»Tednik« izhaja pod tem slcrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjeni Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni rai^un pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo 1500 din ŠTEV.13 PTUJ, 6. APRILA 1962 CENA 20 PIN Letnik XV. \ 7. oprli I9«2 Sictofni dan zdraila Povsod varujm.a oči pred nevarnostjo za vid Izgubiti vid je tragedija, ki vzbuja strah in se je vsak boji. Kako ohraniti vid, bi morala biti stalna skrb vsakogar izmed nas, preprečevati slepoto pa je ena iz- med osnovnih dolžnosti zdrav- stvene .oblasti v vseh deželah. Na kakšni stopnji smo, kar se tega iice v Evropi? l^oročila so ugodna iz več področij. Splošno upadanje nalezljivih bolezni, ki so pogosto, med povzročitelji sle- pote, ohranjuje vid milijonom ljudi: koze so izginile, redki po- javi te bolezni,Zaneseni k nam z drugih kontinentov, so hitro za- trti. Gnojna vnetja očesnih vez- nic pri novorojenčkih—^ svoj čas eden glavnih vzrokov slepote v Evropi — so se umaknila zaradi prolHlaktičnih metod po Credeju in docela'izginila po zaslugi anti- biotikov. Tudi sifilis in tuberku- loza sta se umaknila in sta le še v redkokaterih primerih vzrok elepKDte. Kljub uspehom, ki smo jih do- segli v boju proti trahomu in ob- enem z njim proti vnetjem očesnih veznic, te bolezni še vedno razsajajo po mnogih deže- lah Sredozemlja. Ne bo jih mo- goče izkoreniniti drugače kakor s splošnim izboljšanjem življenj- ske ravni in pa higiene okolja. Množični preprečevalni ukrepi koristijo vsaj toliko, da se bistve- no zmanjša število oseb, ki bi jim te bolezni lahko ugrabile vid. Ce bi nam uspelo premagati trahom in z njim v zvezi, vnetja očesnih veznic ter nesreče pri de- lu, ki jim posvečajo veliko skrb skoraj v vseh deželah našega ob- močja, kateri od glavnih povzro- čiteljev slepote v Evropi bi nam še ostali, da se borimo proti njim? Statistike nam povedo, da sta med vsem prebivalstvom najbolj ogroženi dve skupini: otroci in stari ljudje. Preveč otrok se že rodi bodisi povsem ali delno sle- pih zaradi bolezni, ki jo je mati imela v nosečnosti, ali pa tudi za- radi prirojenega odprejšnjega nagnjenja (predispozicije). Po- gostne so tudi nesreče, ki otroke oropajo vida: ravnanje s koniča- stimi predmeti, opekline, eksplo- zije umetnega ognja, nevarne igre itd. Številne primere slepote pri otrocih, če izhajamo iz teh dveh glavnih vzrokov, bi lahko pre- prečili z ustreznimi ukrepi in s previdnim ravnanjem. Med sta- rimi ljudmi, ki jih je zaradi na- predka medicine in boljših živ- ljenjskih pogojev vedno več, šte- vilo slepih iz leta v leto občutno narašča. Spremljevalki starosti sta predvsem dve bolezni: kata- rakta (siva mrena) in glavkom (zelena mrena). Vendar pa ju lah- ko z uspehom pobijamo: katarak- to s kirurškim posegom, glavkom pa s pravočasnim ugotavljanjem in zdravljenjem. Poznamo še druge vzroke, katerih kvarni vpliv na vid lahko preprečimo ali pa ublažimo: sladkorna bole- zen, tumorji, bolezni srca in oži- lja. Na ti dve skupini, ki sta med nami najbolj ogroženi, moramo usmeriti vse naše prizadevanje v preprečevanju, odkrivanju in zo- petnem usposabljanju (readapta- ciji). Tudi ne smemo pozabiti na važno vlogo, ki jo ima znanstve- no delo. Raziskovanje očesnih bo- lezni, ki je prevečkrat zapostav- ljeno ali slabo dotirano. nam mo- ' ra pomagati, da bomo kos pre- mnogim boleznim, proti katerim smo doslej še brez moči. Končno pa lahko še sleherni izmed nas tudi osebno doprinese svoj delež, da se olajša usoda ti- stim, ki ne poznajo svetlobe, in tistim, najbolj nesrečnim med njimi, ki so stari, osamljeni in še bolj izolirani, ker so šlepi. Dr. Paul Calseyde V Kidričevem ta mesec volitve v delavski svet Centralni delavski svet To- varne jrlinice in aluminija Bo- ris Kidrič Kidričevo je raz- pisal volitve v novi centralni delavski svet. in sicer za dne- ve 2().. 27. in 28. aprila 19()2. ^ novi delavski svet bo izvo- ljenih 60 eltuiov kolektiva. Vo- litve bodo po proizvodnih eno- tah na 17 voliščih. Za pripravo volitev in same volitve je imenoval centralni delavski svet vse potrebne ko- misije, in sicer volilno komisi- jo. komisijo za sestavo vodil- nih imenikov ter komisijo za sestavo poročila o dehi doseda- njega delavskega sveta. Tovarna bo v dnevih volitev v znamenju velike slovesnosti, saj boilo izobešene zastave in volišča bodo okrašena. Na predvolilnih zborovanjih bcnlo obravnavali delo. nspehe in probleme, ki jih je obravnaval in reševal v svoji mandatni do- bi delavski svet. Novoizvoljeni delavski svet čaka med drugimi nalogami ta najvažiuyjša naloga, da bodo v celoti izvedena vsa določila pravilnikov v zvezi z decentra- izacijo delavskega upravljanja, pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka, da bo v celo-ti izvedena rekonstrukcija tovarne in da l)o izobraževanje kadrov tudi v bodoče v sklad- nosti s potrebami v proizvod- nji in s'krbjo za delovnega člo- veka v naši družbi. Sindikalno politično šolo, v Kidričevem je obiskovalo na večernih predavanjih 28 slu- šateljev. Te dni so oddali vsi diplomske naloge, ki jih bodo zagovarjali na izpitu še v tem mesecu. Predavatelje je dajala Delavska univerza Ptuj. To je flrugo leto dela Sindikalne i)o- litične šole v Kidričevem. V Kidričevem se že resno pripravljajo na praznik mlado- sti in na Titovo štafeto, ki bo tekla sko'Zi Kidričevo. Tovarni- ški komite Ljudske mladine se je že v zvezi s tem sestal in izdelal program ter ra/delil konkr^^tne zadolžitve. Združeni podjetji »Petovia« in »Vesna« Te dni je prišlo v Ptuju do združitve trgovskega p-odjetja »Vesna« Ptuj in alkoholne indu- strije ^^Petovia« Ptuj. »Vesna« je pripojena >kr'etoviiiff in novo po- djetje je dooilo ime »Živilska ia- [Iustri;;u Petovia« Ptuj. S pripojit- vijo sta se strinjala oba kolekti- va, organi delavskega samouprav- ljanju in tudi zbora Občinskega ljudskega odbora Ptuj, ki sta na zadnji seji 30. marca 19G2 odo- brila pripojitev. Omenjeni podjetji sta se zdiru- žili z namenom, da bi v okviru enega podjetja ob združenih sredstvih, rentabilns/jšem poslo- vanju, ekonomičnejšem in smotr- nej.šem z?ix>slovanju delovne si- le dosegli \ečji gospodarski us- peh. Tako bo odipadJo najemanje sezosras-ke delovne sile. V zim- s-kiih mesecih bodo lahko zeipo- slovali svoje delavce pri delih v zvezi s povrtninami, v poletnih mesecih pa bodo lahko izdelovali brezalkoholne pijače. Predmet po- slovanja ne bo omejen in ostane v prejšnjem obsegu. Novo podjet- je bo proiizvajalo alkoholne in brezalkoholne pijače, predelovalo bo sadje, prodajalo bo sadne iz- delke in sadne sokove, kcnzer- ^iralo bo sočivje im izdelovalo bo cis. prodajalo vse vrste elkohol- nih oijač. mineralno vodo na ve- iko in mailo ter bo opravljajo »rUožnostne pirevoze za druge z lastnimi antomobili. Mladina v revoluciji in izgradnji Centralni komite LMS organi- zira z Občinskim komitejem LMS v domu JLA v Ptuju v dneh od 4. do 8. aprila 1962 raz- stavo »Mladina v revoluciji in izsrradnji«. Razstava je odprta dnevno od 8. do 18. ure. Prikazuje nam pestro dejav- nost ju8:oslo^anske mladine v preteklih desetletjih. Napori in žrtve mladine, ki so bile velike tako v stari Jugoslaviji kakor med narodnoosvobodilnim bo- jem in tudi v nasledn.iih letih, so bili veliki in so na tej razsta- dobivi eiikazaiii« Ali bo sirska vojska, ki je prejšnjo sredo prevzela oblast ter razkrinkala dosedanjo vlado in politike kot »imperialistične agente«, skužali najti pot za zbli- žan je z Z AR? Ali bo vojaški udar v Argentini, zaradi katerega je dosedanji predsednik Frondizi konfinir^n, četudi ni uradno od- .stopil, še bolj zamotal že tako zamotani položaj? Kdaj bo francoska vlada s pomočjo voj- ske in žandarmerije uničila na- silje OAS, ki še vedno vlada v Aližru? Položaj v Siriji Se vedno ni zanesljivih vesti iz dežele, kjer je vojska prevze- la oblast in v svojem manife- stu obljubila, da bo podprla »gra- ditev arabekega socializma« in tesne zveze z »bratsko ZAR in Irakom«. Radio Damask je ria drugi strani sporočil, da so uni- čili odpor častniške skupine v mestu Alepu. Kot pravijo, je šlo pri njej za »zarotnišike in izda- jalske smotre«. Skupina »svo- bodnih častnikov« je zahtevala, naj izženo reakcionarne elemen- te iz vojske ... zmagi peronistov na nedavnih skupščinskih volitvah nevarnost za svoje pozicije. Znano je, da je peroniste toikrat podprla le- vica, ker je edino v njihovem programu našla določene ukrepe socialne narave. Frondizija so intemitali na ne": otok, vendar ni odstopil. In tako se je zgodilo, da je v skupščini nastala prava zmeda. Del iK>slan- cev in velik del senatorjev ne priznava nenadne spremembe oblasti, ker je v nasprotju z usta- vo. Vrhovno sodišče spet zavrača zahteve, naj bi Frondizija, ki mu izteče mandat šele čez dv6 leti, vrnejo na položaj, katerega se ni odpovedal. In prav najnovejši položaj je spodbudil nekdanjega predsedni- ka Perona, ki živi sedaj v Špa- niji, da je nastopil z nekaterimi izjavami. Osebno sicer ne govori o nasilni vrnitvi, temveč čaka, da ga bodo sprejeli »s klobukom v roki«, seveda potem, ko bi nje- govi pristaši utrdili pot vrnitvi. Znano je, da so sindikati močno pod peronističnim vplivom, ker jim je peronizem omogočil delo- vanje in tudi omogočil določeno Značilno je, da so sikušali od- por na severu dežele prikazati kot vmešavanje ZAR v sirske za- deve. Predsednik Naser je ta manever odločno odklonil. De- jal je, da je nasprotno ZAR pri- pravljena posredovati, da bi ne prišlo do prelivanja krvi. Dan pred tem je tudi s'poročil, da bo ZAR pomagala Siriji v primeru izraelskega vojaškega napada. Pred nedavnim je prišlo do tež- kih incidentov na sirsko-izraelski meji, ki so terjali tudi smrtne žrtve... Ali bo potemtakem prišlo do zbližanja med Kairom in Dama- skom, da bi tako povsem odstra- nili neljubi dogodek v zvezi z ločitvijo Sirije od ZAR? Novi predsednik Po vesteh iz Argentine je prevzel predsedniški položaj do- sedanji predsednik senata Guido, doslej Frondizijev pristaš, ki pa je po prevzemu funkcije takoj zapustil njegovo stranko. Nato so ga priznali tudi prevratni ge- nerali, cerkveni krogi Ln kapital, torei tisti, ki so videli v volilni socialno zaščito. Vlada Frondi- zija pa je s svojimi ukrepi več- krat močno kršila sindikalne svoboščine. Omenimo naj, da so zaradi zastoja v industriji odpu- stili lani več desettisoč delavcev in da je draginja vse večja. Vendair sedanji odpor argen- tinskih sindikatov ter levice pro- ti samovoljnemu prevratu vo- jaških vrhov ne kaže drugače ocenjevati kot željo reakcije, da bi zatrla zahteve delavskih orga- nizacij in političnih strank, ki jih podpirajo. Zadnji vzdihljaji? Tako se sprašujemo ob vesti, da francoska vojska in žandar- merija ob pomoči domačinov odkriva skrivališča zarotnikov OAS in jih likvidira. Seveda ni mogoče zadeve urediti v tako kratkem času, vendar je resnica, da nasilje minira delo oblasti, ki naj v duhu evianskega spora- zuma pripravijo vse potrebno za referendum o prihodnosti Alžira. In to se dogaja v Alžiru navzlic temu, da so vsi glavni voditelji upornikov razen generala Sala- na že v ječi.,. Wm pozor! Vabimo občane mesta in okolice Ptuja, da se polnoštevilno udeležijo prihoda štafete mladosti (Titove štafete) ifi zborovanja, ki bo v nedeljo, dne 8. aprila ob 18. uri zvečer na Trgu mladin- skih delovnih brigad v Ptuju. Prav tako vabimo, da v ponedeljek. 9. aprila, ob 6. uri zju- traj prisostvujete odhodu štafete mladosti iz Ptuja. V ptuj bo prispela zvezna štafeta, ki krene na pot dne 7. aprila z Jesenic, njej se priključijo v Ptuju republiška štafeta iz Gornje Radgone ter druge lokal-ne štafete iz naših komun. Stran 2 TEDNIK PTUJ, DNE 0 APRILA 1962 Podjetje »Elektrokovlnar" in njegove perspektive Na seji obeh zlKJrov Občinskega ljudskega odbora i'tuj, 30. marca 1962, je bil imenovan za dire>k- tCL-ja podjetja »Llektrokovinar« Ptuj, tov. Ivan Gucnzej, ki izpol- njuje pogoje za to vodiln« delov- no mesto. Po izjavi novoimenovanega di- rektorja »£l0lZarja« Ormož bo letos vložilo 11,5 milj. din za nakupe poslovnih zgradb, stano- vanj, hladilnikov, računskih strojev in ostale potrebne opre- me. Finansiranje bo delno iz lastnih sredstev gospodarske organizacije in iz družbeno in- vesticijskega sklada občine. Osnovna načela in usmeritev pri krepitvi obrti v socialističnem in privatnem sektorju je v mo- dernizaciji proizvodnje, storilno- 9ti dela, večji zaposlenosti in v pravilnem nagrajevanju po vlo- ženem delu. Gostinstvo in turizem zaostajata Povečanje osebne potrošnje in ivig" življenjskega standarda prebivalcev v občini zahtevata lujno dvig in napredek razvoja gostinstva in turizma. Potrebno 30 gostinsko mrežo urediti tako, la bo sposobna nuditi solidno x)strežbo v prijetnih lokalih. ?;aposlenemu osebju je potrebno luditi dovolj časa za usposablja- j ije in izobraževanje na delovnem ' nestu. Vsa pozorno'Sit se naj po- iveti menzam družbene prehra- le, ki je sestavni del višjega iružbenega standarda delovnih judi. Zaposlena delovna sila se e v 1961. letu zmanjšala za 36 dst. Urbanistična in komunalna dejavnost Razvoj gospodarske zmoglji- vosti industrije (živa-l&Ke-ieaho predelovalne, feroplastične in gradbene) bo letos v Ormožu povzročal koncentracijo prebi- valcev v mestu, kar bo posledi- ca novih zaposlitev delovne sile, kar bo v mestu povzročilo po- manjkanje stanovanj. V komu- nalnem gospodarstvu čakajo ob- činski ljudski odbor v letu 1962 velike naloge, največjo pa pred- stavlja gradnja vodovoda, kana- lizacije in modernizacije cest. Za komunalno dejavnost bo le- tos porabljenih 101 milijon sred- stev. Stanovanjska gradnja se bo finans:jrala iz občinskega In republiškega stanovanjskega sklada in iz sredstev zasebnikov. Gradnjo stanovanj bo potrebno tako zasnovati, da bodo pri fi- nansiranju sitanovanjske izgrad- nje sodelovala osebna sredstva državljanov. Letos se bo začelo z gradnjo 32-stanovanjskega blo- ka v Ormožu, ki bo končan v drugi polovici prihodnjega leta. Za potrebe prosvetnih delavcev pa bo letos dokončan blok — še- storček pri IVtiklavžu. SKRB ZA SOLSTVO Pri osnovnih šolah v občini bo treba sikrbeti za ureditev učilnic, laboratorijev in telovad- nic. Boljšo in vrednejše šolsko delo bomo dosegli z izpopolnitvi- jo opreme ter z nabavo sodobnih učnih pripomočkov. Štipendije bodo v letu 1962 znašale 3,500.000 din. Z načrtnim štipendiranjem bomo v občini dosegli večji do- tok strokovnih kadrov in zago- tovili potrebne učne moči za nor- (Nadaljevanje na 3. strani) ■■■■■»■■■■■■■■■■■■■a »PLETARNA« združena z »Zavodom za zaposlo- vanje invalidnih in dru- gih oseb« Na predlog predsednice občin- skega ljudskega odbora Ptuj, tov. Lojzke Stropnikove sta odobrila zbora na zadnji seji 30. marca 1962 pripojitev »Pletarne« Ptuj k zavodu za zaposlovanje invalidov In drugih oseb v Ptuju. Tozadev- ni sklep sta prej sprejela delav- ska sveta »Pletarne in imenova- nega zavoda. Glede pripojitve »Pletarne« k »Zavodu la zaposlo- vanje invalidov in drugih oseb« v Ptuju sta predhodno najprej raz- pravljala oba kolektiva. »Pletarna« Ptuj se ni mogla Znajti v novi situaciji, ko v svetu ni več takega povpraševanja po izdelkih iz vrbe in rogoze in ko »Pletarna« ne more več ob obsto- ječih pogojih proizvodnje in pro- daje reševati vseh problemov, ki nastajajo v podjetju. Tako je najdena najboljša rešitev in sicer s pripojitvijo »Pletarne« k zavodu. V novem sestavu bosta 2 proiz- vodni enoti in sicer bodo v eni izdelovali izdelke iz vrbe, v dru- gi pa izdelke U rogoze. Mizarska delavnica »Pletarne« pa bo pri- ključena k tapetniškemu obratu zavoda in bo izdelovala predvsem ogrodje za posteljne vložke, oto- mane in kauče. Zavod bo s tem svojo dejavnost razširil S priklju- čitvijo »Pletarne« k njemu se bo znatno povečal tudi kolektiv za- voda in obstaja.io vsa zagotovila, da se bo zavod dalje uveljavjal s svojimi proizvodi. Tako je bil na seji občinskih zborov rešen problem v korist obeh kolektivov in v korist pove- čanega zavoda. PTUJ. DNT: 6 LA 1962 TEDNIK Stran 3 Ob 25 letnici ustanovitve Komu- « nistične pdrtije Slovenije Osemnajs-tega tega meseca praznujemo znamenito obletnico v zgodovin: našega naroda — 25- letnico ustanovitve Komunistič- ne partije Slovenije, ki je bila na Cebinovem nad Zagorjem. Čeprav je že pred letom 1937 ži- vela in delovala Komunistična partija na Slovenskem po navo- dilih CK Komunistične partije Jugoslavije — je pomenila usta- novitev silovenskega nacionalne- ga komiteja in drugih jugoslo- vanskih nacionalnih komitejev KP večjo demokracijo v KPJ, samostojnejše reševanje doma- čih političnih problemov in sa- mostojnejši nastop med množi- cami delovnega ljudstva. Usta- novni kongres KPS je široko od- prl pot delavskih množic do kmetov, naravnih zaveznikov delavskega razreda in do vseh, ki jih je tlačilo nacionalno zati- ranje. Z ustanovitvijo KPS smo postavili temelje nacionalni sa- mostojnosti, svobodnemu gospo- darsikemu in kulturnemu življe- nju našega naroda. Politični položaj pred ustanovitvijo KPS Ko sta Marks in Engels usta- novila leta 1864 v Londonu I. internacioinalo — mednarodno delavsko organizacijo, so bili de- lavci v sedanjih jugoslovanskih pokrajinah še maloštevilni in svetovna delavska zveza je tedaj zajela le industrijsko razvitejše dežele. Proti koncu 19. stoletja pa so tudi delavci na ozemlju se- danje Jugoslavije začeli z rastjo kapitalizma pri nas, ustanavljati delavske organizacije in stranke. Bojevati so se začeli proti kapi- taliističnim izkoriščevalcem s stavkami in demonstracijami. Po usitanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 — so se 20. aprila 1919 zbrali v Beogradu predstavniki socialno demokratskih strank na jugoslo- vanskem ozemlju in ustanovili Socialistično delavsko stranko Jugoslavije, ki se je nato na kon- gresu v Vukovaru preimenovala v Komunistično partijo Jugosla- vije. Za svoj glavni cilj si je po- stavila, strmoglaviti buržoazno oblast in urediti socialistični družbeni red. KPJ je štela tedaj 60.000 čla- nov, v sindikatih je bilo 300.000' delavcev. V letih 1918 do 1920 je na stotisoče delavcev stavkalo za ekonomske in politične zahteve. Stavkali so prometni delavci in rudarji. Pri volitvah v ustavo- dajno skupščino je dobila KP 58 poslancev. Buržoazna oblast je . prepovedala KP Da bi zajezila naraščajočo moč delavskega razreda, je buržoazna oblast decembra 1920 prepove- dala KP, leta 1921 pa je izdala zakon o zaščiti države, ki'je do- ločil kazni za komunistične pro- pagatorje. Zakon o zaščiti dr- žave je mnoge člane KP odvrnil od nevarnega ilegalnega dela, a najpogumnejši so ostali v njenih vrstah. Komunistična partija je odslej tajno vodila delavski raz- red v bflju za dosego novega družbenega reda —socializma. Voditeljica delovnih množic Ker je buržoazna oblast v stari Jugoslaviji zatirala delavski raz- red, kmečke množice in jugo- slovanske narode — so seveda tudi njene politične stranke skr- bele predvsem za koristi kapita- listov, potrebe množic po so pre- zrle. Edina rdlnična zaveznica ši- rokih ljudskih množic in njena prava voditeljica je bila Komu- nistična partija. • Tudi ilegalno delo KPJ je ho- tela buržoazna oblast zatreti, za- to je kralj Aleksander ukinil 6. januarja 1929 vidovdansko ustanovo in parlament ter pro- glasil diktaturo. Začeli so zve- rinsko preganjati komuniste. Ubili so* organizacijskega sekre- tarja CK KPJ Djura Djakoviča in druge. Tisoči so morali v ječe med njimi ptujska komunista Ivan Spolenjak in dr. Jože Potrč. Toda KP je z bojem nadaljevala in pridobivala v svoje vrste no- ve člane, predvsem iz mladih vrst. Leta 1937 se je vrnil v Ju- goslavijo vodilni kader KPJ s to- varišem Titom na čelu, kar je pomenilo noV p>olet revolucionar- nega dela KPJ. Ustanovitev KPS 2e pred ustanovitvijo KPS je partijska organizacija s svojim Pokrajinskim komitejem za Slo- venijo vodila pravo politiko na- vezovanja stikov s širokimi ljud- skimi množicami. Vodila je mnd"- žične akcije, velike štrajke ru- darjev leta 1934 in 1935, tekstil- cev in stavbenikov pa leta 1936. Velika množična akcija sloven- ske komunistične partije je bil tudi zlet Svobod v Celju, junija 1935, kjer se je zbralo nad 8.000 ljudi. Manifestirali so za sindi- kalno in politično enotnost de- lavskega razreda, za zvezo s kmeti, za demokratične in nacio- nalne svoboščine. Po tej veličastni manifestaciji je Koroščev režim razpustil^De- lavsko kulturno prosvetno dru- stVo »Svoboda«. Čeprav je Pokrajinski komite pred letom 1937 Vodil slovenski delavski razred v revolucionar- nem boju, postavljal nacionalne zahteve in navezoval stike s ši- rokimi množicami, vendar ga je v delu oviral Centralni komite KPJ, ki ga je tedaj vodil Gorkič po ozkem tiru ilegalnega dela. Ob koncu leta 1936 se je vrnil iz inozemstva tovariš Edvard Kardelj z nalogo, da organizira ustanovni kongres Komunistič- ne partije Slovenije. To je bilo ravno v času, ko se je Stojadi- novičev in Koroščev režim vdi- njal silatn osi. Potreba po nacionalnih komi- tejih je postala nujna, kajti na- cionalno vprašanje je postalo pereče. Vsaka jugoslovanska po- krajina pa je imela tudi politič- ne in ekonomske značilnosti in probleme, po katerih je bilo po- trebno prikrojiti delo komuni- stov. Zato pravi ustanovni mani- fest, da je ustanovitev nacional- ne komunistične partije omogo- čila partijo približati zatiranim množicam, ki so do tedaj gledale nanjo pod vplivom reakcionarne buržoazne piropagande. Nacio- naHno zatirani jugoslovanski na- rodi so spoznali, da je v politič- nem proigramu Komunistične partije rešitev nacionalnega vprašanja vseh jugoslovanskih narodov. Ustanovitev ljudskih front pod vodstvom nacionalnih i komitejev KP ni bilo vezano na šablonsko vsedržavno obliko. V. R. (Dalje prihodnjič) Smrt zaslužnega aktivista v petek, dne marca, je umrl T starosti 91 let upokoje- ni železničar tov. Franc Roz- man. Ze za časa stare Avstrije se je v socialističnih vrstah boril za delavske pravice. Prav tako aktivno je sodeloval v predaprilski Jiigroslaviji. Ob ■)riliki železničarske stavke 1p- ta 1020 se je dobro izkazal. \i manjkal na nobeni seji ali pre- davanju. ki ga je priredila de- lavska, knitnrna, strokovna ali politična organizacija. Po osvoboditvi je z nilade- niško živalmositjo deloval kot aktivist Socialistične zveze or- moškega terena. Bil je tudi član , mestnejra ljudskega odbora. ' Razrešen raznih funkcij ob pri- j liki 80-letnice ni rad zapustil dela ter se še nekaj let naprej I udeleževal vseh sestankov in i zborovanj, kjer je kot prej da- ■ fal koristne predloge. Zadnje i leto ga je bolezen skoraj pri- I klenila na posteljo in zdaj nas I je zapustil za vedno. Nesebično delo tov. Franca Rozmana bi moralo biti marsi- komu za vzgled. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Hčerki Fani in sinu Jožetu ter sorodnikom izrekamo iskre- no sožalje. Prijatelji 8. aprila republiška štafeta v Ormožu Kakor vsako leto bomo tudi letos praznovali rojstni dan maršala Tita vsi prebivalci. Mladinci iz Ormoža bodo dne 8. aprila 1.1. ob 17.52 predali štafetno palico mladincem iz Gorišnice. Republiško štafetno palico bodo ob 16.22 predali mladinci iz Murske Sobote or- moškim mladincem v Zerovin- cih in bo brez postanka nada- ljevala pot v Ivanjkovce, ka- mor bo prispela ob 16.50 i,n kjer jo bo čakala že lokalna štafeta iz Jeruzalema. V Pavlovce bo prispela ob 16.54 in takoj na- daljevala pot v Ormož, kjer bo imela dveminutni postanek s slavnostnim nagovorom pred- stavnika političnih organizacij v Ormožu. Republiška štafeta bo nadaljevala pot skozi Veliko Nedeljo ob 17.21, kjer bo ze ča- kala lokalna štafeta iz Podgorc in Velike Nedelje. Ob 17.52 bo prispela v Gorišnico, kjer bodo štafetno palico predali mladinci iz ormoškega območja mladin- cem iz občine Ptuj. Lokalne štafete na območju ormoške ob^čine bodo odhajale v določenem času v določene kraje. Iz Tomaža bo štafeta od- šla ob 16. uri in bo šla skozi Ključarovce ob 16.15, v Ormož bo prispela ob 16.45. Podgorski mladinci bodo prispeli z lokal- no štafeto v Veliko Nedeljo pb 17.15, kjer bodo skupno z mla- dinci iz Velike Nedelje 6 minut čakali na prihod republiške šta- fete. Lokalna štafeta b-o odšla iz Miklavža ob 16. uri in prispela v Ormož ob 16.40. Tudi s Koga bo odšla štafeta ob 15.^, pri- nesli jo bodo mladinci iz Go- deninc, Središča, Obreza, Lo- peršic v Ormož ob 16.50. DR PLO YE N G O R llKE^č'E ^ v Slovenskih goricah so se pred 20 leti, meseca aprila, poja- vili prvi partizani. Po izjavi Ce- ha Jožeta iz Ki carja so četo ustanovili 9. aprila v lenišnici pri kmetu Francu Fuksu v Ki- carju 114. Prvi borci so bili trije bratje Reši, Mirko, Vinko in Ko- stja. Partizanska skupina je kma^ štela ve'Č borcev, p čemer bomb pisali v prihodnjih števil- kah. PogHmno so napadali nem- ške postojanke in okupator je napel vse sile, da bi partizane iz- sledil in uničil. Pogoji za oborožen upor v Slovenskih goricah Pojav partizanov v Slovanskih goricah, prvih na domačih ptuj- skih tleh, ima zgodovinske osnove že v letih pred okupacijo. V teh krajih so nekateri zelo zaslužni revolucionarji v letih pred vojno širili napredno politično misel, razkrinkavald ihitlerizem, domače oblastnike, razjasnjevali politi- čen položaj v svetu in dvigali slovensko nacionalno zavest. Med prvimi je bil dr. Jože Potrč, iz Janeževec, kateremu je poma- gal železničar Leopold Voda iz Nove vasi že leta 1924 širiti »De- lavsko kmečki list« po Sloven- skih goricah. Leta 1927 sta pro- pagirala volitve v državni repu- blikanski blok. Po lebu 1932 se jima je pridru- žil Jože Lacko, kmet iz Nove va- si, ki se je sv^im poštenim zna- čajem odločil, delati za stvai proletarske revolucije za novo lepše življenje v socializmu. V zadnjih predvojnih letih se mu je pridružil še izobražen kmet I Franc Osojnik iz Desenec. V Do- liču je živel ključavničar Franc Rajšp, povezan s Komunistično partijo. F^ridno je prebiral časo- pise in,revije ter okrožnice Ko- munistične partije in ob tem čtivu prosta j al predan pobomik za pravice proletariata. V Vin- tarovcih je živela družina ključavničarja Ernesta Reša, vsa proletarsko zavedna s tremi si- novi, prvimi borci slovenjegori- ških partizanov. V zasadih pri Trnovski vasi je kmetova! znanec dr. Jožeta Po- trča — Tomaž Zelenik, ki je po prihodu okupatorja pridobil za OF Janeza Horvata iz Nove vasi in Franca Kocmuta v Trnovski vasi. Pri Komcmutu je bila poz- neje postojanka slovenjegoriških partizanov. V Kicarju sta bila povezana z Lackom Janez Zelenko in Jožef Ceh. Poleg omenjenih so bili še v krogu njihovih znancev na- predno usmerjeni kmeti, kakor Jurančič iz Derbetinec, Olga Ceh v Janežovcih in še nekateri. V Mostju je bil pa doma Franc Toplak, študent agronomi- je, ki se je na univerzi uvrstil m^d napredne študente. V Jur- šincih je ^dravnik dr. Metod Spindler simpatiziral s komuni- zm^om. Tako je bilo v Slovenskih go- ricah dovolj politično trdno zgra- jenih mož, ki so med okupacijo lahko potrkali na srca domolju- bov, da so odprli vrata svojih do- mov slovenskim partizanom. Juršinska skupina pobornikov za svobodo je bila izdana že le- ta 1941 in padli so Franc Toplak, dr. Spindler in dijak Alojz Zor- man, dr. Jožeta Potrča pa je oku- i pator poslal v vojno ujetništvo. Drugi slovenjegori.ški komunisti pa so pripravili tla partizanom v Slovenskih goricah. Barčka - poslanka Po- krajinskega komiteja KP Marca 1942 je poslal PK KPS { v ptujski okraj na politično delo i vdovo narodnega heroja Stefgna kovača — Mimo Kovač-Bračko. Pohjo je šel Osojnik in v Ptuj sta se pripeljala z vlakom. S postaje sta šla ipeš v Dese»ce na Osojni- kov dom, kjer sta Barčko prisrč- no spsejeli Osojnikova žena Ivanka in njegova sestra Mari- ja. Barčka je bila kaj pripravna za politično aktivnost. Kot žena se je laže gibala po deželi in me- stu, ne da bi kdo postal posebno pozoren na neznanko. Poleg tega je bila Barčka zelo odločna, po- litično šolana in zavedna revolu- cionarka. Trdno je povezala po- stojanke Osvobodilne fronte, ki so zgubljale redne stike, ker so bili politični voditelji OF v ptuj- skem okraju kompromitirani. Zato je Barčka prevzela vodstvo okrožnega komiteja KP v okra- ju- Sestanek v Novi vasi Ze v prvih dneh po svojem pri- hodu je Barčka sklicala sestanek, ki so ga imeli pristaši OF v Ko- lenkovem hlevu v Novi vasi. Na sestanek so prišli Barčka, Alojz Lovrenčič in Franc Toplak iz Nove vasi, Jože Ceh in Janez Ze- lenko iz Kicarja ter dva brata Staneta z Grajene. Na sestanku so sklenili, da bo za obletnico vdora fašističnih hord k nam velika manifestacija s sloven- skimi zastavicami na vidnih kra- jih, na* cestnih križiščih in dru- god. To se je tudi zgodilo in oku- pator je spoznal, da je med slo- venskim narodom živa narodna zavest in da bo ta narod težko ponemčiti, težko uničiti. (Dalje prihodnjič) V. R. Dr. Jože Potrč Franc Osojnik Jože Lacko z ženo im starejšo hčerko Muretinci Tekom letošnje fhiorografske akeijfi v ptujski občini bo tudi v domu upokojencev in oskrbo- vancev v Muretincih niže Ptuja fluorografiranih 95 oskrbovancev in 23 uslužbencev in delavcev iz doma. Dopisujte v TEDNIK Za poglobitev samoupra- vljanja in plemenite odnose do občanov Prva sindikalna konferenca družbenih služb, ki je bila v Ptuju, je usipešno opravila svoje delo. Poročila, ki so jih podali dr. Jože Neudauer, Julka Sever in Maks Rubin so konkretno ob- ravnavala obstoječe probleme na področju zdravstva, šolstva in ostalih služb, predvsem pa osvet- lila, kako daleč smo v družbenih službah z delitvijo osebnih do- hodkov, samoupravljanjem in drugih vprašanjih. Razprava po poročilih je bila plodna iiji iskrena." Udeleženci so odkrito obrazložili obstoječe probleme, iznesli svoja stališča in predloge članstva. Nakazanih je j bilo mnogo problemov in mnogo ! vprašanj, o katerih bo razprav- , Ijail VII. občni zbor sindikatov j ptujske komune na svojem zase- j danju 13. maja t. 1. i Ker je gradivo konference zelo j obsežno, bomo v prihodnjih šte- vilkah »Tednika« objavljali od- lomke s konference, v katerih bomo prikazali našim bralcem probleme in mnenja udeležen- cev konference o vprašanjih s področij zdravstvene službe, šolstva ter ostalih služb. Delo konference se je razvijalo pod geslom; Razvijajmo bogate ob- like samoupravljanja in pleme- nite odnose do občanov!, v tej smeri pa so tudi začrtane naloge sindikalnih podružnic vseh druž- benih služb v komuni. V razpravi o kandidatih za člane plenuma Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je sindi- kalna konferenca predložila VIL Občnemu zboru ObSS Ptuj na- slednje kandidate: dr. Jože Neu- dauer, dr. Petrič Vladimir in dr. Toš Ljubo. Prosvetni delavci so kandidirali Julko Sever in Adija Praprotnika. Iz vrst osta- lih služb pa kandidirajo: Branko Furlan, Ciril Satej, Lipe Izlakar in Martin Vegan. Predložena pa sta bila še predloga po konfe- renci za Alojza Janžekoviča in Franca Zmauca. Občni zbor ObSS Ptuj bo iz vrsta predlaga- nih izvolil člane plenuma ObSS Ptuj. F. B. S 1, konference zdravstvenih in prosvetnih delavcev ter ostalih družbenih služb Na ormoškem območju razpravljajo volivci o planu in proračunu (Nadailjevanje z 2. strani) malni pouk na šolah. Se letos Po zgrajen šolski paviljon v I vanj- kovcih, katerega gradnja bo sta- la nekaj čez 26 milijonov dinar- jev. V razrede je potrebno naba- viti peči in izvestj manjša popra- vila na šoli Tomaž in Runeč. Kulturna dejavnost - bliže delovnim ljudem Kulturna dejavnost se mora čimbolj približati delovnim lju- dem, da bo proizvajalec lahko hdtreje kulturno rastel. - Knjižnica v Ormožu bo letos po- večala število knjig domače in tuje literature. V ta namen je v proračun predvideno 900.000 di- narjev. Delavska univerza prire- ja predavanja iz različnih pod- ročij gospodarstva in kulture. Zdravstvo potrebuje mnogo sredstev Investicije v zdravstvo bodo v ietu 1962 znašale nad 7,5 milj. din in bodo zagotovljene iz sred- stev zdravstvenih zavodov, re- publiških in okrajnih virov ter iz lastnih sredstev. V pomoč bo prav gotovo priskočilo socialno zavarovanje in gosp. organizacije v občini. V zdravstvenem domu bo v letu 1962 porabljenih za opremo za zdravniške instru- mente, razne aparature in za prezidavo znesek 15,800.000 din. Socialno varstvo Socialno varstvo skrbi za otro- ke pod skrbništvom, telesno in duševno prizadete, vzgojno ogroženo in zanemarjeno mladi- no. Druga oblika družbenega varstva otrok in mladine v ob- čini so šolske mlečne kuhinje, počitniška letovanja in taborje- nja. Šolske mlečne kuhinje spre- jemajo poleg mednarodne pomo- či od ObLO vso ostalo potrebno pomoč. R. Dr. Stran 4 TEDNIK PTUJ, DNE 0 APRILA 1962 Martin Kolarič: Spomin na leto 1942 (Ob krajevnem prazniku) 11. april 1942 je zapisan v zgo-j dovini Središča in okolice kot najbolj črn dan v dobi, ko je naš slovenski narod preživljal najte- žje dni v svoji zgodovini. Tega dne je več Središčanov žrtvovalo svoja življenja: bili so kot za- vedni Slovenci postreljeni v Ma- riboru s strani zločinskega nem- škega okupatorja. Ta dan mi bo ostal v spominu vse dni mojega življenja, kajti s tem dnem se je začela tudi zame pot v atrašno negotovost in trplje- nje. Po izgonu najzavednejših ljudi iz našega kraja v 1. 1941 v domačem kraju nikdo ni bil več varen. Uredil sem si ležišče v so- sedovem seniku. 5. aprila so ge- stapovci iskali sorodnika Kelemi- na Matka z Grab, pa ga slučajno ni bilo doma. Z nočjo se jim jc umaknil, toda, ker sva bila glede okupacije in političnih vprašanj sploh istih misli — Matka je če- sto obiskoval Jože Kerenčič — sem vedel, da je sedaj vrsta na meni. Slutnja se je uresničila 11. apri- la. Tega dne sem rano legel in to — doma. Okrog pol osmih zvečer sva zaslišala z ženo neko šušlja- nje pred dvoriščnimi vrati, ki so bila znotraj zapahnjena. Skozi okno sva opazila, kako pleza ne- prek vrat. Takoj nato je ne- 1 't že trkal na okno. Oglasila se .ie žena, neznanec pa je rekel, da je najin sin, Franc. Tega nisva verjela, sicer pa ni bilo p'a'^rebno biti dolgo v dvomu. Neznanec je takoj nato udaril s pest.io po ši- pah ter zakričal: »Odprite okno, sicer streljam!« Zena je prižgala luč, ter odprla okno, gestapovec pa je pomeril revolver v mene ter me pozval, da dvignem roke. Medtem je morala žena odpreti vrata in gestapovec je skočil v sobo. V imenu firerja me je are- tiral. Zena in hčerka sta planili v jok ter tarnali, da me ne bosta več videli. Gestapovec je zagrozil ženi, da bo aretiral še n.io, če bo že kaj govorila. Nato se je začela pot, ki je ni mogoče pozabiti, i Gestapovec ni bil sam, kajti sli- | šal sem v temi za nama korake, j Med potjo sva se ustavila v Kosi- jevi gostilni, kjer je gestapovec obvestil gestapovskega šefa Ku- j neša o moji aretaciji. Kuneš je i prišel na cesto, kjer me je pre- meril od nog do glave ter vpra- šal, kako se pišem. Vprašal sem, j zakaj sem aretiran, vendar je Kuneš odvrnil, da se bova raz- govarjala naslednji dan. Središki gestapo je imel sedež v Hanželičevi hiši, katere lastnika so izselili v Srbijo. Gestapovec je odklenil kletna vrata ter me sunil v temo. Ko sem se nekoliko ori- entiral, sem našel v prostoru dva fanta iz Hrvaškega, kakor sta mi zatrjevala. Toda po kratkem po- govoru z njima ni bilo težko ugo- Ifiviti, da jima ne morem zaupati. Naslednjega dne so slavili oku- patorji »praznik osvoboditve« — okupacije naših krajev. To je bil čas najhujšega divjanja okupator- ja. Rdeči plakati so se pojavljali vsakih nekaj dni. Na njih smo prebrali vrsto imen, ki so nam bila dobro znana: Kerenčič, Ber- ce, Jurjaševič, Hanželič, Filipčič itd. Tega dne okupatorska poli- cijska oblast ni imela časa, da bi se ukvarjala s tem, da bi me za- sliševala. Pač pa je prišel pome gestapovec 13. aprila, v ponede- ljek dopoldne. Odpeljal me je h Kunešu in ta je hotel od mene predvsem izvedeti, če sem s kom v sovraštvu. Rekel sem v naglici, da sem se nekoč spri z mesarjem Horvatom, da pa sedaj nisva v sovraštvu. To mu je za ta dan zadostovalo in gestapovec me je odvedel nazaj v zapor. Čez dobre pol ure pa sem že videl skozi okno, kako je gestapovec vodil omenjenega Horvata in Klemina iz Grab na zaslišanje. Popoldne so me zopet poklicali. Kuneš je nekaj časa gledal akt, ki ga je imel na mizi pred sebo.i, nato pa me je vprašal, če se ude- ležujem apelov, ki jih sklicuje birgermaj.ster. Odgovoril sem pri- trdilno, on pa nato: vašim kole- gom ste govorili, ko ste se vračali z apela, da imajo Rusi boljše orožje kot Nemci, da Nemčija ne bo zmagala in da bo pri.šla zopet Jugoslavija Trenutno na to nisem vedel odgovora, ker je to bilo res, vendar sem se takoj zbral. Zani- kal sem, da bi to kdaj govoril ter vztrajal pri tem, da smo se vra- čajoč se z apela vedno govorili le to, kar smo na apelih slišali ali brali v časnikih. Ker je za- zvonil telefon, je prekinil zasli- ševanje, nato pa me je zopet po- klical. Zopet je motril akt pred seboj, ko sem vstopil. Nato me je vprašal, če poznam Kovačiča iz Obreža. Rekel je. da je ta izpo- vedal to, kar je mene obtoževalo, torej to. kar sem govoril o ru- ši.em orožju in o Jugoslaviji. Po- novno sem zanikal te obtožbe. Pozneje sem zvedel, da so Kova- čii^a k tem izjavam prisilili . V ♦ e clrlonil Ha le bom nikomer ničesar izpove- dal, četudi bi me stalo življenje. Kuneš je natipkal moje izjave, nato pa vzel iz mape nov akt. »In zahtevo za prijateljstvo s SZ leta 1940 ste tudi podpisali!« je nenadoma izbruhnil. Zopet me je iznenadil ta trenutek. Zato je na- daljeval: »Vi, Tkalec in Kelemina ste podpisali!« Gestapovec, ki je stal za menoj, me je v tem trenutku z vso močjo sunil, da bi skoraj padel pred Kuneševo mizo. Skozi glavo mi je šinila misel, da ima mogoče akt z našimi podpisi pred seboj. V '^Tkem primeru ne bi imelo smisla zanikati podpisa. »Podpisal sem,« sem rekel, in nadaljeval: »Takrat sta bili Nemčija in SZ v prijatelj- stvu.« Kuneš je hotel še zvedeti, kdo mi je dal izjavo v podpis, vendar sem se dobro zavedal, da tega po resnici nikakor ne smem povedati. Savora Lojze je bil ta in je bil v tem času že med parti- zani, vendar tega nikakor nisem smel izdati. Zato sem odgovoril, da je bil to neki mlad famt, pa da se imena ne morem spomniti, kdo je bil. Kuneš pa je rekel, da on žc ima tako sredstvo, s po- močjo katerega se bom vsega spo- mnil. Čudno se mi je zdelo, da je s tem prekinil zasliševanje. Ko sem bil zopet v zaporu, je prišla mimo zamreženega okna neka znanka iz Salovec. Prosil sem jo, naj bi obvestil ženo, da me bodo najbrž naslednji dan od- gnali v Ptuj in da naj mi prinese na kolodvor plašč in odejo. Res me je naslednji dan odvedel ge- stapovec v pisarno ter mi vklenil roke na hrbtu v lisice. S tem mi je prekrižal načrt, ki sem ga pri- pravil. Sklenil sem namreč gesta- povca mahniti po senci in skočiti iz vlaka. Žena je stala pred kolodvorom ter mi hotela izročiti, kar mi je prinesla. Vendar je gestapovec to surovo preprečil. Odvedel me je v vlak, več ljudi pa je na pe- ronu opazovalo, kaj se dogaja. Marija Terbučeva je prišla v vlak ter prosila v ženinem imenu ge- stapovca, da bi dovolil mi izro- čiti prinešeni paket Gestapdvec je to ponovno odklonil. Terbučeva pa se je morala naslednji dan iti celo zagovarjat na gestapo. Z vlaka sem opazoval svojo do- mačijo v Obrežu in se mi nikdar ni zdela tako lepa kot takrat. Po- slavljal sem se od rodnega polja, v duhu sem že videl tujca, nase- ljenega na našem družinskem imetju. V Ptuju sva srečala na kolodvor- ski cesti vermane, ki so peli na- cistično pesem. Ko so me opa- zili, — nekateri med njimi so me poznali — je pesem zamrla. Spre- Ijevalec me je hotel najprej pre- dati na sedežu gestapa, vendar me je .spremljal nato še v zapore, kjer me je izročil Jermanu. Dalje prihodnjič Dr. Aleksander Kuhar se poslavlja Oboje3tran.ski dragocen spomin na skupno delo in uspehe toto: Lan.qet.-holc R. Prim. dr. Kuhar Aleksander je na.stopil službo ravnatelja in predstojnika kirurškega oddelka v Splošni bolnici Ptuj 1. II. 1924. leta. Na teh položajih je službo- val vse do 31. III. 1962, razen okupacije, ko je bil izseljen. V soboto, 31. III. 1962, se je v starosti 68 let in po 34 letih službovanja v ptujslci bolnišnici poslovil od kolektiva kirurškega oddelka. Ob tej priliki se je dok- tor Drago Praunseis, njegov naj- ožji sodelavec in bodoči pred- stojnik kirurškega oddelka, v imenu kolektiva kirurškega od- delka od njega poslovil in na kratko opisal njegove zasluge za razvoj kirurškega oddelka in bol- nišnice v Ptuju. Istega dne sta se na družabnem večeru kolektiva Splošne bol- nišnice poslovila od njega v ime- nu izvršnega odbora sindikalne podružnice Splošne bolnišnice Ptuj dr. Jože Neudauer in upra- vitelj bolnišnice Franc Vogrincc, ki sta se mu v svojih poslovilnih govorih zahvalila za uspešno de- lo v bolnišnici ter sta mu zaželela še več let čilega zdravja v zaslu- ženem pokoju. I Pojasnilo k članku v Sest let strogega za-^ pora za poeeverbe K članku »Sest let strogega zapora za poneverbe«, ki ga je priobčil Tednik v 10. številki, dne 16. marca 1962, je bil natiskan pasus, ki ga tu dobesedno nava- jamo: ... »Ce bi organi družbenega vodstva in upravitelji gimnazi- je, srednje ekonomske in admi- nistrativne šole ter osnovne šolij Franca Osojnika v Ptuju, z več čuta odgovornosti gospodarili z družbenim premoženjem, ki jim je zaupano in če bi teoretična načela o evidenci in varstvu družbenega premoženja, ki jih posredujejo v šoli dijakom, od časa do časa praktično uveljavili tudi v lastni praksi, bi lahko uči- telj ici-pripravnici Zorko Nadi pravočasno preprečili nemoralno stranpot, ki je imela za kolekti- ve teh šol zelo hude materialne posledice« ... Šolski odbor gimnazije v Ptu- ju je na svoji seji, dne 27. mar- ca 1962 razpravljal o omenje- nem članku. Glede na očitke, ki jih ta pasus vsebuje, je odbor analiziral svoje delo in delo rav- natelja gimnazije za dobo treh let nazaj. Po daljši podrobnejši razpravi je prišel do sledečih zaključkov: V prej navedenem obdobju je srednje šolstvo v Ptu- ju doživljalo velike spremembe. Leta 19.59 je delala pod okriljem gimnazije šola za pripadnike Ljudske milice. Tekle so pripra- ve za ustanovitev 1. letnika uči- teljišča, ki je začel s poukom je- seni tega leta. Istočasno je šola pripravljala otvoritev 1. seme- stra ekonomske srednje šoie za odrasle, ki je prav tako začela z delom jeseni. Leta 1960 je pre- rasla el^onomska srednja šola za odrasle v 2. in 3. semester. Za redno ekonomslco srednjo šolo z vzporedno administrativno šolo pa je bilo treba izvesti vse pri- prave, da sta lahko 1. in 2. letnik te šole jeseni 1960 začela s po- ukom. Prav tako je bilo treba v tem letu pripraviti prehod na 2. letnik učiteljišča. Leta 1961 je ekonomska srednja šola za od- rasle prešla na 4. semester in so- časno so že tekle priprave za odpiranje 3. letnika učiteljišča. Delo na glavnem zavodu, gim- naziji, je moralo kljub tem ob- sežnim dodatnim obveznostim teči normalno. Povsem je razum- ljivo, da sta imela ravnatelj in šolsiki odbor z organizacijo vseh teh Š0.1 in oddelkov mnogo dela. Z velikim čutom odgovornosti sta morala usmerjati in vsklaje- vati delo, da se je v danih raz- merah redno odvijalo. Menimo, da je bila prvenstvena na5a skupna naloga v tem, da smo re- ševali konkretna gospodarska vprašanja in obravnavali učno- vzgojne probleme teh šol. Ni naloga organa družbenega upravljanja, da sam izvršuje fi- nančne posle, niti da to poslo- vanje po svojih članih podrobno nadzira, ampak so za to delo do- ločeni pač drugi organi. Maja 1961 je pregledal okrajni finanč- ni organ poslovanje na srednji ekonomski šoli. Ta ni odkril no- benih poneverb. Šolski odbor je mnenja, da tu- di ravnatelj gimnazije pri vseh tedanjih velikih organizacijskih spremembah na zavodu, zaradi obilice učnovzgojnih problemov in pedagoškega usmerjevalnega dela (razen tega je opravljal še nad polovico redne učne obvez- nosti), ni mogel podrobno nad- zirati še seštevkov plačilnih li- stin in podobno. Pri tem pa ni- kakor ne gre za pretirano zaupa- nje, kakor pravi članek, marveč za resnično preobloženost rav- natelja z delom. Šolski odbor je ob analizi vsesplošnesa ravnate- Ijevega dela na zavodu ugotovil, da zasluži priznanje in mu še na- dalje zauipa vodstvo zavoda. Šolski odbor gimnazije Ptuj Konferenca selcretarjev 00 ZK v Ormožu v petek, .30. marca t. 1. je bila v Ormožu v prostorih delavske menze konferenca sekretarjev osnovnih organizacij ZK z območ- ja občine. Navzoči so razpravljali o najvažnejših problemih na te- renu ter o tekočih nalogah. Sekre- tarji so na konferenci ugotovili potrebo po dvodnevnem seminar- ju Za sekretarje OO. Prve dni prihodnjega meseca bo v Ormožu enodnevno predava- nje za mlajše člane ZK, ki jim še primanjkuje znanje o družbe- nih problemih. Občinski komite ZK tudi že pripravlja ustanovitev nižje politične šole v prihodnji sezon. Za to šolo kažejo največje zanimanje mlajši komunisti, ki si želijo izpopolniti svoje znanje o družbeno političnih vprašanjih. Prijavljencev je že nad 60. R. DR. Javni mistopi učencev glasbene šole v Ptuju Glasbena šola v Ptuju bo priredila v letošnjem šolskem letu 5 javnih iiahtccpov, na ka- terih se bo zvrstilo 105 učen- cev, ki bodo pokazali svoje uspehe pri glasbenem šolanju. Nastopili bodo učenci oddel- kov: klavir, violina, violončelo, kontrabas in trobenta ter orke- ster in dva pevska zbora. Nas-toipi bodo dne 9., 10., 11., 16. in 17. aprila vselej ob 19. uri v dvorani Glasbene šo- le. Vabimo starše in vse, ki se zanimajo za glasbeni razvoj na.še mladine, k čimvečji ude- ležbi. Zavod za pospeševanle gospodinjstva v Ptuju se dobro razvija Zavod za pospeševanje gospo- dinjstva se iz leta v leto bolj uve- ljavlja s svojimi prostori, z obi- ski raznih kuhinj na območju občine, s posvetovanji aktiva go- spodinjskih učiteljic in s študi- jem, kako organizirati uslužnostna podjetja, ki bi razbremenila za- poslene žene — matere. V prostorih zavoda je obvezen pouk domačega gospodarstva šole »Toneta Znidariča«. V njih gostu- je tudi šola »Franca Osojnika«. Tedensko se zvrsti v njihovih prostorih okrog 500 učencev. Te prostore bi radi uporabljali še drugi, pa so pretesni. Sola jih ima zasedene od 7. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Razni tečaji, se- minarji. predavanja itd. so lahko šele v večernih urah. V njihovih prostorih gostuje tudi aktiv go- spodinjskih učiteljic iz občin Ptuj in Ormož. Tukaj je bil tudi tečaj za prikrojevanje in šivanje tovar- ne šivalnih strojev »Mirna« iz Novega mesta. 80 "'o OTROK SE HRANI V ŠOLSKIH KUHINJAH Šolske kuhinje v občini Ptuj pripravljajo hrano za skoraj 80 odst. učencev. Upravnica zavoda tov. Zora Ilovar in članice od- bora obiskujejo vse mlečne kuhi- nje, ter tam svetujejo upravam kuhinj in kuharicam vse potreb- no v zvezi s pripravljanjem ka- lorične hrane za otroke. Nekatere kuhinje kot na primer v Ilajdini, v Markovcih, v Zavrču, v Kidri- čevem in na Bregu pri Ptuju pri- pravljajo otrokom celo kosila. Zavod je v stalnih stikih t mla- dinsko kuhinje \ Ptuju, kjer so na hrani učenci osnovnih šol, di- jaki in vajenci pa tudi razne šole na svojih izletih. Zelo važna za prehrano dijakov in vajencev v lesni stroki v Ptuju je tudi ku- hinja dijaškega doma v Ptuju, za- to je tudi z njo zavod v stalnih stikih. Važna za Ptuj je bila še kuhinja družbene prehrane v Ptu- ju, ki je začasno prenehala z de- lom, obBtajata še dve obratni ku- hinji za malice in kosila in pet obratnih kuhinj, ki pripravljajo samo malice in to so pri pod- jetju za popravilo voz .TZ Ptuj, pri podjetju »Mesnini«, pri »Slo- venskih goricah«, pri »Avtoopre- mi« in pri »Gradisu« v Kidriče- vem. V Majšperku je obrat druž- bene prehrane odprtega tipa, kjer pripravljajo poleg enolončnic ce- lodnevne obroke za delavce in na- meščence obeh tovarn kakor tudi za delavce in nameščence drugih ustanov v samem Majšperku. Ne- kaj obratnih kuhinj ima še kme- tijski kombinat Ptuj, in sicer v Podlehniku, v Kidričevem, v obratu Osojnik in v Ptuju, v kriatkem pa bodo imeli obratno kuhinjo tudi v Zavrču. Z obisko- vanjem vseh teh kuhinj in obra- tov ter z raznimi posvetovanji iz- polnjuje zavod del svojega pro- grama. PREDMKTNT AKTIV GOSPO- I)IN.ISKIH UCnEL.|IC V občini Ptuj je šest prod- nirtnih in strokovnih učiteljic go-^podinjstva ti-r šest >snovno- šoilskih učiteljic, ki poučujejo g()>:p<)(liujstvo na popolnih osnov- nih šolah. Te so pove/a ne v |)r(Mlinetni aktiv gospcMlinjsklh učiteljic, ki se občasno sestaja v prostorih zavoda in ima tam učne nastope, razgovore o jiro- bleniih in težavah. Ta aktiv |m>- niapa mlečnim kuhinjam na te- renu. Z gospodinjsko-kuharskimi tečaji opravlja zavod k(wis(no prosvetno delo med dekleli in gospodinjami na podeželju. V minuli zimi je bilo v občini več tečajev, in sicer v Cirkovcah (61 tečajnic), v Majšperku (»(( lečajnir). v Stoporcah (24 tečaj- nic), v \ ifomnrcih (28 tečajnic), v JurŠincih (25 tečajnic), v Mu- retincih (28 tečajnic) in v Ptuju dva tečaja s po 26 tečajnicami. Poleg tega pa je bilo še šest predavanj s področja jiospo- din.jstva, štiri demonstracije s sokovnikom, dve demonstraciji z loncem »Ekonom« in z drugi- mi sodobnimi gospodinjskimi pripomočki. V zvezi s tem je potrebno omeniti še tečaj za polkvalifikncijo kuiiaric šolskih mlečnih kuhinj, ki se ga je ude- ležilo 12 kuharic. V zvezi s pri- pravo raznih sokov je zavod zelo koristil raznim gospodinj- stvom s nosojanjem sokovnika proti odškodnini. Tako je bilo v Ptuju vsaj z enim sposojenim sokovnikom pripravljenih sko- raj 150 litrov sadnih sokov. POMOČ TUDI ST.ANOVANJ- SKI SKUPNOSTI Stanovanjski skupnosti v Ptu- ju je zavod v znatno pomoč pri organiziranju raznih iisiužnost- nih podjetij, ki imajo namen razbremeniti zaposleno /cno- matcr. Pri organiziranju dela |)rHliiico in čistilnice, ki jo ima Ptuj. ima tudi zavod nekaj za- slug. Organiziral jc n:inireč več(hievnt' tečaje za delo \ ser- visu. ki so se ga udeležili člani in članice kolektiva pralnice in čistilnice. Poleg tega pa je za- vod pomagal tnrli graditeljem hladilnice. r)ralnice in kopalni- ce v Muretincih s predavanji o pomenu tega centra, ki ga gradi vaška skupnost. Znaten vpliv ima zavori tudi na ra7,vr>j nfv- ve}Ia- 1oški biser«, s katerim je zavod že v samem začetku precej so- deloval pri raznih tekmovanjih za pripravo hrane. V letu 1962 namerava zavod 'jvojo dejavnost še razširiti. Delno je sicer to odvisno tudi od sredstev, ki mu bodo na raz- polago. v irlavnem pa bo nada- lieval začeto delo v samem Ptuju in na pod(velju in z leti bo delo zav(Mla na mnosr > vid- nejšem mestu, kot je bilo do- slej v začetku, ko je '"•n še manj znan. V. J. Ko j« končal tečaj za kutiance v šolskih kuhinjah Posnetek; VidUl J. ?TUJ, DNE fi. APRILA TEDNIK Stran 5 Priprave na prvomajsko srečanje v Varaždin - Cakovec - Ptuj Odbor za organizacijo »Tedna brats-tva in prijateljstva delov- nih ljudi občin Varaždin—Cako- vec—Ptuj«, ki bo prirejen v ob- čini Ptuj v počastitev medna- rodnega delavskega praznika — prvega maja, se je že sestal na svojo prvo sejo z nalogo, da izde- la p^-c^ram praznovanja. Na seji odbora so podrobneje razprav- lja'! o vGcbini programa in na- logah v zvezi s praznovanjem mednarodnega delavskega praz- nika. Predstavniki iz Cakovca in Varaždina so dali svoje predlo- ge, nato pa je bil sestavljen predlog programa za »Teden bratstva in prijateljstva delov- nih ljudi občin Varaždin—Cako- vec—Ptuj«. Iz programa, ki pa še ni dokončen je razvidno, da bo pričetek tedna v ponedeljek, 23. smrila 1962, v Ptujiu ob 20. uri v Gledališču. Prvo prireditev bodo izvedli člani Delavsko kulturno umetniškega društva »Svoboda« Varaždin z programom »Večer narodnih pesmi in folklore«. V sredo. 25. aprila t." 1. bo ob 20. uri gostovanje Narodnega gledališča iz Csskovca s komedijo J. S. Po- poviča »Pokondirena tikva«. V petek, 27. aprila 1962, bodo gostovali iz Nedilišča (občina Ca- kovec), s programom »Medjimur- ska folklora« ob 17. uri v Majš- perku in ob 20. uri v Gledališču v Ptuju. V soboto, 28. aprila 1962, bodo vsa tri mesta izvedla skupen program na svečani akademiji, ki bo ob 17. uri v Kidričevem in ob 20. uri v Gledališču v Ptuju. V programu bodo sodelovali Obrtniški in mladinski pevski zbor Ptuj, Mešani pevski zbor »Svobode« iz Varaždina, tambu- raški kvartet in gitaro-mando- linski kvintet Delavsko kulturno umetniškega društva »Ivo Mi- kac« iz Varaždina in DPD »Svo- boda« Ptuj, ter skupina recita- torjev iz Cakovca. Dokončni program bo potrjen na drugi seji odbora in nato v celoti objavljen v »Tedniku«. Na seji odbora so se pogovorili še o ostalih nalogah v zvezi s proslavo prvega maja glede okrasitve mesta, stanovanjskih hiš in izložb. Odbor bo na nasled- nji seji sprejel tudi sklep oz. raz- pis za podelitev nagrade za naj- lepše okrašeno stanovanjsko stavbo in najlepše okrašeno pod- jetje, v tej zvezi pa bo imenova- na tudi posebna ocenjevalna ko- misija. Pr\'omajsko zborovanje bo v soboto, 26. aprila t. 1. ob 19. uri v Ptujiu na Trgu mladinskih bri- gad, takoj po zborovanju pa bo slavnostna akademija v Gledali- šču. Vsi gostinski obrati bodo pripravili prvomajske tovariške večere in poskrbeli za rfte prijet- no praznovanje prvega maja. Ze v naprej opozarjamo, naj bodo cene primerne. Vstopnice za vse prireditve v okviru »Tedna bratstva in prija- teljstva delovnih ljudi občin Va- raždin—Cakovec—^Ptuj«, bodo takoj po objavi dokončnega pro- grama v predprodaji po nizkih cenah na Občinskem sindikal- nem svetu Ptuj. O nadaljnjih pripravah bomo še poročali. F. B. Psevdo-baročna pohištvena garnitura in slike raznih fevdalcev v enem izmed salonov v kulturno-zgodovinskem oddelku muzeja na gradu v Ptuju »Slovenske gorice« v Ptuju Imajo svojo mezo Na pobudo sindikalne podruž- nice je uredilj podjetje »Sloven- ske gorice« v Ptuju lastno pro- storih sodobno kuhinjo in jedilni- co, ki odgovarja vsem higienskim predpisom ter obratuje že od 1. novembra 1961. dalje v sestavu sindikalne podružnice. Hrano jim pripravlja marljiva kuharica Marica v obliki enolonč- nice in je izdatna ter kalorična. Obroke jemlje nad 40 članov ko- lektiva. Svojo sindikalno kuhinjo na- meravajo razširiti na menzo za- prtega tipa, ker želi pri njih je- mati hrano za okrog 50 ljudi tudi podjetje »Prehrambena industrija Ptuj« (prej »Petovia« Ptuj), ker to podjetje nima lastne kuhinje in menze. Podjetje »Slovenske gorice« se je v zvezi s tozadevnim dovolje- njem že obrnilo na občinski ljud- ski odbor v Ptuju. Iz družbenih organizacij in društev Ustanovni občni zbor SP v Cirkovcah člani delovnega kolektiva obrtnega podjetja >Drav5ko polje< Cirkovci, se bodo danes ob n.30 sestali na ustanovni občni zbor svoje sindikalne podružnice, ki se ga bo udele- žil tudi predstavnik ObSS Ptuj. Na ustanovnem občnem zboru sindikalne podružnice se bodo podrobneje pogovorili o obsto- ječih problemih podjetja, na- čelih in merilih delitve oseb- nega dohodka ter boPa- nonija« Ptuj, se bo v soboto, r. aprila t. I.. ob 15. uri sestalo v dvorani SZDL na Bregu na redni letni občni zbor, katere- ga se bo udeležil član predsed- stva ObSS Ptiij Viktor ^lakf>- vec. Delo sindikalno podružni- ce je bilo skozi vse leto izred- no u.spešno na vseh delovnih področjih, kar so odraža tudi v doseženih uspehih celotncga podjetja. Občni zbor pa bo no- va spodbuda, da bo sindikalna podružnica tudi v nadalje v vrstah najaktivnejših sindikal- nih podružnic. Občni zbor SP »SADJAR« Ptuj bo v soboto. 7. aprila 1.1., s pri- četkoni ob 13. uri. ki se ga bo udeležil član predsedstva ObSS Franc VnČak. Konfekcija obrtnih in komunalnih delavcev Obrtni in komunalni delavci občine Ptuj se bodo v nedeljo. 8. aprila 1.1.. ob 8. uri zjutraj sestali v veliki dvorani ObLO v Ptuju na prvo sindikalno konferenco. Poročilo na konfe- renci bo poflal predsednik sin- dikalne konference lože Sotlar, v katerem bodo nakazani pro- blemi in perspektive nadni in jo- ga razvoja obrti v občini Pinj. Razprava, v kateri bo lahko sodeloval širok krog udeležen- cev konference pa ima niinien prikazati najbolj pereče pro- bleme v obrtnih podjetjih, predvsem osvetliti vprašanje s področja delitve dohodka in razvijanja delavskega samo- upravljanja. V nekaterih podjetjih v obrti si delavsko samoupravljanje s težavo utira ])ot, ker se še ra- do tu in tam ])ojavi, da želijo o vseh vprašanjih odločati le rektor in ožji krog mojstrov. Ponek(xl ni zaželeno, da bi de- lavci svobodno povedali svoja mnenja in predlagali rešitve, zakrivajo so podatki o rezulta- tih gospodarjenja in poslova- nju podjetja. Tokrat bodo lah- ko povedali svojo besedo de- lavci in vajrnci, ki so zaposle- ni pri zasebnih obrtnih moj- strih. Posamezni mojstri ne spoštujejo kolektivnih pogodb, s katerimi so zakonsko določe- ne pravico delavcev, v zvozi osebnih dohodkov in drugih pravic iz zakona o delovnih razmerjih. Nokaiorim mojstrom ni A\šoč. da so njihovi pomočni- ki in vajonci člani sindikata, posamezniki pa colo skušajo vplivati, da se njihovi poinoč- niiki in vajenci ne bi udeleže- vali sestankov sindikalne po- družnico. Dogodilo SP je. da je prišel sindikalni drlavoc v ono izmed mizarskih delavnic z na- menom, da se pogovori z de- lavcem v zvezi s sindikalnim sestankom, pa mojstor ni do- volil razgovora s pomočnikom. O vsoh toh problemih bo spre- govorila sindikalna konforonca. ki bo sprojola tudi v toj zvozi ustrezno zaključke in priporo- čila. Na konforenci bodo izbra- li predlogo za kandidate za člane plenuma ObSS Ptuj. Posvet predsednikov sindikalnih podružnic v zvezi 7. nalogami, ki s6 pred sindikalnimi podružnica- mi v zvezi s proslavo medna- rodnega delavskega praznika in Tedna bratsiva in prijatelj- stva delovnih ljudi občin Va- rnždin-Čakovoc-Ptuj, se bodo predsedniki sindikalnih podruž- nic sestali v torek, 10. aprila 1.1.. ob 16. uri v Delavskenl klubu v Ptuju na posvet. Na posvetovanju bo razprava O pripravah na Vil. občni zbot ObSS Ptuj. ki bo l5. maja 1.1., tor o ostalih tekočih nalogah sindikalnih podružnic. SPREMEMBE OBČNIH ZBOROV SP Letni občni zbor sindikalne podružnico Mesokombinat -»Pe* rutnina« Ptuj, ki je bil sklican za 51. maroc 1.1.. je bil prelo- žen na soboto, 7. aprila t. L, ob 14.50. Sindikalna podružnica Tovar- ne avtoopreme Ptuj. ki je skli-- cala letni občni zbor za 1. anril t. I.. bo imela letni občni zbor sindikalno ncdružnice v nede- ljo, 8. aprila t. I., ob 8. uri Zjutraj v dvorani SZDL na Bregu. Članstvo podružnice tovarne perila »Delta« Ptuj. pa se bo ponovno sestalo na letni občni zbor v nodoljo. 8. aprila 1962, ob 8. uri zjutraj v Delavskem klubu v Ptuju. F. B. Cepljenje proti otroški paralizi Letos se bo cepljenje proti otroški ohromelosti izvajalo zo- pet s cepivom v žlički malinovca, in sicer bodo cepljeni otroci let- nika 1961 in mladina letnikov 1948 do 1942, torej šolarji v glav- nem zadnjih dveh razredov osem- letk in srednjih šol ter ostala mladina do 20. leta. Cepljenje bo istočasno z obveznim cepljenjem po razporedu trikrat, in sicer dvakrat v pomladanskem roku s šesttedenskim presledkom in tretjič jeseni. Za vsa tri cepljenja se plača 400 dinarjev, lahko tudi v dveh obrokih. V vsakem roku se uporablja druga vrsta cepiva, ker je več sojev klic, ki povzro- čajo otroško ohromelost. Razpored cepljenj proti otroški paralizi za letnike 1948 do 1942: Dornava v šoli 11. aprila ob 15. uri, Pacinje v gostilni 11. apri- la ob 16.30, Podvinci v gostilni 11. aprila ob 17.30, Rogoznica v zadružnem domu 12. aprila ob 15. uri, Markovci v šoli 13. aprila ob 16. uri, Grajena v šoli 14. apri- la ob 10.30. Nadaljnji razpored bomo obja- vili v prihodnji številki. Obvezno cepljenje letnika 1961 in 1960 proti davici, tetanusu in oslovskemu kašiju ter istočasno neobvezno cepljenje proti otro- ški paralizi. Otroci rojeni 1961. leta morajo biti letos obvezno s tremi injek- cijami zavarovani proti davici, tetanusu in oslovskemu kašiju. Ta cepljenja se bodo začela na območju ptujskega zdravstvene- ga doma 11. aprila po sledečem razporedu. Vsi obvezniki bodo dobili osebna vabila, kolikor bi katerega prezrli, ker se je prese- lil, ali pa iz kakega drugega vzroka ni na seznamu, naj tudi pride na cepljenje. Istočasno so vabljeni vsi otroci letnika 1960, ki dobijo letos eno obvezno in- jekcijo, če so bili lani trikrat ali vsaj dvakrat cepljeni, če so pa lani opravičeno ali neopravičeno izostali, ali dobili samo eno injek- cijo, morajo biti letos tudi trikrat cepljeni. Starši, zavedajte se, da je cepljenje obvezno zato, da bi obvarovalo vašega malčka težkih bolezni, morda tudi smrti. Istočasno bodo otroci, katerih starši to želijo, cepljeni proti otroški paralizi s cepivom v žlički proti plačilu 400 dinarjev za tri cepljenja, ki se lahko plača tudi v dveh obrokih. To cepljenje še ni obvezno, ker se mora plačati, vendar ščiti pred eno od najhuj- ših bolezni in je zato zelo pripo- ročljivo. Naj ne bo nobenega otroka, ki bi ostal nezavarovan proti tistim boleznim, ki zanje imamo zaščit- no sredstvo — cepivo. Razpored obveznih cepljenj: Dornava v šoli 11. aprila 1962 ob 13.30, Pacinje v gostilni 11. aprila ob 16. uri, PodA»nci v go- stilni 11. aprila ob 17. uri, Rogoz- nica v zadružnem domu 12. apri- la ob 13.30, Markovci v šoli 13. aprila ob 13.30, Grajena v šoli 14. aprila ob 9. uri. Nadaljnji razpored bomo obja- vili v prihodnji številki. Zdravstveni dom. Higienska postaja Ptuj Zilra^siveno oreiiiviiiile ob svetovnem dnevu zdravja Svetovni dan zdravja nosi le- tos geslo »Cuvajmo vid — pre- prečujmo slepoto«! V smislu te- ga gesla bo priredila Delavska univerza v Ptuju v ponedeljek, 9. aprila 1962, v veliki dvora- ni ObLO Ptuj cb 19. uri preda- vanje, ki ga bo imela tov. dr. Pa- vličev Nada. V Tednu boja proti slepoti pa tudi še v nadaljnjem času bodo imeli zdravstveni delavci preda- vanja v izobraževalnih centrih SZDL ter v podjetjih. Za novo izobraževalno obdobje so plani- rani trije ciklusi zdravstvenih predavanj, od katerih zajema prvi ciklus: človekov življenjski krog, drugi obravnava naše oči, tretji pa higieno okolja, prehra- ne itd. Predavanja so pripravlje- na v zvezi z diafilmi, filmi in drugimi ponazorili. Za zdrav- stvena predavanja vlada med ljudmi veliko zanimanje in bo skušala Delavska univerza pre- ko zdravstvenih delavcev zado- voljevati vsem mnogim željam naših ljudi. šporit 9 šport • spori I M I I M I I t M I I M I I I I 1 I I I I I M I I I M II M I I I I I I I i M I i i M I I I M II M I I I I ROKOMET Po zimskem odmoru so roko- metaši ponovno pričeli s treningi. V pripravah za nadaljevanje prvenstva so v nedeljo igrali pri- jateljsko tekmo z eno najmočnej- ših slovenskih rokom.etnih ekip — z mariborskim Kovinarjem. DRAVA : KOVINAR (člani) 12:12 (5:10) Vodstvo Drave se je odločilo za pravo operacijo članskega moštva. Ekipo so pomladili s kar štirimi mladinci in okrepili s tre- mi igralci, ki so se vrnili z odslu- ženja vojaškega roka. Ta popol- noma nova ekipa je prijetno pre- senetila. Nudila je močan odpor ekipi, ki se poteguje za prvo me- sto v slovenski republiški ligi. Pokazale pa so se tudi velike sla- bosti. Moštvo je še nevigrano, s slabo kondicijo in brez sistema. Najboljši igralec pri Dravi je bil Zlender, pri Kovinarju pa Urlep. Sodil je Primorac, ki pa ni imel težkega dela, saj je bila igra iz- redno fair. DRAVA : KOVINAR (mladinci) 16:11 (14:7) Kdor je videl obe moštvi ob prihodu na igrišče, si ni mogel misliti, da bo Drava zmagala. Ker je večina bivših Dravinih mla- dincev igrala za člansko moštvo, so igrali sami mlajši igralci. Če- tudi so bili fizično precej slabši, so zaigrali odlično. V prvem pol- času so bili igralci Kovinarja uspešnejši, v drugem pa je Dra- va z odlično igro rezultat najprej izenačila na 8:8, nato prešla v končni finiš in odločila tekmo v svojo korist. Najboljši igralec na terenu je bil vratar Drave Ko- ren. DRAVA n. : KOVINAR (ženske) 7:6 (3:4) Medtem ko so v prvem polčasu fizično močnejše Mariborčanke bile boljše, se je Drava v drugem polčasu popravila. Rutinirani igralki Korenjak in Pavličev sta i dobro dopolnili mlajše igralke, j med katerimi se je odlikovala j zlasti Krambergerjeva. dč i Kaj dela mladina v Kidričevem O tem smo razpravljali pred nedavnim na debatnem sestanku mladinskega aktiva. Vprašali smo se, kaj naj bi delali, da bi bilo življenje pri nas živahnjejše in lepše. Mladi- na si je zadala nalogo ustvariti si nekaj, kar bi poživilo samo delo organizacije in tudi življe- nje samo v Kidričevem. Mnogo je bilo govora o gradnji novega kopalnega bazena. Tu bi namreč mladina lahko dala le- pi delež s svojim prostovoljnim delom, vendar je kot organiza- cija smnogo prešipka za uresni- čenje svojih želja. Mogoče bi To- varna glinice in aluminija vsaj nekaj prispevala h gradnji ba- zena, ki bi koristil tudi delavcem v tova^mi. Mladina se pripravlja tudi na proslavo 1. maja. V ta namen bo olepšala in uredila park med bloki, zraven tega pa pripravila program praznovanja v sestavu z ostalimi organizacijami. Ker je preteklo od zadnjega sprejema mladincev v mladinske vrste že precej časa je potrebno, da se uvrstijo v našo organizacijo no- vo dorasli mladinci, ki jih je treba seveda še prej pripraviti. Mladina v Kidričevem si želi tesnejšega sodelovanja z osta- limi mladinskimi organizacijami in pa seveda tudi z ostalimi or- ganizacijami v Kidričevem, V kolikor bi Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem poma- gala mladinski organizaciji pri izpolnjevanju nalog, bi bila tP velika vzpodbuda za nadalnje delo. Vinko I. MOTORISTI IN MOPEDISTI, POZOR! Avto-moto društvo Ptuj pozi- va motoriste in mopediste k so- delovanju na štafeti »Mladosti«. Zbirališče bo v nedeljo, dne 8. IV. 1962, ob 17. uri (peti uri po- poldne) pri Avto-moto društvu Ptuj. AMD Ptuj MALI OGLASI 3000 kg sladkega sena in otave prodam. Kranjc Andrej, Gra- jena 120. Žensko k otroku, za sedem ur dnevno, iščem. Naslov v upravi. OBVESTILO KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ odproda iz svojih osnovnih sred- vozila: 2 osebna avtomobila »Fiat 1400«— generalno popravljena 2 tovorna avtomobila »Pionir« 3 t — v voznem stanju 1 tovorni avtomobil »Mercedes« 5 t — v voznem stanju Zgoraj navedena vozila so na ogled vsak dan pri prometnem od- delku podjetja, pri katerem so na razpolago tudi vsi tehnični po- datki. Vozila so do 20. aprila 1962 naprodaj samo družbenemu sektorju, po tem roku pa tudi privatnim interesentom. Zinka 1. APRIL Prvi april se ]e letos v oblal^u pripeljal; blisk mu svetil je na poti grom koračnico igral. Topel dež nam je snežene madeže opral, travica je trudno glavo dvignila iz tal. Lastovka se je vrni'a, v lopi se mudi, išče primernega prostora da gnezdo pritrdi Deca mala zaplesala, zavri.ckala juhu! Sonce Kije. trava klije, spet pomlad je tu TEDNIK V VSAKO HISO Stran 6 TEDNIK PTUJ, DNE 0 APRILA 1962 OBVESTILO PcKiodbor Obrtno-komunalne zbornice v Ptuju, Prešernova ul. štev.27 I. obvešča obrtna pod- jetja in obrtništvo zasebnega sektorja občine Ptuj. da bo pi- sarna pododbora od 10 ^nrila t. 1. dalje odprta vsak torek in od 8. do 12. ure. Obrtniki poslužujte ,,e svoje pisarne. Upravni odbor PRODAM 4.5 HA POSESTVA in hišo pro- dam za 700.000 din. Krčevi- na 47. GRADBENO PARCELO tik že- lezniške pvostaje Velika Nede- delja prodam. Kumer, Velika Nedelja. 12 HA POSETSTVA z lepim sa- dovnjakom, tudi po parcelah prodam. Spuhlja 53. SKORAJ NOV OTROŠKI VO- ZIČEK prodam. Murko, Ra- beljčja vas 5. IZPRAŠAN KURJAČ išče stal- no ali honorarno zaposlitev. Samo pismene ponudbe oddaj- te v upravi. HISO IN VRT prodam. Hajdoše 85. 25 AROV NJIVE pri Turnišču prodam ali dam v najem. Nji- va se lahko spremeni v trav- nik. Greifoner, Jadranska 4. PRODAM DVE STAVBNI PAR- CELI v bližini hajdinske že- lezniš/ke postaje. Nasilov v upravi. PRODAM GOZD pod Ptujsko goro. Naslov v upravi. ŠIVALNI STROJ VERITAS, pogrezljiv, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi. IZGUBLJENO V NEDELJO, 1. IV. sem izgubil v mestnem kinu usnjene rokavi- ce. Poštenega najditelja pro- sim, naj jih proti nagradi vrne v upravi lista. RAZNO IŠČEM GOSPODINJSKO PO- MOCNICO k tričlanski druži- ni v Mariboru. Simonič Mar- tin, Budina 64. HIŠO Z VRTOM v bližini Ptuja kupim. Plačam takoj, Naslov v upravi. POMOČNICO, vajeno gospodinj- skih in kmečkih del sprejmem. Nova vas 18 pri Ptuju. SOBE NUJNO ISCEM SOBO v Ptu- ju ali v bližini do 2 km. Po službi pomagam pri vsakem delu. Naslov v upravi. TANO VANJE dam tistemu, ki mi s posojilom omogoči do- graditev hiše. Naslov v upravi. iŠCEM PRAZNO SOBO. Naslov v upravi. OBJAVA Prodajamo lastni pridelek: kvalitetno vino in jabolčnik od 5 litrov naprej, razne vrste žga- nja — prvovrstno slivovko, droženko in tropinovko ofl ene- ga litra naprej. Cene nizke, kvaliteta prvovrstna s solidno postrežbo. Se priporoča Kmetij- ski kombinat Ptuj. KINO Mestni kino Ptuj predvaja 6. aprila t. 1. jugoslo- vanski barvni film »MIRNO Kino »Svoboda« Kidričevo POLETJE«, 7. in 8. aprila t. 1. ameriški barvni film »TONKA«, 10. in 11. aprila t. 1. franco-ski film »400 UDARCEV«, 12. in 13. aprila t. 1. madžarski film »LJU- Kino Zavrč BEŽEN NA RAZPOT.TTT«. predvaja 8. aprila t. 1. fran- coski film »SPLETKAR«. predvaja 8. aprila t. 1. jugoslo- vanski film »RAZPOKA V RA- JU«. Mmmu oisnirsKe iiri! šahovsko prvenstvo osnovniti šol občine Ptui v soboto, 31. marca 1962, se je zbralo v Domu JLA 20 ek,ip pio- nirjev in 4 ekipe pionirk iz osnov- nih šol Videm, Gorišnica, Zetale, Cirkovci, Cirkulane; Majšperk, Markovci, Hajdina, Podlehnik, Lovrenc, Desternik, Ptujska go- ra, F. Osojnik, I. Spolenjak in T. Znidarič iz Ptuja, da v medse- bojnih srečanjih izberejo naj- boljše v občini. Tekmovanje je potekalo v ostrih medsebojnih bojih za vsa- ko točko. Prav prijetno je bilo gledati mlade »mojstre«, kako so zamišljeni in nervozni s skj-itimi mislimi kovali načrte, kako pre- magati nasprotnika. Ekipo šole so sestavljali 4 tekmovalci in ta- ko je 118 tekmovalcev v 6 urah odigralo 394 dvobojev. Predhodno so v vsaki šoli iz- vedli razredna in medrazredna tekmovanja, kjer je sodelovalo 634 učencev-šahistov. Razvese- ljivo je, da dobiva šah v šolah vedno večje število pristašev, da ga pionirji in pionirke zelo radi igrajo, posebno v zimskem času po pouku v razredih. Prvič je izvedeno občinsko prvenstvo s tako velikim odzi- vom šol, predvsem zunanjih, kljub temu pa ugotavljamo, da so še izostale šole (Dornava, Jur- šinci, Leskovec), kjer se še vse premalo posveča pozornost iz- venšolskemu delu z učenci. Prav tako smo pogrešali pionirke iz močnejših šol, kjer bi jim morali posvečati več pozornosti. Pionirji so bili razdeljeni v dve skupini po 10 ekip in doseženi so bili naslednji rezultati: A skupina: I. mesto T. Znida- rič Ptuj I. ekipa 28 K točke, II. Majšperk 28, III. Cirkovce 2234, IV. T. Znidarič Ptuj III. ekipa 20K, V. I. Spolenjak Ptuj 20, VI. Cirkulane 19>1!, VII. Gorišnica I. ekipa 14, VIII. Markovci II. ekipa 13, IX. Zetale 7, X. Videm II. eki- pa 6. B — skupina: I. mesto Hajdi- na 29 točk, II. Lovrenc 25>2, III. F. Osojnik Ptuj 23K, IV. Videm I. ekipa 21 K, V. Markovci I. eki- pa 20>^, VI. T. Znidarič Ptuj II. ekipa 20'A, VII. Desternik 14, VIII. Gorišnica II. ekipa 11, IX. Podlehnik 9K, X. Ptujska gora 5. Pionirke: I. mesto Znidarič Ptuj 8 točk, II. I. Spolenjak Ptuj 8, III. Gorišnica 6, IV. F. Osojnik Ptuj 2. Obe skupini pionirjev sta nato odigrali dvoboj (prvi s prvim, drugi z drugim itd.) in je izid bil naslednji: T. Znidarič I. ekipa ■: Hajdina 1:3, Majšperk : Lovrenc 3:1, Cir- kovci : F. Osojnik žVi -.1%, T. Zni- darič III. ekipa : Videm I. ekipa 1:3, I. Spolenjak : T. Znidarič II. ekipa 2:2, Cirkulane : Markovci 2:2, Gorišnica I. ekipa : Dester- nik 3:1, Markovci II. ekipa : Go- rišnica II. ekipa 3:1, Zetale : Pod- lehnik 2:2, Videm II. ekipa : Ptuj- ska gora 2:2. Končni vrstni red in naslov ob- činskega prvaka za leto 1962 je osvojila osnovna šola Hajdina, sledijo T. Znidarič I. ekipa, Maj- šperk, Lovrenc, Cirkovci, F. Osoj- nik, Videm I. ekipa, T. Znidarič III. ekipa, T. Znidarič II. ekipa, I. Spolenjak, Markovci I. ekipa, Cirkulane, Gorišnica I. ekipa, De- sternik, Markovci II. ekipa, Go- rišnica II. ekipa, Podlehnik, Ze- tale, Videm IL ekipa in Ptujska gora. Naslov občinskega prvaka za pionirje je osvojila osnovna šola T. Znidarič Ptuj, sledijo ji Ivan Spolenjak, Gorišnica in F. Osoj- nik. Prvak prejme prehodni pokal, ki bo izročen ekipi ob zakljiičku JPI novembra na svečani akade- miji. Omenimo še naj, da je bil naj- mlajši in najmanjši tekmovalec osemletna pionirka Slavica No- vak iz Osnovne šole I. Spolenja- ka, ki je v vseh dvobojih zmaga- la proti starejšim nasprotnicam. Tekmovalna komisija, ki so jo sestavljali Janko Bohak — pred- sednik, Pišek Albin in Zlender Drago je odlično opravila svojo nalogo, za kar ji gre vse prizna- nje. Organizacijo tekmovanja je odlično izvedel tov. Zupane Mi- lan. Ob koncu so pionirji izjavili: »Takšna in podobna tekmovanja si želimo še večkrat, odhajamo z bogatimi izkušnjami in večjim znanjem, spoznali smo se s tek- movalci drugih šol, in mislimo, da nam bo v bodoče še večkrat omogočeno sestati se in med se- boj tekmovati.« To tekmovanje je bilo prvo v tako velikem obsegu, mislimo pa, da se bodo pionirji v letošnjem letu še večkrat sestali v raznih panogah športa. a. c. Pionirke pri itgri Koristni nasveti Gobe. Starim gobam pripo- moremo k novemu življenju, če jih krepko premečkamo v litru vode, ki smo vanj oželi eno limono, nato jih dobro preplaknemo v vodi in na son- cu posušimo. Kolač iz kvašenega testa je osebno rahel, če zmešamo kvas s posnetim mlekom. Madeže smole izdrgnenio s špiritom. Madeže jogurta posušimo, ski^tačimo in zdrgnemo z mlač- no vodo. Ce madež kljub temu ostane, ga odstranimo z ben- cinom ali tetraklorogljikom. SAH V sredo so bile na gimnazij- skem prvenstvu odigrane samo nekatere prekinjene partije'. Vrstni red po 10 kolih je še pre- cej zamotan. Se vedno je 5 igral- cev, ki lahko računajo na prvo mesto. Vrstni red je naslednji: Primorac 7,5, Ročak 7(2), Prav- dič 7, Znidaršič 6,5 (2), Možina 6,5 (1), Rupnik 6(1), Nežmah 5, Habjanič 4,5(1), Segula 4(1), Šuleic 4, Šare 3(2), Zmavc 2, Trofenik It Foltin 0(1). Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 8. APRILA 1962 6.00—8.00 Z dobro voljo v nedeljsko jutro, vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste, 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, 7.30— 7.35 Radijski koledar in prireditve dneva, 8.00 Mladinska radijska igra, 8.40 Karol Pa- hor — mladim poslušalcem, 8.55 Vedri intermezzo, 9.00 Poročila, 9.05 Z za- bavno glasbo v novi teden, 9.47 Korač- nica in trije samospevi Pavla Sivica. 10.00 Se pomnite, tovariši.. .,10.30 Nedeljsko glasbeno popoldne — Koncert za klavir in orkester v A-duru št 2, 11.30 Nedelj- ska reportaža, 11.50 Deset minut z or- kestrom Roberto Rossi, 12.00 Poročila, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 1., 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav- na glasba 13.30 Za našo vas. 14.00 Igrajo Zadovoljni Kranjci, 14.15 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo II., 15.00 Napoved časa poročila in vremen- ska napoved, 15.15 Trikrat pet, 15.30 Violinist Igor Ozim in violončelist Anto- nio Janigro, 15.45 Franz Danzi —Pihal- ni kvintet v B-duru, 16.00 Humoreska tega tedna Barbara Karbovska: Sistem Borisa Borisiča, 16.20 Popoldne ob za- bavni glasbi, 17.00 Poročila. 17.05 Carlo Savina s svojim orkestrom, 17.15 Radij- ska igra — Ivan Ribič: Tisti iz Jurje- vega boršta, 18.15 Chopin: Fantazija in Impromtu, 18.30 Športno popoldne. 19.00 Obvestila, 19.05 Panorama zabavnih zvo- kov, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izbe- rite melodijo tedna. 20.45 Odmevi iz Hollywooda, 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 7. oddaja Varšava. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan, 22.15 Orkestri in solisti RT Beograd, 23.00 Poročila, 23.05 Želimo vam obilo zabave, 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. POKEDELJEK, 9. APRILA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Ko zazvenijo strune kitar. 11.15 Naš podlistek — Pierre Boulle: Mese- jevci — 111. 11.35 Pojo slovenski operni pevci. 12.00 Poročila. 12.05 Deset mi- nut s triom Bardorfer. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Raoul Jenčič: Zaščita sadovnjakov pred slano. 12.25 Melodije ob 12.25. 13-00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 »Oblaček« in druge pesmi Stanislava Prepreka, za okvir nekaj klavirske glasbe. 13.50 Vr- timo vam plošče za ploščo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 55" minut za lju- bitelje operne glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Ve- sela glasba s črko »P<-. 18.45 Radijska univerza — ing. Janko Cuček: Moderna tkanine. 19.00 Obvestila. 19.05 Vaši mla- di glasbeni reproduktivci. 19.30 Radij- ski dinevnik 20.00 Glasbena skrinja. 20.45 Kulturna tribuna. 21.00—22.50 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije dirigent Sir Eugene Goos- sens. 22.00—22.15 Napoved časa. poro- čila. vremenska Mpoved in pregled spo- rega za naslednji dan. TOREK, 10. APRILA 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Prisluhnimo kvintetu bratov Avse- nik. 11.15 Napredujte v angleščini — 7. lekcija (ponovitev). 11.30 Pol ure v sta- ri Lljubljani. 12.00 Poročila. 12.05 Be- neški fantje in Trio Avgusta Stanka. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marko Olažar: Občutljive točke v industrijskem predelovanju krompirja. 12.25 .Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča in Janka Zirovnika poje Mariborski komor- ni zbor p. v. Rajka Sikoška. 13.50 Dve operetni uverturi. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Obisk v steklarni. 17.00 Poročila. 17.05 Izbor iz Cajkov- skega — 5. oddaja. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Ko- tiček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. i<).05 Armando Trovajoli; K'očni preludij. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pol ure z zbo- roma RTV Beograd in RTV Zagreb. 20.30 I Radijska igra — Alfred Andersch: Ruska ruleta. 21.30 Tri violinske sonate Hen- 1 ryja Wieniawskega. 21.45 Zabavni or- kester David Rose. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA 11 APRILA 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Zabavni orkester Wal Berg. 11.15 Človek in zdravje. 11.25 Arije iz fran- coskih oper. 12.00 Poročila. 12.05 Kmečka glasba p. v. Silva Tamšeta. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milica Oblak: Povečajmo pridelovanje jagod. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zamišljene in razigrata za orkester. 14.05 Radijska šola za sred- njo stopnjo — Bili so težki dnevi (po- novitev). 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Zbor in orkester Gordon Jenkins. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Nicolo Paganini: 24 kapric za violino solo. 18.36 Josef Jelinek Sonata v C-duru za čembalo. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obve- i stila. 19.05 Zabavna orkestra Dalibor Brazda in Bob Sharples. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pojoči mozaik. 20.30 Štiristo let klavirske glasbe. 21.00 Glas- bena medigra. 21.05—23.00 Slavko Osterc: Krst pri Savici (Skupni program) — vmes ob 22.00—22.15 Kapoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 12. APRILA 19fi2 5.00—8.00 Dobro iutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 po- ročila in dnevni Vniedir. 6.00—"i.lO Na- poved časa. porn*i!a.' pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pet popevk za pet pevcev. 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 48. lekcija (ponovitev). 11.30 Na pet, deset in dvajset prstov. 12.00 Poročila. 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jerner Ude: Podiranje dreves. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Pisani zvo- ki z Dravskega polja. 13.50 Stevan Hristič: Četrta suita iz baleta »Ohridska legenda« (Orkester Beograjske filharmo- nije dirigira Zivojin Zdravkovič). 14.05 Radi bi vas zabavali. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 »Inkovska legenda«. 18.30 Orkester Heinz Neubrand igra italijanske melodije. 18.45 Kulturna kronika. ,19.00 Obvestila. 19.05 Laio v izvedbi Jasche Heifetza. Španska simfonija za violino in orkester. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Razpoloženjska glasba. 21.00 Literarni večer — Škotska deže- la in ljudje. 21.40 Po tipkah in strunah. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan, PETEK, 13. MARCA 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- p-'ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 1. 'O Paul Dukas: Villanella za rog in kl; ir. 11.08 Giuseppe Torelli: Koncert v D-duru za trobento in klavir. 11.15 Naš podlistek — Pierre Boulle: Mese- čevci — IV. 11.35 Melodije za dober tc'(. 12.00 Poročila. 12.05 Ansambel Borisa Kovačiča. 12.15 Kmetijski nasve- ti l''?5 Melodije ob 12.25. 13.00 Ka- poved časa. poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Poje baritonist DietricU Kischer-Dieskau. 14.05 Radijska šola z« nižjo stopnjo — Zakaj tako ... 170« Poročila. 17.05 Od Mozarta do Bartoka. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 To si želim) 18.45 Iz naših kolektivov. 19.OO Obvestila. 19.05 Sergej Prokofjev: Dva prizora iz opere Zaljubljen v tri oranže. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Arcangelo Corelli: Con- certo v g-molu (op. 6 št. 8) 20.15 Te- denski zunanjepolitični pregled. 20.30 Glasbena medigra. 20.35 Spoznavajmo svet m domovino. 21.35 Veliki zabavni orkestri. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoyed in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 14. APRILA 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Nekaj ameriških popevk. 11.15 Angleščina za mladino — 49. lekcija (ponovitev). 11.30 Pol ure pred dvanaj- sto. 12.00 Poročila. 12.05 Deset minut s Triom Slavka Avseni'