Delovne organiza-cije in občina
EDEN od najpomembnejših elementov za do-iočanje doseaanjega pcuozaja oocine in ue-lovnin organizacij je njihova spremenjena ma-teriaina osnova. Z, deetatizacijo nad sredstvi, se je znatno spremenila vloga delovnih organi-zacij, samoupravnih organov in proizvajaicev. Znatno so se povečala tudi proračunska sred-stva občin, vendar to povečanje ni adekvatno s prenosom pristojnosti, naiog in obveznosti na občine. Sredstva občinskih proračunov se vedno bolj usmerjajo k zadovoljevanju šir-ših potreb občanov, vedno manj pa ima občina možnosti za neposredno materialno interven-cijo na področju gospodarstva. Občina ima tudi vedno manj možnosti za financiranje negospodarskih investicij   iz proračuna.
Spremenjeni položaj občine se odraža tudi v hitrejšem procesu osamosvajanja delovnih organizacij in s tem postaja njihov odnos do občinske skupščine in določenih interesov in potreb v občini bistveno drugačen. Za gospo-darske delovne organizacije so se spremenili predvsem pogoji gospodarjenja. Tako posta-jajo te delovne organizacije neposredno odgo vorne za lasten razvoj in v zvezi s tem za gospodarski napredek občine.
Položaj občine giede na interese občana, proizvajalca in potrošnika pa je še vedno v bistvu nespremenjen. Ubčan kot proizvajalec je vedno bolj zainteresiran za dobro gospo-darjenje in razvoj delovne organizacije, kot potrošnik pa tudi za razvoj vseh. družbeiLti služb, ki so nujno potrebne in vplivajo navišjo produktivnost v proizvodnji. V praksi pa ti odnosi niso vedno v ustreznem razmerju in mnogokrat prihaja do nasprotujočih si stališč in interesov.
V zvezi s tem se postavlja vprašanje nadalj-njega razvoja materialne osnove, ki je potreb-na za zadovoljevanje skupnih potreb občanov (šolstvo, zdravstvo, komunalne dejavnosti, so-cialna zaščita in drugo), in vloga zborov de-lovnih skupnosti pri povezovanju funkcij de-lovnih organizacij in skupščine. Ko govorimo o materialni osnovi občine, pojmujemo to na-vadno preozko, pri tem mislimo le na prora-čunska sredstva občine, ne pa tudi na sredstva delovnih organizacij in njihov potencial, sred-stva občanov in na druga sredstva, ki jih lahko zagotovimo za določene gospodarske in ne-gospodarske potrebe v občini.
Naloga zbora delovnih skupnosti je tudi v tem, da v programu gospodarskega in družbe-nega razvoja občine koordinira in usmerja raz-voj vseh dejavnosti, kjer je nujno potrebno sodelovanje z delovnimi organizacijami s pod-ročja družbenih služb. Le tako je možno uskladiti prizadevanja vseh dejavnikov v obči-ni. Pri tem morajo imeti odločujočo besedo
tudi proizvajalci in občani — potrošniki. Do-govarjanje m uskiajevanje prinaja predvsem uo lzraza ob sprejmu razvojnega programa ot>-čme. Samo na la način lahko občinski pro-grami postanejo pomembna osnova za nadalj-nji ln uskladeni družbeni, sociaini in gospo-darski razvoj občine. Sprejeti program bi moral predstavljati v večji meri moralno obveznost, tako za delovne organizacije kot občinsko skupščino kot skupnost. Le na tej osnovi se demokratično sprejeti programi lahko uresničijo v praksi.
Kjub večji samostojnosti delovnih organi-zacij je potrebno kopico problemov reševati na relaciji skupščina — samoupravni organi delovnih organizacij. Tu bi se morali anga-žirati močneje in odigrati pomembnejšo vlogo predvsem zbor delovnih skupnosti in njihovi odborniki, ki morajo ustvariti primerno po-vezavo med občinsko skupščino in deiovnimi organizacijami. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ko likokrat so delavski sveti razpravljali o pro-blemih občine, kjer so poročali odborniki. Ugotavljamo, da so delovne skupnosti naj-večkrat slabo seznanjene s tem, kako se rešuje določena problematika v občini in kako se trošijo njihova sredstva za skupne potrebe.
Tudi sedanji v bistvu etatistični sistem de-litve med zvezo, republiko in občinami in si-stem financiranja družbenopolitičnih skupnosti vpliva na odnose med delovnimi organiza-cijami in občino. Delovne organizacije ne mo-rejo biti prepričane, da se z akcijo samouprav-nega mehanizma v občini lahko učinkovito zadovoljijo določene skupne in splošne po-trebe občanov. Logična posledica tega je manj-ši interes za delo občinske skupščine in njenega zbora delovnih skupnosti in za reše-vanje velikega števila občinskih problemov. Do-sedanja tako imenovana prostovoljna zdru-ženja sredstev delovnih organizacij in občine so bila predvsem posledica političnega prepri-čevanja in neenakopravnega oziroma samo upravnega dogovarjanja in resničnega pre-pričanja delovnih organizacij, da gre tudi za njihov interes.