaradi kakšne nesreče uničeni. Ena takih je bil za Rečico požar 1799. leta, ko je zgorela cerkev in večji del trških hiš. Ob zaključku druženja na zgodovinski uri se je razvila debata, v kateri so sodelovali udeleženci, saj so jim ob » drobtinicah« ki jih je posredoval govorec, porajala številna vprašanja. Marija Šukalo Dr. Peter Weiss je poudaril, da je o Rečici veliko zapisanega tudi v knjigi o gornjegrajski dekaniji. (Foto: Marija Šukalo) MOZIRSKI SKAVTI PRAZNOVALI Deset let doživetij in preizkušenj Pred desetletjem, ko je vodenje mozirske župnije prevzel Sandi Koren, je v Mozirju zaživela tudi skavt-ska organizacija. Na njegovo in pobudo takratne katehistinje Barbare Simonič se je zbralo trideset mla- lu pridružili malo mlajši izvidniki in vodnice, pred petimi leti pa še najmlajši volčiči in volkuljice. Skavti se redno tedensko srečujejo in se spoznavajo z različnimi vrednotami, učijo se sobivanja, Torto sta prerezali prva stegovodinja Barbara Simonič (levo) in sedanja Julija Remenik. (Foto: Benjamin Kanjir) dih, ki so oživili duh skavtstva in se podali po poti ustanovitelja Bade-na Powella. Ustanovili so steg Mozirje 1 in se pričeli pripravljati na slovesne zaobljube. Učili so se preživetja v naravi in v sozvočju z Bogom. Ob tem sta jih vodili predvsem dve vrednoti. Ljubezen do drugih ljudi in medsebojno spoštovanje. Steg je iz leta v leto rasel, najstarejšim popotnikom in popotnicam so se kma- katerem so se v besedi in sliki sprehodili skozi ta leta. Staršem in ostalim gostom so predstavili dosedanje delo in upe, da bo njihova organizacija še rasla in se krepila. Župnik in duhovni skavtski asistent Sandi Koren je daroval zahvalno mašo. Po njej so se ljudje zadržali okoli cerkve in se posladkali s torto, ki sta jo svečano prerezali Barbara Simonič in Julija Remenik. Benjamin Kanjir ljubezni do ljudi in narave. Izvajajo različne projekte, podajajo se na zi-movanja in v poletnem času organizirajo taborjenja. Letošnje je bilo prav posebno, saj so se v Kočevskem rogu zbrali skavti vseh mo-zirskih vej. Zadnje tri dni so se jim pridružili tudi starši, ki so se na ta način seznanili z njihovim delom in načinom življenja. Ob deseti obletnici delovanja so mozirski skavti izdali tudi zbornik, v Vaša pošta Savinjske novice št. 43, 28. oktober 2011 11 Ljudje in dogodki SAVINJSKI TROBILNI KVARTET Razgibali obiskovalce tržnice V okviru dogajanj v Bohačevem toplarju, ki jih organizira Občina Nazarje, je na začetku oktobra na kmečki tržnici zaigral znani in priljubljeni Savinjski trobilni kvartet. Fante in njihovo glasbeno udej-stvovanje je predstavil član kvarteta Miran Šumečnik. Tržnico je obiskala tudi županja Majda Pod-križnik in nagovorila prisotne. Savinjski trobilni kvartet sestavljajo Miran Šumečnik, Andrej Mi-kek, Tomaž Podlesnik in Roman Podlesnik, ki pa nista v sorodu. Vsi štirje sodelujejo v Godbi Zgornje Savinjske doline, igrajo pa tudi v drugih sestavih. Roman Podlesnik še študira na akademiji za glasbo, Miran Šumečnik in Tomaž Podle-snik pa sta tudi dirigenta dveh pihalnih orkestrov. Slednji je letos za ŽUPNIJA BOČNA Blagoslov za varnost pri uporabi traktorjev svoje glasbeno udejslvovanje prejel priznanje občine Luče. Z vedrimi zvoki so popestrili sobotno dopoldne v toplarju. Županja Podkrižnikova je zbranim povedala nekaj besed o tem, kaj je pred kratkih o pridelavi domače hrane na srečanju v Šoštanju povedal kmetijski minister mag. Dejan Židan. Menila je, da je prav, da bi kupci večkrat posegali po domači ponudbi na kmečki tržnici. Tudi sama redno obiskuje tržnico in kupuje pridelke domačih pridelovalcev. Prisotne je še spomnila na ogled prvega in drugega gumna, kjer sta razstavi Nazarje skozi čas in izdelki zgornjesavinjske domače in umetnostne obrti. Marija Lebar Traktorje je blagoslovil župnijski upravitelj Ivan Šelih. (Foto: Marija Lebar) V Bohačevem toplarju so tokrat zaigrali člani znanega in priljubljenega Savinjskega trobilnega kvarteta. (Foto: Marija Lebar) Ivan Šelih, župnijski upravitelj v Bočni, je povabil lastnike, da 2. oktobra k blagoslovu pripeljejo svoje traktorje. V naši dolini tradicionalno poteka blagoslov konj, tokrat pa so bili tega deležni jekleni konjički. Odziv na povabilo je bil presenetljiv. Cerkev je bila polna, še posebej, ker je bil med mašo tudi krst malega Luka, na travniku pred cerkvijo pa so lepo v vrstah stali traktorji in čakali na blagoslov. Bili so prava paša za oči, različnih izdelovalcev in različnih letnikov, nekateri tudi lepo okrašeni z zelenjem in cvetjem. K slovesnosti so povabili tudi zaposlene mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Ce- lje. Koordinatorka Štefka Goltnik je zbranim predstavila, s kolikšnim številom traktorjev so opremljeni slovenski kmetje in kako pomembna je varna uporaba teh strojev, saj vsako leto v nesrečah z njimi v Sloveniji umre okoli 20 voznikov. Šelih je poudaril, kolikšno pomoč kmetu pri njegovem delu nudijo sodobni stroji, med njimi traktorji. Da pa bi bilo to delo še bolj uspešno in brez nesreč, je stroje blagoslovil. Krajani so pripravili presenečenje in vsakemu udeleženemu vozniku traktorja v spomin na dogodek podarili majico. Vsi skupaj so se ob prijetnih zvokih družinskega ansambla Zavolovšek zadržali v prijateljskem druženju. Marija Lebar ŠMARTNO OB DRETI Tetka Jesen prinesla jesensko vzdušje in vreme Prvi četrtek v oktobru je Šmartno ob Dreti obiskala tetka Jesen. Najbolj so se je razveselili šmarški otroci iz podružnične šole in vrtca, ki so ji pripravili prijetno dobrodošlico. Ceprav imajo radi poletje in sonce, so jo veselo sprejeli s pesmijo, plesom in igrami. Skrbna tetka je otroke obdarila z jesenskimi dobrotami: grozdjem, jabolki in orehi. Otroci so se zabavali v ustvarjalnih delavnicah, pekli jabolka in kostanj, medtem ko so očetje pridno prešali ja- Šmarški otroci so tetki, ki obdarja z jesenskimi dobrotami, pripravili prisrčno dobrodošlico. (Foto: Štefka Sem) @ bolka. Številnim staršem so se pridružile tudi šmarške ženske, ki so ličkale koruzo in pletle. V jesensko dekoracijo oblečeno šolsko igrišče je bilo polno koruze, buč in ostalih pridelkov. Praznovanju prihoda jeseni se je pridružil tudi ravnatelj Jože Kavtičnik, zadovoljen, da imajo otroci ob šoli lepo urejen prostor, na katerem se lahko igrajo, uživajo in sprejemajo pomembne obiske, kot je bila tokrat tetka Jesen. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi OSNOVNA SOLA MOZIRJE Prvi tehniški dan V tednu otroka smo v Osnovni šoli Mozirje izvedli tehniški dan z naslovom Prometna in požarna varnost. Namenjen je bil učencem od prvega do petega razreda, vključno s podružnicama Lepa Njiva in Šmihel. Za praktični prikaz ob morebitnih nesrečah so poskrbele različne službe in prostovoljna društva. A.M. Miklavc je pripeljal poškodovano vozilo, kjer so »vkleščenega« šoferja rešili gasilci PGD Nazarje, za poškodovance je poskrbela reševalna služba Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, ogenj na štedilniku so pogasili gasilci PGD Mozirje, za prometno varnost pa so poskrbeli policisti PP Mozirje in PP Celje. Učenci so spoznali samozaščitno in preventivno vedenje ter prepoznavali nevarnosti na področju cestno-prome-tne, požarne in splošne varnosti doma, v šoli, med prijatelji, v družbi in na prostem. Želeli smo spodbuditi zanimanje za prostovoljstvo delo in delo na humanitarnem področju, hkrati pa približati učencem mnoge poklice, kot so reševalci, poklicni gasilci, poklici v zdravstvu in policiji. Delo je potekalo po postajah. Učenci so bili nad predstavitvijo navdušeni. Kar se jim je najbolj vtisnilo v spomin, so likovno in literarno poustvarili v razredu. Ob zaključku smo izvedli še vajo evakuacije. Marjana Herček Učenci od prvega do petega razreda so se seznanili s prometno in požarno varnostjo. TEDEN OTROKA V VRTCU GORNJI GRAD Zbrali mnogo oblačil in igrač za druge otroke V tednu otroka so v gornjegrajskem vrtcu strokovne delavke dale velik poudarek prijateljskim odnosom, ki so jih otroci krepili preko socialnih iger. Imeli so kostanjev piknik na igrišču, kjer so se družile vse skupine iz vrtca. Tudi sicer so v tednu otroka poskrbeli za to, da so otroci čim več časa preživeli skupaj. Strokovne delavke so jih presenetile z odigrano lutkovno predstavo z naslovom Kdor se zadnji smeje ... Najstarejši otroci so spoznavali ljudstva sveta in se naučili plesati tajski ples De sini sena. V sodelovanju z Rdečim križem so zbirali oblačila, obutev in igrače za otroke, ki jih potrebujejo. Zbrana oblačila so z vozom odpeljali do predsednice krajevnega odbora Rdečega križa Nike Rifelj. Štefka Sem O C : TJ :=, (D > "5 * I : (O _ CD , TS I g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CO 1° h "E ° CD .E -O ._ TJ 2 .S5, O) > 1S2 Jž jo "Z — CD CD iS ČE CO CO -Q C/J 083 09 OZ £0 Zbrana oblačila, obutev in igrače so otroci iz vrtca s pomočjo strokovnih delavk odpeljali kar z vozom. (Fotodokumentacija Vrtca Gornji Grad) Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Ljudje in dogodki, Čestitke Zadišalo po pečenem kostanju NARAVA PRESENEČA VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Tomažu Čretniku iz Bočne je letos uspel rekorden krompirjev pridelek. Čeprav je Bočna znana po pridelavi krompirja, pa rekordni krompir z dobrima dvema kilogramoma ni zrasel tam, ampak v Komendi. Čretnik ga je pridelal v službi, kjer opravlja raziskave na krompirju. Raziskava na tej vrsti je pokazala, da krompir rabi zemljo, v katero ga posadimo, dežja toliko, koli- kor ga nam namenijo, sonca v izobilju, če je seveda leto pravo, in pogosta srečanja z motiko na polavtomatski pogon, ki jo uporablja raziskovalec na krompirju. Glede vpliva izobrazbe na omenjen pridelek se na inštitutu za raziskave na krompirju še niso zedinili, kako visoka je potrebna. To bodo raziskovali prihodnje leto. ŠS Kot vsako leto so se otroci iz ljubenskega vrtca zbrali na kostanjevem pikniku in pričakali tet-ko Jesen. Le-ta je prišla še v pravem poletnem vremenu, zato je bilo vzdušje med zbranimi še toliko bolj prijetno. Otroci so s sabo prinesli dobrote jeseni - sadje, marmelade, peciva s sadjem, pekli so koruzo in kostanj, katerega so sa- mi nabrali. Popoldan so preživeli ob uživanju dobrot in ustvarjanju v raznih delavnicah, za katere so poskrbele njihove vzgojiteljice in varuške. Izdelovali so številne izdelke ter se igrali na igralih. Spremljali so jih starši, ki so prijetne trenutke izkoristili za igro in ustvarjanje s svojimi otroci. Štefka Sem Krompir rekorder z dvema kilogramoma Dogajanje na igrišču ob vrtcu je bilo pestro. (Foto: Mojca Pikl) Gosenica vseh gosenic Letošnje leto je glede rodnosti in plodnosti večkrat presenetilo. Izjema ni niti tale gosenica vseh gosenic, ki so jo našli v Lepi Njivi, ko je objedala rastlino slaka. Težko si je predstavljati, v kakšnega metulja bi se razvila, če bi se za-predla, ali pa koliko svilene niti bi bilo iz njenega kokona, če bi to bila sviloprejka. Za primerjavo smo k njej priložili manjšo (pa nikakor najmanjšo) gosenico, za verodostojnost in boljšo predstavitev pa še škatlico običajnih vžigalic. Gosenica velikanka je bila sramežljiva in se ni hotela stegniti. Takole na oko je bila debela kot moški palec in približno tako tudi dolga. Marija Lebar So runklji težji od Miha? Na kmetiji Krančičevih na Trnov-cu, kjer se pretežno ukvarjajo s predelavo primarne lesne mase, za srednje veliko kmetijo pa v osnovi skrbi »kot ogenj« marljiva in vsestransko opravilna mama Pavla, so letos na njihovi njivi, posajeni s krmilno peso, odkrili tudi več kapitalnih plodov. Pavlin triletni vnuk Miha je nekatere komaj dvignil, se je pa z runklji rad zložil v to zanimivo fotografijo. Na tehtnici so pesne glave menda težje od Miha, najtežja pa je z osmimi kilogrami zalogaj za vsakogar. »Še dobro, da nam pese ni treba jesti, ker bi jo imeli za vso zimo,« je v šali dejal dedi Ivan Krančič. Jože Miklavc 18 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Ljudje in dogodki KATJA IN NASTJA STENŠAK Zmaga na Brinjevki ju pelje v Pariz V nedeljo, 9. oktobra, je v Kosovelovem domu v Sežani potekal 2. festival otroške popevke Bri-njevka. Na njem se je predstavilo 14 slovenskih najmlajših pevk in pevcev, ki jih je posebna komisija spomladi izbrala na javnem predizboru v gledališču Tartini v Piranu. Med udeleženci tekmovanja, katerega organizator je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, sta bili 11-letna Katja in 8-letna Nastja Stenšak iz Nove Štifte. Predstavili sta se s pesmico Sestrici in navdušili poslušalce v tolikšni meri, da je nagrada občinstva za najboljši pevki šla v njune roke. Poleg zlatega kipca Brinjevke sta za nagrado prejeli tudi petdnevni izlet v Pariz. Občutki po zmagi so bili nepozabni, je povedala njuna mama Teja, ki je gonilna sila pri hiši glede glasbenega izobraževanja otrok. Katja in Nastja sta do letošnjega leta prepevali v zboru Sonce, ki ga vodi Irena Vrčkovnik, in njej gre po besedah mame Teje velika zahvala in pohvala za dosežen uspeh. Z jesenjo sta presedlali na solo petje in tako vsak teden hodita na vaje v Prebold. Katja se je letos pričela učiti igranja na kitaro, medtem ko njun brat Mitja igra na dia-tonično harmoniko. Po velikem uspehu na omenjenem tekmova- Nastja (levo) in Katja Stenšak sta s svojim nastopom osvojili srca občinstva in si za zmago prislužili potovanje v Pariz. (Fotodokumentacija družine Stenšak) nju sta dobili še dodatno energijo in motivacijo in po tihem sanjarita, da se bo ves vložen trud še večkrat poplačal. Vsi trije Stenšakovi otroci imajo namreč željo, da bi nekoč igrali v družinskem ansamblu. Katja, ki je dan po zmagi praznovala rojstni dan, si je zmage na tiho želela za darilo in želja se ji je izpolnila. Še lepše darilo za pevki pa bo, ko bosta skupaj s starši in bratom Mitjo odpotovali v Pariz. Potovanje bodo izkoristili kot dopust, saj je glasbeno izobraževanje otrok za družino kar velik finančni zalogaj. Svoj prosti čas vsi podrejajo glasbi, saj si pevske vaje in učenje igranja instrumentov pri njih kar podajajo roko. Zaradi številnih obveznosti sta se Katja in Nastja letos odpovedali treningom nogometa, čeprav sta v igranju uživale. Zmage so bili Stenšakovi še toliko bolj veseli, saj sta pevki nastopali daleč od doma, med občinstvom niso imeli poznanih in zmago sta si prislužili izključno zaradi svojega talenta in dobrega petja. Navdušenje nad zmago je z njima delila tudi mentorica Irena Vrčkovnik, ki je na festival popeljala tri predstavnice svoje pevske šole in vse tri so zmagale. Zlato brinjevko strokovne žirije je prejela Amadea Begovič iz Celja. Štefka Sem TETKA JESEN V VRTCU BOČNA V igre vključili tudi starše Tako kot vsako leto, nas je tudi letos v vrtcu Bočna obiskala tetka Jesen in nas razveselila s svojimi darovi v prelepih pisanih barvah. K doživetemu praznovanju je pripomoglo tudi lepo, za ta čas kar preveč toplo jesensko vreme. Otroke in starše so za dobrodošlico ob praznovanju pričakale palačinke, ki jih je pekla mamica enega izmed otrok. Ko so se otroci posladkali s palačinkami, so se staršem predstavili s kratkim programom, na katerega so se skrbno pripravljali ves teden. Najprej sta obe skupini otrok zapeli nekaj jesensko obarvanih pesmic, nato pa je starejša skupina otrok program popestrila še z recitiranjem pesmi avtorice Lile Prap . Da pa starši na praznovanju ne bi bili samo opazovalci, so sledile še igre, s katerimi so si otroci prislužili »denar« (žetone) za nakupovanje na jesenski tržnici, ki so jo v dopoldanskem času pripravili skupaj z vzgojiteljicami. Za izvajanje iger so se razdelili v tri skupine. Prva igra je bila nekoliko bolj tekmovalnega značaja. Otroci in njihovi starši so morali med ovirami s samokolnico voziti različne poljske pridelke ter pri tem paziti, da jim niso padli na tla. Nalogo je bilo potrebno opraviti v čim krajšem možnem času. Pri drugi igri so morali otroci poiskati pridelke, ki so bili skriti v senu, in jih razvrstiti v zaboje, ki so bili označeni s fotografijami pridelkov. Tretja igra je zahtevala preciznost otrok, saj so morali iz določene točke vreči storž v koš in ga seveda zadeti. Vsaka skupina je izvajala vse tri igre, znak za menjavo pa je bil pisk piščalke. Pri vseh nalogah so otrokom pomagali tudi njihovi starši. Po končanih igrah so si vsi prislužili dovolj »de- narja«, da so lahko odšli na domačo tržnico in si kupili sveže sadje ter pečen in kuhan kostanj. Otroci so se skupaj s starši veselili in rajali na otroškem igrišču skoraj do večera in pri tem neizmerno uživali. Za konec pa smo tetki Jeseni pomahali v slovo, v upanju, da nas drugo leto spet obišče. Sandra Gregorc Za začetek praznovanja so otroci zapeli nekaj jesensko obarvanih pesmic. Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Organizacije, Šport ŽUPNIJA MOZIRJE-SMIHEL Romanje v zamejstvo Enkrat na leto se sodelavci mozirske Karitas odpravijo na romanje z namenom, da preživijo dan v sproščenem pogovoru ter skupni in osebni prošnji za moč, ki jo potrebujejo pri delu z ljudmi v stiski. Sončna sobota, 24. septembra, je bila ravno pravšnja za obisk romarskega kraja treh dežel Svete Višarje in Otoka na Vrbskem jezeru. Na priljubljeni in obiskani romarski kraj treh narodov Svete Višarje je sodelavce mozirske Karitas popeljala iz Žabnice v Kanalski dolini sodobna kabinska žičnica. Panoramski razgled po okoliških vršacih je bil enako navdušujoč kot pogled na strmo pobočje, po katerem so se vzpenjali tisti najvzdržljivejši, tudi dva z mozirskega avtobusa. Opoldne so romarji sodelovali pri maši. Somaševal je Mozirjanom dobro znani duhovnik Andrej Lampret. V pridižnem nagovoru je obudil pripoved o pastirju, ki je našel na vrhu Vi-šarij svoje ovce, klečeče okoli brinovega grma, v njem pa kip Marije z Jezusom. Na mestu, kjer je pastir našel kip, je - tako starodavno izročilo -zrasla kapelica, h kateri so ljudje romali kot nikamor drugam. Stoletne preizkušnje so samo še utrdile sloves te božje poti. V prenovljenem svetišču se poje in moli izmenjaje v treh jezikih: v slovenščini, italijanščini in nemščini. Romar pa ostrmi pred lesenim kipom Marije z detetom, ki se je ohranil vse od 1360. leta, in freskami Toneta Kralja. Popoldne je avtobus z romarji odpeljal še na Otok na Vrbskem jezeru, kjer je bilo eno najstarejših prafarnih središč na Koroškem. Vse do srede 16. stoletja je otoška cerkev pripadala brižinski škofiji in najverjetneje so bile prav tam pred več kot tisoč leti zapisane prve slovenske besede, znani Brižinski spomeniki. Pot od Trbiža do Vrbe na Koroškem, na kateri se na vsakem kilometru vidijo sledi starožitnosti in trdoživega ohranjanja slovenskega značaja pokrajine, je dosegla namen; udeležencem romanja je bila dobra popotnica za karitativno delovanje, za katero je potrebno vztrajanje v oznanjevanju sočutja in solidarnosti. Andreja Gumzej Pred cerkvijo višarske Marije (Foto: Alenka Brezovnik) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Uvod v ligaško sezono prinesel poraz Tudi za ekipo iz Nazarij se je začelo ligaško tekmovanje v 3. SKL vzhod. Po pripravah na dolgo sezono so pričakali Bistrico in zabeležili poraz. Nazarje : Bistrica 62:80 (15:18, 18:16, 13:26, 16:20) Strelci (Nazarje): Rednak 2, Bitenc 11 (1T), Flere, Ermenc 3 (1T), Vodončnik 9 (2T, 1-2), Čmer 16 (14-16), F. Blatnik (0-2), Plaskan, L. Blatnik, Ritoper 17 (3-4), Valenčak 4 (2-2). Rezultati 3. SKL vzhod: 3. krog: Nazarje : Bistrica 6:80, Posavje Krško : Nona Lenart 70:77, Union Olimpija mladi : Lastovka Domžale 50:78, Komenda Hram Gorjan : Calcit Basketball Kamnik 82:85, Vrani Vransko : Krka mladi 92:68, Kolpa Črnomelj - prost. Lestvica po 3. krogu: 1. Nona Lenart 5, 2. Posavje Krško 5, 3. Bistrica 5, 4. Krka mladi 5, 5. Vrani Vransko 4, 6. Calcit Basketball Kamnik 4, 7. Lastovka Domžale 4, 8. Kolpa Črnomelj 3, 9. Komenda Hram Gorjan 3, 10. Union Olimpija mladi 3, 11. Nazarje 1. V prvem polčasu ni bilo slutiti visokega poraza Zgornjesavinjčanov, saj so bili enakovreden nasprotnik in držali ravnovesje v igri. Gostje so šli na odmor s prednostjo ene točke. Vse se je obrnilo na glavo v tretji četrtini. Sledil je padec v igri, ki so ga gostje s pridom izkoristili in naredili občutno razliko. Posebej strelsko razpoložen je bil Sajko, ki je nasul 27 točk, od tega štiri trojke. Pri domačinih je bil najbolj učinkovit Ritoper, ki je prispeval 17 točk. Organizator igre Čmer je 16 točkam dodal tudi tehnično napako, ki jo je prejel zaradi nestrinjanja s sodniško odločitvijo. Krst v novo sezono je za Nazarčani. Rezul-tatsko ni bil uspešen, vendar vtis lahko popravijo že jutri na gostovanju v Novem mestu pri Krki mladi. Roman Mežnar GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o,, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje r \ AMERIŠKI NOGOMET MLADIH Gold Diggersi boljši tudi v Zagrebu Povratna tekma slovenskih in hrvaških upov ameriškega nogometa se je tudi v Zagrebu končala s prepričljivo zmago Gold Di-ggersov. Savinjčani so tokrat premagali svoje hrvaške vrstnike s kar 0:81, kar je do sedaj njihova najvišja zmaga v mednarodnem merilu. Po besedah predsednika kluba Grega Podbregarja fantje iz dneva v dan napredujejo, njihova pridnost, delavnost in predanost na treningu pa že kaže uspehe in rezultate, kakršen je tudi ta pri južnih sosedih. V klubu z vso vnemo delajo na tem, da bi bilo takšnih tekem in srečanj mladih ameriških nogometašev čim več, razvoj igre in tega športa pa je seveda odvisen od vrste dejavnikov, med katerimi so v ospredju predvsem starši. Seveda so predpogoj tudi dobri pogoji dela, ki jih mladi Gold Diggersi na Rečici ob Savinji zagotovo imajo. Franjo Pukart v_^ 20 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 7. KROG Graščaki« preko Bronxov do prvih domačih točk » Je pred začetkom prvenstva sploh upal kdo pomisliti, da bo na-zarska ekipa Glina v eliti slovenskega futsala tako konkurenčna? Vreča za gole ali po nogometno »ka-nonfutr« so bile najpogostejše zbadljivke nekaterih, ko se je ekipa odločila v novi sezoni preizkusiti v najmočnejši konkurenci dvoranskega nogometa. Po polovici prvenstva pa se kaže povsem druga slika. Trener Pezič je z ekipo, ki se od lani kadrovsko ni bistveno spremenila, prijetno presenetil, njihova igra, borbenost in agresivnost pa je povsem na nivoju konkurence. Tri zmage v sedmih srečanjih in peto mesto po polovici rednega dela je izredno lep uspeh in dober obet za nadaljevanje. Tokrat so nazarski »graščaki« na domačem parketu presenetili izkušeno koprsko ekipo Bronxov. Hitro vodstvo v režiji kapetana in štirikratnega strelca Metulja je primora-lo goste k popolni ofenzivi. To je bila voda na mlin Nazarčanom, ki so z granitno obrambo in razpoloženim vratarjem Ortarjem preprečevali napade Primorcev in s hitrimi protinapadi polnili njihov gol. Gostje so se nevarno približali le v 27. minuti, ko so v pol minute dosegli kar dva gola, vendar je že v naslednjem napadu ponovno »zabijal« izredno razpoloženi Banovšek in prvi domači komplet točk se je že nasmihal. Še dva gola Metulja in Oblakov projektil TRETJA ŽENSKA DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - CENTER Zgornjesavinjski obračun Mozirjankam Borbenost se je obrestovala z V soboto se je v dvorani Osnovne šole Ljubno ob Savinji s prvo prvenstveno tekmo pričela nova tekmovalna sezona 2011/2012 v tretji ženski državni odbojkarski ligi -center. Že otvoritvena tekma je postregla s pravim odbojkarskim der-bijem med obema zgornjesavinj-skima ekipama v tem tekmovanju. Domača ekipa OK KLS Ljubno je namreč gostila večne tekmice, odbojkarice OK Mozirje. Mozirjan-ke so tekmo pričele zelo suvereno in po dveh setih je dišalo po gladki zmagi gostujoče ekipe, igralke OK so dokončno zapečatili usodo »Ško-fjotov«, ki jim tudi igra z vratarjem v polju ni več pomagala. V nadaljevanju čaka danes »graščake« pokalna tekma osmi- ne finala v Kobaridu proti Oplastu, že naslednji petek pa se bosta ista nasprotnika pomerila še za prvenstvene točke, tokrat v Nazarjah. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KMN Bronx 7:4 (1:0) Strelci: 1:0 Metulj (6), 2:0 Ur-telj (23), 3:0 Metulj (24), 3:1 Osoj-nik (27), 3:2 Kapun (27), 4:2 Ba-novšek (27), 5:2 Metulj (32), 5:3 Lakoseljac (37), 6:3 Metulj (37) 10 m, 7:3 Oblak (38), 7:4 Ninko-vič (39). Rumeni karton: Banovšek, Fun-tek, V. Kugler, Oblak (Nazarje Glin), Kapun (Bronx). Rezultati 7. kroga: KARTODROM HAJDOSE PRI PTUJU Nazarje Glin : Tomi Press Bronx 7:4, Predilnica Litija : Dobovec Trgovine Jager 2:2 : Casino Safir : Kix Ajdovščina: 2:5, Puntar : Oplast Kobarid 2:1. Lestvica po 7. krogih: 1. Predilnica Litija 19, 2. Dobovec Trgovine Jager 16, 3. Oplast Kobarid 15, 4. Puntar 12, 5. Nazarje Glin 9, 6. Tomi Press Bronx 6, 7. Kix Ajdovščina 6, 8. Casino Safir 0. Kolar zmagovalec Sportstil pokala V soboto, 8. oktobra, je na kar-todromu Hajdoše pri Ptuju potekala še zadnja karting dirka letošnjega državnega prvenstva, ki je hkrati štela tudi za Sportstil pokal. Na njej je v kategoriji R5 Ro-tax Max svoje znanje in sposobnosti preizkušal tudi Zgornjesa-vinjčan Borut Kolar, član AKK Sportstil. V začetku tekme je vodil, nato pa so ga prehiteli kar trije tekmeci. Ko so se gume ogrele, je uspel prehiteti dva voznika in tekmo končal na odličnem drugem mestu. »Tako sem svojo prednost v skupnem seštevku povečal še za šest točk in postal zmagovalec Sportstil pokala v letošnji sezoni. To je zame dosežek, nad katerim sem presenečen tudi sam, saj v prvenstvu sodelujeta dva voznika ki v tej kategoriji tekmujeta že več kot deset let,« ni skrival zadovoljstva Kolar, ki bo na zaključni prireditvi v začetku novembra prejel pokal za najboljši dosežek v sezoni. Marija Šukalo zmago. (Foto: Franjo Atelšek) KLS Ljubno pa so se v tretjem in četrtem setu zbrale in z borbeno igro rezultat izenačile. Dopadljiva, predvsem pa glede na rezultat obeh se-tov učinkovita igra domačih igralk je že kazala na popoln preobrat in domačo zmago, kar se pa glede na dogajanje v zadnjem setu le ni zgodilo. Gostujoče igralke so namreč v končnici tekme prikazale večjo zbranost in odločnost, kar je bilo dovolj za končnih 3:2 (25:23, 25:15, 16:25, 15:25, 15:11) v korist mozirskih odbojkaric. Franjo Atelšek Borut Kolar je bil z dosežkom vidno zadovoljen. Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 21 Pisma bralcev, Črna kronika, Oglasi Č R N A K R O N I K A • NEPRIDIPRAV VZEL DENAR Ljubno ob Savinji: 11. oktobra je občan opravil dvig gotovine na bankomatu na Ljubnem. Po opravljenem dvigu je denar pozabil v reži bankomata, ko pa se je vrnil, denarja ni bilo več. • PLANINKA ZAŠLA Solčava: 11. oktobra popoldan je na območju Velikega vrha v občini Solčava zašla planinka. Pomoč so ji nudili reševalci GRS Celje, ki so jo pospremili v Logarsko dolino. • VNELE SO SE SAJE Lepa Njiva: 11. oktobra okoli 19. ure je zagorelo v dimniku stanovanjske hiše v Lepi Njivi. Goreče saje so pogasili gasilci PGD Mozirje, nato pa še preventivno pregledali dimno tuljavo s toplotno kamero. • NA VRATIH RAZBIL STEKLO Rečica ob Savinji: 12. oktobra je na Rečici ob Savinji znana moška oseba razbila stekla na vhodnih vratih večlastniške stanovanjske stavbe. Upravljavec objekta je zoper navedeno osebo podal predlog za pregon kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. • NASILEN DO MATERE Lenart: 12. oktobra so bili policisti obveščeni, da je znana moška oseba iz Lenarta pri Gornjem Gradu v preteklem tednu na domačem naslovu pretepla svojo mater. Pri tem je mati zadobila telesne poškodbe. Zoper moškega je bila odrejena prepoved približevanja materi in domu. Ravno tako bodo policisti zoper njega napisali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • PLANINCA OBŠLA SLABOST Okrešelj: 15. oktobra okoli šeste ure zjutraj je v planinskem domu na Okrešlju planinca obšla slabost. Obolelega so ob pomoči helikopterja Slovenske vojske, dežurne ekipe za reševanje v gorah z Brnika ter reševalcev Postaje GRS Celje prepeljali do Mozirja, od tam pa so ga reševalci NMP Mozirje odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • NEPRIDIPRAV IZKORISTIL ODSOTNOST LASTNIKOV Ljubija: V noči na 16. oktober je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Ljubiji. Iz nje je odnesel zlatnino, denar, mobilna telefona in prenosni računalnik. • POLICISTI ZASEGLI VOZILO Mozirski policisti so v preteklem tednu pridržali enega vinjenega voznika in enemu vozniku zaradi kršitev cestno prometnih predpisov zasegli vozilo. OBČINA SOLČAVA Solčava 16, 3335 Solčava Tel & fax : 03 839 27 50 & 03 839 27 55 e -mail : obcina@solcava.si, www.solcava.si Številka: 478-0031/2011-4 Datum: 14.10.2011 OBVESTILO Obveščamo vas, da je občina objavila razpis »JAVNO ZBIRANJE PONUDB« za prodajo nepremičnin. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA: Predmet prodaje v naravi predstavlja bivše pisarniške prostore primerne za ureditev dveh stanovanjskih enot. A. poslovni prostor št. 3 (vetrolov, pisarna 1,2,3, predprostor 1,2, sa-nitariji, čajna kuhinja) v skupni izmeri 55,74m2, v pritličju B. poslovni prostor št. 3 (sejna soba, pisarna, arhiv 1,2, sanitarji, predprostor) v skupni izmeri 72,28m2, v nadstropju večnamenskega poslovnega objekta (v nadaljevanju VNO) na naslovu Solčava 16, 3335 Solčava, št. parcele 502/3, ZK vložka 308 k.o. Solčava številka stavbe 201, št. dela stavbe 15, št. ZK podvložka 308/1. Izhodiščna cena: za navedene nepremičnine znaša: 650 €/m2. Navedena cena ne vključuje davka na promet z nepremičninami Objava razpisa: 21.10.2011 Rok za oddajo ponudb je: 04.11.2011 do 9.00 ure. Odpiranje ponudb: 07.11.2011 ob 8.30 Zainteresirani kupci lahko pridobijo podrobnejše informacije o predmetih prodaje in postopku zbiranja ponudb na Občinski upravi občine Solčava, Solčava 16, 3335 Solčava. Kontaktna oseba: Mateja Brlec Suhodolnik, tel.: 03 839 2791. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru. Besedilo javnega zbiranja ponudb je objavljeno v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Solčava http://www.solcava.si. Občina Solčava Zaupljivost in ne zaupljivost/.../zakaj ? Ko sem se leta 1960 spodaj podpisani Janez Gregorc priženil v Preseko na kmetijo »vulgo« Raj-šter, sem kar kmalu spoznal, da je ta kraj eno samo veliko križišče za vsemogoče: voda cesta elektrika, telefon/.../ Doživel pa že tudi prvo leto razočaranje nad zakoni in državnim poštenjem. Leta 1960 so namreč asfaltirali cesto Šentrupert Log. Dol. Cesto so tudi širili, od kmetov pa zahtevali, da jim prodamo zahtevano površino obdelovalne zemlje. Porušili pa tudi vse rampe, ki so jih imeli že naši predniki za povezavo svojih parcel z cesto. Ob iskanju soglasja za gradnjo so se širo-koustili, da bodo po končani gradnji vse uredili v prvotno stanje. Eventualno škodo pa pošteno plačali. Potem pa od vsega skupaj ni bilo nič. Ko sem se po končanem delu z glasil na ustreznem uradu za omenjeno obljubo, so mi odgovorili, da ne morejo nič. Denar, ki je bil namenjen za cesto so porabili, kolikor pa ne, so ga pa vrnil. Tako, da mi ne morejo čisto nič pomagati. Da mi ne pre- ostane drugega, kakor, da si pač te rampe naredim sam. Zemljo, ki so jo »kupili«so res plačali, cena za en kvadratni meter kmetijskega zemljišča je bila pa takrat 3 din. Danes bi bilo to 5 do 10 centov Drugi primer - druga zgodba: Ko so v 70-tih letih asfaltirali cesto Gorenjski klanec, so tudi zahtevali, da sem jim moral »prodati« na vsako stran ceste po 10 metrov gozda. Z obljubo, da bodo po končanem delu za cesto potrebni del gozda po uradni ceni pošteno plačali. Da, saj so res plačali. Toda, ce- no so pa z oblikovali tako, da sem za pol ha lepega gozda tik ob cesti dobil toliko denarja, da sem si lahko kupil 2 kg limon. Tretji slučaj: - Tretja zgodba! Ko so leta 1980 gradili v Preseki trafo postajo, so od elektrarne Šoštanj do Preseke zgradili dva daljnovoda visoke napetosti med drugim tudi preko mojega; Rajšterjeve-ga gozda. Tudi tu se je šlo za okoli pol ha lepega gozda na lepo dostopnem kraju. Plus tega pa so še »nasadili« 15 električnih drogov po vseh travni- (221 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Mraz. Sivina. Gole veje. Hlad in praznost. Prsi greje le spomin nekdanjih dni. (J. Menart) ZAHVALA V 96. letu življenja je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama in prababica Pavla STRAŠEK iz Rogaške Slatine Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Srčna hvala sorodnikom iz Luč, Mozirja in Slovenskih Konjic, dobrim sosedom iz Varpolj ter številnim prijateljem in znancem za tolažbo, ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala sodelavcem in upokojencem KLS Ljubno, ki ste v tako velikem številu izrazili čast naši pokojni mami in obenem tudi nam. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališču v Rogaški Slatini. Hvala vsem, ki ste jo poznali in se je spominjate. Družina Strašek ZAHVALA Dne, 22. septembra 2011, smo izgubili našo drago mamo, babico in prababico Malko ŽVIPELJ rojeno 1.6.1926. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala pogrebni službi Morana, gasilcem PGD Nazarje, pevkam cerkvenega zbora, govornici gospe Marinki in patru Damjanu za opravljen obred. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Nazarje in Tadeji Jelenko, dr. med., specializantki interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje, ki so skrbeli zanjo v času njene bolezni. Njeni najbližji www.fotoknjiga.net MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si kih in njivah, kjer so pri vsakem delu v napoto. Od tega 2 železna jambora, 6 pa A drogov. Sodni cenilec, ki je prišel škodo ocenit, je pa vse skupaj ocenil na škodo 15 000 din. To je bilo takrat pol 1. teden starega 50 kilogramskega teleta. Ko so razni investitorji pri meni iskali soglasja sem se nekam kar srečnega počutil, ko sem videl, da lahko s tem kar imam tudi komu drugemu kaj pomagam. In kar razumeti nisem mogel, da nekateri soglasja niso hoteli dati. Zdaj pa ugotavljam, da so imeli le, ti, kar prav. Ker niso hoteli prodati, jih je pa takratna oblast razlastila. Nacionalizirala. Po osamoosvojitvi Slovenije, so pa le ti tisto dobili nazaj. Mi, ki smo pa verjeli sladkim besedam in obljubam smo ostali pa praznih rok; izgubili vse. Takih sladkih besed in obljub sem v 50-ih letih kar živim v Preseki slišal in doživel še ogromno več. Vendar tu ni mesto za take razprave. Vendar te sem pa zapisal, da se javno opravičim zakaj sem med drugim tudi jaz postal nezaupljiv. Tudi članek v Kmečkemu glasu št. 34, 24. Avgusta t. l. na strani 5 z naslovom: Špekulacije so bile in bodo, me nezaupanje v obljube in zakone tudi opravičuje. Zato sem jaz, - kakor tudi vsi prebivalci v preseki/ razen par izjem/ - »odločno« proti temu, da se v preseki zgradi naselje za naselitev tujcev od koderkoli. Lahko tudi iz daljnih dežel, drugih ver in drugih kultur. Tu naj še dodam, da so med vojno od 6. kmetij, ki so v Preseki, kar 3. gospodarji dali življenje za svoj narod in svoje kmetije. In če se bodo sedaj na/ob/ njihovih kmetijah naselili tujci, bo njihova kri zaman prelita. Njihovi potomci bodo pa imeli stalne težave z priseljenci zaradi razvažanje gnojevke, »ki ne diši«, je pa sestavni del današnjega kmetovanja. Janez Gregorc Ljubija 2 Mozirje Ugasnila je luč življenja, prižgala seje luč spomina, v srcih ostaja tiha skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, starega ata in pradeda Ivana MAROVTA z Ljubnega 25.12.1924 - 9.10.2011 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše, izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Prav tako se zahvaljujemo gospodu Pušenjaku za opravljen cerkveni obred, pevcem, gospe Silvani, praporščakom in pogrebni službi Morana. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 23 Za razvedrilo PREROKUJE SAMO PREVERJENE STVARI Ciganka Urša (Mojca Štorgelj): »Gospod poslanec, vidim, da so pred vami novi izzivi in odločitve. A so kakšne volitve na vidiku?« Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS: »No, končno ena ciganka, ki se spozna na svoje delo. Ali še kaj vidiš?« Ciganka Urša: »Da bova dobila volka v rit, če bova še dolgo sedela na travi.« NEZAUPNO S TURNOVKE Franjo Naraločnik, ljubenski župan: »Gospa Tomažič, bodo informacijske table na temle stolpu vendarle pripomogle k večjemu spoštovanju naravnih lepot, ki nas obdajajo?« Mojca Tomažič, vodja celjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave: »Dokler bo v glavah nepridipravov, kot je bil današnji obiskovalec z motornimi sanmi, prevladovalo načelo »kar ni prepovedano, je dovoljeno«, najbrž ne bo veliko bolje.« ZIMSKA OPRAVILA V znani restavraciji »Koline« so minuli konec tedna priredili tekmovanje v izdelavi suhomesnatih izdelkov. Ob strogi žiriji, ki je blizu neke slovenske stranke, je z izdelavo savinjske klobase zmagal toplovodni inštalater Andrej Parašuh (desno), ki je še pred normiranim časom natlačil in »zašpilal« 50 klobas. Informacije o tem, kdo je pospravil izdelke brez certifikata, do sklepa dela redakcije nismo uspeli pridobiti. 24 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 Križanka, Oglasi Tako, čas je, da preverimo naše delo. Ko se bo pacient prebudil ... IGRALKA (DUŠA) NEKDANJI UBEŽNIK PRED TURKI NOGOMETNI KLUB VELIKA MORSKA RIBA PRIPRAVA Z REZO ZA ODDAJANJE PISEM TARZANOVA OPICA ORIENTALSKA PREPROGA TALNA OBLOGA ONECA-ŠČENJE CAPEK KAREL VOZILO (SLABŠ.) RAZČLENJEVANJE ZLATA OGNJANOVIC VISOKO-KALORIČNO GORIVO IZDELOVALEC ČIPK TVORBA IZ ŠKOLJK avtor P. L. KOVINSKO PODJETJE V KAMNIKU GORA V EGIPTU SODOBNIK KELTOV POBIRALEC DAVŠČIN OSR. SL. KNJIZNICA FINSKO PRISTANIŠKO MESTO ZAR GLAVNO MESTO PERUJA BOJ, BITKA PRAVLJIČNO BITJE 4. IN 16. ČRKA AVSTRALSKA PEVKA (NATALIE) HLADNO oroZje OZNAKA TURČIJE GEORGE CLOONEY TORINO (ANG.) PEVEC (STANE) VODNE RASTLINE NEMATERIALEN AMERIŠKI IGRALEC NOLTE PES, KI ZELO LAJA MINI SLOVARČEK TURKU - finsko pristaniško mesto SINAJ - gora v Egiptu REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE M 5t SI != sns iS?' S S5 S B I Z N I S H- I N F A N T s O D Üt U T A j*! ^^ K I L M E R HraS ^ Nlholl:ínítomoíll[0 •T E G A ¿J- R A H = D O M O F O N J, 1= O 13 A N I Hr E S A D E P I R sss" K A T I C A B L E N I N Krit N A L I V S J R ¡¡j L E G A -Sira N O E ■S, T I T A N I «J» S I N K SB- O R A Mirne« A N K I C A ■S - N A R O D S, O R A L O 'S I N -JJ G O S T I Z-ŠK I S BS S K R E M z E N O S T ME' T A B L A !S L A H T I TRDITVE KDOR OBISKUJE OŠ OKRAS KDOR KOLJE ČAČKA OBER DLAKA Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 21. oktober ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Rudar Velenje (U14) ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kresniček Nino ob 18.00. Dom kulture Nazarje Podelitev priznanj najlepšim zaselkom in ulicam v občini Nazarje ob 18.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Urejanje okolice hiše in ekološki vrt (klub Gaja) ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovori z Bertom Savodnikom: gost Ivan Seničar Sobota, 22. oktober ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir, 4 tekme: Nazarje Input, Rogaška Slatina, Miklavž, Hopsi Polzela (pionirji U-12) ob 10.00. Smučarsko skakalni center Ljubno Državno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za kategorijo 12 in 13 let ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : RK Krim Mercator (ženska B ekipa) ob 18.00. Kulturni dom Ljubno Gledališka predstava To imamo v družini, Teater šentviški ob 19.00. Katedrala Gornji Grad Koncert Ota Pestnerja in skupine Pro Anima Singers Nedelja, 23. oktober ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Zreče (U12) ob 10.00. Smučarsko skakalni center Ljubno Tekma za pokal Cockta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za vse kategorije do 13 let ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Nazarje Input - Šentjur (pionirji U-14) Ponedeljek, 24. oktober ob 19.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Predstavitev knjige Zadrečka dolina v uporu 1941-1945 Torek, 25. oktober ob 13.00. OŠ Šmartno ob Dreti Srečanje starejših krajanov Sreda, 26. oktober ob 16.30. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Kresniček Nino ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Buča debeluča ob 18.00. Muzej Vrbovec v Nazarjah Domoznanski večer Inž. Alojz Žumer in Marijingrad Četrtek, 27. oktober ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Hiška, majhna kot miška Petek, 28. oktober ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Jubilejni koncert Mozirskih kolednikov z gosti J MORDA STE ISKALI PRAV TO MENJAVA BATERIJ NA ROČNIH URAH Menjamo baterije in pasove na ročnih urah. Hitro in kvalitetno. Velika ponudba vseh vrst ur. Tel. 03/839-50-03, gsm 041/679-293. FOTO SENI - TUŠ Center Mozirje, Lamcom d.o.o. Mozirje, Nove Trate 4. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA ZAGOŽEN Vrtne rokavice 2,99 eur, gumijasti škornji - filc, servis in prodaja gasilnih aparatov na prah, 1kg, 2kg, 6kg,in 9kg, gasilni aparati CO2 5 po naročilu, opozorilni znaki (prepovedi, znaki za alarmiranje, ...); tel. 839-48-01. Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca čb pasme, cca 100 kg; gsm 041/649-539. Prodam brejo telico ali kravo brejo 8 mesecev, po izbiri; gsm 041/783615. Prodam teličko čb, staro 1 teden, zelo dobro poreklo; gsm 041/783-489. Prodam dve telici, breji 7 in 8 mesecev; gsm 041/466-720. Prodam 2 telički limuzin, stari do 10 dni; gsm 041/783-427. Prodam teličke 100 - 140 kg, eko reja, limuzin in lisaste; gsm 041/721-420. Dva prašiča 200 kg in štiri 100 kg, domača reja, prodam; gsm 051/335-751. Prodam prašiče od 30 - 300 kg, možna dostava; gsm 031/223-484 Prodam prašiče lastne reje 120 do 200 kg z možnostjo dostave; gsm 041/561893. ŽIVALI - ODDAM Oddam psički, stari 2 meseca, mešan-ki s čistokrvno bernsko planšarko; gsm 051/325-084. DRUGO - PRODAM Prodam cca 2 m3 jasenovih desk, debeline 3 cm; gsm 041/797-235. Prodam bukova klaftrska drva, možna dostava; gsm 031/515-112. Prodam bukova drva, senene bale in kocke; gsm 040/551-211. Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, metrska, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam pinjo za pranje črev, nerjavečo, na elektromotor; 041/727-861. Prodam meso - polovico starejše krave; gsm 051/335-751. Prodam savinjski želodec; gsm 041/601-753. Prodam savinjske želodce ter manjšo traktorsko prikolico; gsm 031/567319. Prodam rdeče in rumeno krmno korenje; gsm 031/640-893. Prodam komplet: računalnik, 17 inč LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam otroško posteljico 70 x 140 z vso opremo; gsm 041/411-231. Prodam nadstropne postelje - pograd, malo rabljen, masiva; gsm 031/642058. Mlin za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez; gsm 041/818-899 - popoldne. Prodam stružnico za kovine obdelovalne dolžine 650 mm; gsm 041/616463. Prodam peč viadrus 25 kkd na trda goriva, rabljeno 6 sezon, cena 300 eur; gsm 041/783-446. Prodam traktorske verige dim. 16,9 - 28, DS izvedba z gibljivi glidi; gsm 041/619-643. DRUGO - ODDAM Oddam rabljen, starejši Candyjev pralno sušilni stroj; gsm 041/793-063. DRUGO - KUPIM - IŠČEM Kupim rabljene tlakovce in rabljene salonitne plošče; gsm 041/783-448. Za delavnice zbiram: ostanke volne, blaga, prejice, staro pohištvo; gsm 031/792-416, Ana. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam renault clio 1,5 dCi billa-bong, diesel, 2003, prevoženih 100.000 km; gsm 051/662-212. Prodam audi 1.9 diesel, 1997 l.,srebrn, prevož. 16.600 km; gsm 031/295331. Prodam jeklena platišča original VW, seat, škoda, audi, 15 col 5x 112; gsm 041/233-528. Prodam jeklena platišča, original za VW polo, 14 col. Razmik med vijaki 5 x 100 mm; gsm 041/324-409. NEPREMIČNINE Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem, prodam traktor zetor 47/12, letnik 1976; gsm 051/731-265. 26 Savinjske novice št. 42, 21. oktober 2011 HOTEL PAKA GORENJE GOSTINSTVO l> O.O RLMSKAI 3313 'vEJriJt HCVtNLA TEt i 03/es»« 07 00, FA* 03/BVfl 08 10 E-POjTA. irtntfhat^mti.ccnr Oglasi VTV - Vaša televizija, Ž a rova cesta 10, 3320 Velenje, L: 03 893 60 00, www. vtvsLudio.com, vtv.stDdiQ@siol.net fam ™(>«o t^ GMoM«* i^rni f>tm, iM" b>rf>dihA igrj, v kjtcri riinrjtc pob kali 6 podrobnimi, v kadrih tp »lijn^licm fotografiji nitrf sehoj rj^iktijtla Ko j>[i iidjdiic, Jilma dtsfii fotografij» obkrožite, lolagraftjo z-nežite. jo nnlepite na doptintto in nam ju i wopimi podatki pošljite na nat naslon Savinjsic oavfto, ■ijiniip^j cesto 4. 3331 Najarje, do torka, 35 oktobra. M ud pr jvihuriu r/iitvdilii bumu ^B žrebali dobitnika lepe K nagrade, ki jo podarja trgovina H j: oflldf ill KazarK. AHg Med v^mi. ki ste pfftvtfno "?jili ^ prejSnju rwtogo. it bil ireb S ruklonjen Veri Zvir, Rečeta ob i^fc. i j v......1. ft l- u t j u h Savinji. Nagrajenka naj se oglasi v noicm tajništvu, kjer i io prijeia MvH bon trgovine ;> oblaii li BazarR v / . vrednosti 101 if ^^ ESS i Oto Pestner in Pro Anima Singers a Gornji Grad - Katedrala Cena vstopnice v predprodaji 7 2,00 € Prodaja vstopnic; PEKARNA KRAMER. GOSTILNA PRi JOŠKU, EVENTIM.si. VSTOPNICESI Redna cena vstopnice 15,00 € l Turistično društvo Gornji Grad tdgornjigrad@gmail.com