Voznik Matija. Cvetinomirski I. Qik — pok! Pika — pokl Pik — poook!« Razleglo se je po vasi in je zahreščalo; visokonaložen voz čresla se je zazibal na prašni cesti izza ovinka in se j«S bližal hitro. Liudje so hiteli iz hiš, postaiali na pragih in gledali voz. Voznik Matija je sedel na vrhu čresla, vajeti v levtei, biS v desnici. Zibal se je enakomerno z vozom vred in je poganjal: »Hi, Čuž! Bistaho-oor! . .. E-e, prama, le naprej!« Težko, počasi sta stopala velika, rejena konja pred vozom. Komatal sta bila pri obeh čedna in lepa; svetle, okrogle plošče so se svetile na* njih in so bingljale prijetno. Potna in mokra sta bila konja, zakaj težak in ogromen je bil voz. Matija je zamahnil z bičem. »Tihooot! No, hi-i!« Stresal in zibal se je voz, da so zvenčale šipe v oknih, bližal sel se je koncu vasi k fužini - . . Polagoma so dohajali tudi drugi vozovi. Venomer je hreščalol skozi vas in je škripalo; vozniki so sedeli na čreslu, pokali z biči ia] se kregali med seboj, pa poganjali konje. Ljudje na pragih pred hišami so se razgovarjali, roke ob boku, sklo-J njeni in proti fužini okrenjeni, in so se čudili: »O, koliko jih je! Pct, šest, sedem vozov! Jei, jej! To je velika reč . . .! Vsa Jatna bo padla za čreslo ; no, pa saj iroa Gregorčič denar!« Pred fužino, kraj mostii, so zmetavali vozDiki čreslo z vozov. Polno šuma in hrupa je bilo povsod. Konji so prhali vmes in so bili s kopiti ob tla. Gospod Gregorčič je pa hodil semintja med vozovi in je priganjal: »Hitrol Hitro! . . . Ne tako počasi!« Urno so sukali vozniki roke, in čreslo je letelo na tla, kakor bi deževalo. Trušč in krik ie bil vmes in pa obilo smeha. Drugi Ijudje so pa vlačiti čreslo čisto v fužino k stroju, da zmelje. kar so bili pripeljali vozniki. Ko je imel Matija voz prazen, je spravil vrvi in verige, obrnil je in je poskočil naglo na soro sredi voza. »Bistahor! . . . Čuž! Prama!« In že je zdrdralo skozi belo Jagnjenico. Matija je nategoval vajeti M in je pokal z bičem, tuintam je še zavriska). ^ Pred Medvedovo hišo \e ustavil, skočil spretno z voza, izpregel konja in )u odpeljal v hlev. Pri Medvedu namreč je služil Matija za voznika. ^M Velika in prostrana je Jatna. Njeni gozdovi segajo od Jagnjenice ™ daleč v hribe. V veliketn krogu objemajo Svibno in nehajo šele kraj Magolnika. Širni in zarastli so ti gozdovi; polno strahot in čudovitfh pripovedk se čuje o njih. Tu so bivali pred leti roparji; cela tolpa jih je bila. No, roparje so poiovili, toda strah je vendarle še ostal v srcih vaščanov . ,• Dolgo vrsto let je bila Jatna nedotaknjena. Nihče še ni bil sekal njenih visokih smrek. Sekira še ni bila zapela po teh divjih, gosto zft-rastlih gozdovih. Dom srn in divjih zajcev je bil tam. Pa je prišel kar nenadoma gospod Gregorčič, in tedaj je zvedela vsa vas : >Jatna bo padla! Samo zaradi čresla, ki ga bo rabil Gregorčič, bo padla . .. ^| In res! V par tednih so zazvenčale sekire širom dolge Jatne. Vsi^B ljudje so hiteli sekat, da bi si kaj prislužili. Padale so ponosne, v nebo kipcče smreke; naglo so nastajale odprtc, prazne jase sredi gozdov. In te jase so se širile in večale slednji dan. — Veliko je bilo čresla-ln prišli so vozniki, da ga zvozijo v dolino na fužino. Tam je bil stroi, ki ie mlel. Zmleto čreslo so pa odvažali zopet naprej, sam Bog ve, kam . ¦ -S Po grapavi, razjedeni in na debelo z nerodnimi kameni obloženr potif ki je peljala proti vrhu Jatne, so škripaii drug za drugim veliki vozovi-Počasi so vlekli konji — grda je bila pot. Voznik Matija \e bil spredai-PoJeg sebc je pa irael Medvedovega Lojza. Majhen je biJ ta Lojzet imel je komaj devet let, pa vendar ga je bil vzel Matija s seboj v Jatno, ker ga je bil fantiček tako lepo prosil. Na vsaki strani pota je bila gošča: stare, stoletne bukve so izte-govale iz nje svoje veje v nebo. Tuintam je zašumelo kje in se je zga-nilo vejevje iz spanja. Zbežala je urna srna in je zdirjala preko gozdov skozi goščo ... Matija je hodil počasi kraj voza in ni priganjal veliko. Večjidel ie imel zelo važen pogovor z Lojzom. Zakaj tudi sam je bil otrok in je imel še čisto otroško dušo, čeprav je izpolnil že štirideseto leto. >Pa se vidi daleč z vrha Jatnc?« ga je izpraševal Lojze. »0, daleč, daleč, Lojze! Boš že videl. Svibno, čeprav je na hribu, bo pred tabo v dolini. In Jagnjenica! ... O, daleč, daleč po svetu $e vidi z vrha Jatne .. .«¦ Modro in v odmerjenih stavkih je govoriJ Matija; bič pod pazduho, desnico na čelu nad očmi, da bi ga ne peklo žareče solnce, je stopal kraj Lojza. Lojze je bil zelo vescl. Vse okoli njega je bilo kakor lepa, krasi»a in živa bajka . . . Tihota in mir povsod, povsod gozdi, temni in mračni. • . Sredi gozda pa pot, vsa svetla od solnca, in na tej poti Lojze in Ma- Stran 110 tija z vozom . . . Matija se smeja in govori sladko — više in više s( vzpenja gorska cesta. Le naprej, do solnca! Da, do solnca bi rad Lojze in Matija menda tudi. Zato ie njego' obraz tako zadovoljen in smehljajoč. Tam na vrhu pa — o! 0, tan daleč, daleč, z zlato ladjo preko zlatih solnčnih žarkov, preko hribo' in dolin, visoko, visoko na solncu, nad vso zemljo! . . . Privozita na vrh Jatne. Daleč naokoli vse posekano! Kakor dalet sega oko, povsod kopice čresla in belih, slečenih debel smrek. Globok v dolini Jagnjenica, majhna, bela pika! Tam polja, njive in trate, zada griči in zopet ravnina, bele, tihe vasi vmes, naokrog livade in za niinj vzpenjajoči se holmi, nad holmi pa sinje, v oblake moleče gore . . . Lojze gleda z velikimi, jasnimi očmi ves ta veseli, božji svet, čudovito dobro mu je pri srcu. Sede poleg voza na tla. Matija pa nalol voz. Po dečkovih licih je razlito veselje, m veliko hrepenenje sije njegovih očeh. 'Matija, jaz te imam rad, ker si me vzel s seboj! Priden si, Ma tijček I« Zasmeja se Lojze in nadaljuje: BVeš kaj, Matija, ali bi mi kupil ti orglice ? . . . Take lepe majhne, da bi piskal nanje .. .? 0 Matija, če bi mi ti kupil orglice potem bi te šele imel rad — o, potem!« Gleda fantek vpraševalno na Matijo. In Matija obstane, otare pot s čela in se zagleda v daljavo, proti Sv. Kumu, ki štrli ogromen v nebo »Glej, Lojze, tam-le je Kum! Tja bova šla Ietos na božjo pot in orglice ti bom tudi kupil tam .. .< »O ti Matija! Kako dober si, Matija !<¦ In tudi Lojze se zagleda v Kum. . . . Torej bo le res! Tam visoko, visoko ob zlatem solncu, svetlih, toplih valovih bo vse to, o čemer je bil sanjal. Matija in Lojzi bosta lezla v hrib, solncu naproti, oba vesela in živahna, nič pustU skrbi v srcu ... Vedno više, više! Hei, kako blizu vrha sta že! Kakc trepeta in drhti to nebeško, gorko solnce — ah! ... Že sta vrhu hriba, ni Sv. Kumu. Vse polno Ijudi • • • Godba, šum, pelje — aj, čuj to angeiskt petje ! Vse je belo samih angelov; zato to nebeško petje . . . Od nebi do zemlje so razpele drhteče strune. Torei ni čudno, če je toliki godbe. Semintja hodita Matija in Lojze in se rineta skozi gnečo. Glej tam je šotor in v njem so naprodaj čudovite reči. Tja, tja!... Orglici bi rad Lojze, da bi piskal nanje, in zato — tja, tja!.. . Prideta. Matij izvleče mošnjiček: Orglice ! Lepe in poceni!« — Ogleduje jih, ah dolgo iih ogleduje. Naposled pa vcndar izbere najlcpše in jih podi Lojzu : -Na! Pa piskai nanje in poj, kakor se ti Ijubi!« — In Lojze vzame orglice, jih obriše — pa kar v usta ž njimi! Tako igra nanie ves srečen. Saj imajo vendar tako lep glas . .. Mehke, sladke melodif valovijo nad zemljo in se spajajo z glasovi angelov pod zlatim solncem .. t Vesel je Lojze, pa tudi Matija j4 vesel, da je naložil. Poveže šc, ^fefeslo in požene. J Hl Slo je navzdol, brzo. Kolesa so ropotaje škripala, ves voz se jel Hgtresal. Matija je bil zavrl in je stopal pred vozom. Držal je konja pri ¦jobcih in ju poganjal. Zadaj je šel pa Lojze, ves vesel in srečen, da bo imel orgiice in da bo enkrat na Svetem Kumu----------- Tako so se nastanile lepe, svetle sanje v mlado srce in so rajale ¦ razposajene v njem ... Štiri mesece so že vozili čreslo z Jatne. Pa še vedno ga ni zmanj-o. Vozniki so hiteli na vso moč, pa vse zastonj! — Vozil je tudi Matija vcdno. Kar se je raznesel nekega dne po vasi glas, da je zmečkal Matijo \ Jatni voz. Prinesel je bil to novico Urbanov hlapec, ves zasopel in poten. Vso pot je bil tekel z vrha Jatne dol, samo da je brž prišel v dolino. Tako-le je pripovedoval: »Matija je bil spredaj kakor navadno. No, vozil je dobro. Mij drugi smo bili zadaj. Pridemo pa v sotesko — tam pri Frtajčku jel bilo — a tam se je Matijev voz naenkrat preobrnil. Začuli smo sto-l kanjp, in spet je utihnilo. Pa smo pritekli, da vidimo, kaj je. A bilo jel prepozno. Voz je pritisnil Matijca čisto ob skalo in ga je zmečkal.« J Vsi Medvedovi so jokali. Kmalu so prinesli Matijo z Jatne in so ga položili na mrtvaški oder. Voščene sveče so gorele ob Matijevi giavi in plameni so plaho vztrepetavali. Matijev obraz je bil rumen in se je še v smrti smehljal. »Dober človek je bil!« so govorile ženice in so se izkušale sokitU. A Jatna ga je vzela; že ima svojo žrtev ...» I Zadaj v kotu je klečal mali Lojze. Njegove oči so bile pa res" zelo rosne. Vse njegove lepe sanje so mu naenkrat izginile iz srca. Molil yea dušo rajnkega Matijca, ki je bil vedno veren in dober kristjan. ^^Bi Tako je umrl voznik Matija in z njim Lojzove sanje.