STANOVANJSKO  GOSPODARSTVO
Koliko je vredno stanovanje
Predlogi in odloki o plače-vanju stanarin ter postopek ocenjevanja vrednosti sta-novanjskih prostorov
Zakon o stanovanjih in zakon o ugo-tovitvl vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki ga je sprejela skupščina SE Slovenije 27. novembra 1972. leta, s svojo vsebino globoko zajema stanovanj-sko gospodarstvo, posebej pa dele, ki se nanašajo na stanarine in vrednotenje stanovanjskega sklada. V Ljubljani je bil ovrednoten celoten družbeni stano-vanjski sklad z namenom, da bi uresni-čili stanovanjsko reformo iz leta 1968, medtem ko se zaradi zamrznitve stana-rin 1969. zastavlja reforma dokočno ni uresničila. Po letu 1969 je prdšlo v gradbeništvu do občutnega dviga cen (okrog 3,5 glede na cene iz leta 1964). Žamrznitev stanarin, naraščanje stro-škov gradnje in revalorizacije stanarin leta 1964 so imele za rezultat sedanjo vrednost najemnin, ki znašajo 1,2 od-stotka. Takšen način plačevanja stana-rin je pripeljal do težavnega položaja v stanovanjskem gospodarstvu. Z izloča-r>>em obratovalnih stroškov iz stanarir bodo imeli stanovalci možnost odloča-nja o kakovosti uslug v stanovanjskih prostorih in večjo odgovornost do druž-benih stanovanj. Na ta način bi se pove-čala in opredelila vloga stanovanjskih svetov, kar bi y veliki meri pripomoglo k večjemu uveljavljanju samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva.
Politika
Občinske skupščane v okviru skupno-sti slovensklh občin so v skladu z določ-bami enajstega člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stano-vanj in desetega člena zakona o najem-ninah sprejele dogovor o uresničeva-nju stanovanjske politike v letu 1973. Da bi zavarovali družbeni interes, vzdr-ževanje im obnavljanje stanovanj ter omogočili vsakemu občanu reševanje stanovanjske potrebe v skladu z njegovi-mi možnostmi (to bi privedlo do po-stopnega zmanjševanja socialnega razli-kovanja v stanovanjski politiki), so sprejele občine dogovor y skladu s po-litiko, izraženo v resoluciji o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in v skladu s sklepd tretje seje konference ZKS o socialnem razlikovanju.
Po tem dogovoru so enotne osnove tn merila vrednotenja stanovanjskih prostorov in nespremenjena amortizacij-ska doba stanovanjskih hiš.
Postopek vrednotenja stanovanjskih prostorov in nespremenjena amortizacij-končal najpozneje do 31. tnaja letos, s prvim marcem pa naj bi se stroški ob-ratovanj stanovanjskih hiš izločili iz or-ganizacij za gospodarjenje in prešli v breme lastnikov stanovanjskih pravic. Linearno subvencioniranje stanarin od-pravljamo prvega marca 1973, postopek usklajevanja stanarin glede na dejansko vrednost stanovanja se prične takoj po zagotavljanju pogojev. Občine bodo pri-pravile osnovo za določanje ravni novih stanarin za leto 1973 najpozneje do 30. junija 1973.
Dogovor o novem načinu uresničeva-nja stanovanjske politike v tem letu se opravičuje z vzroki, ki so privedli do dezinvestiranja stanovanjskega sklada, ker se administrativno urejena stanari-na kot glavni vir finansiranja stanovanj-skega gospodarstva v pretekMh letih v pogojih inflaoije in naraščanja gradbe-nih stroškov, ni obnesla. Zamrznjene stanarine so pripeljale do situacije, da so vsi lastniki stanovanjske pravice bili de-ležni družbene pomoči, kar je zaradi razlike v osebndh dohodkih privedlo do še večje socialne razlike.
Nove stanarine
Stanje y stanovanjskem gospodar-stvu je nujno nalagalo sprejetje resolu-cije, ki bi stanarine oblikovale tako, da bi zagotovile vzdrževanje in obnavlja-nje stanovanj, kar je v družbenem in-teresu. Nove oblike stanarin rnorajo za-gotoviti kritje amortizacije, investicij-sko in tekoče vzdrževanje, stroške revi-talizacdje obstoječih stanovanj in stro-ške upravljanj, pri čemer naj bi stroške obratovanja stanovalci plačevali pose-bej. Skupščina SR Slovenije je sprejela
temeljna načela o programiranju in fi-nansiranju graditve stanovanj, o druž-beni pomoči v stanovanjskem gospodar-stvu, ugotovitvi vrednosti stanovanj-skdh hiš in stanovanj ter o najemninah. Občine so se medsebojno sporazumele o sistemu vrednotenja in po dogovoru osnovna merila so enotna za celo repub-liko, kar zagotavlja enak položaj obča-nov. Po občinskem dogovoru vrednost stanovanjskih hiš in stanovanjskih pro-storov ugotavljajo na osnovi vrednote-nja njihovih elementov na podlagi si-stema točkovanja. Vrednotenje stano-vanj poteka na podlagi že izdelane ta-bele, ki vsebuje vse kazalce vrednosti: kakovost konstrukcije zgradb, funkclo-nalnost, opremljenost in položaj stano-vanja v stavbi, starost in ohranjenost stavb ter vrsto elementov, ki vplivajo na vrednost stanovanja in stanovanj-ske opreme.
Občine še nimajo na voljo kvantifi-kacije postopnega usklajevanja stanarin glede na dejansko vrednost stanovanja. Novo ocenjevanje vrednosti in primer-janje s prejšnjo vrednostjo ni enosta-ven proces, občine pa so se dogovorile, da usklajevanje izvedejo v obdobju pe-tih let. Višina novih stanarin ne bi sme-la občutno obremeniti družinskega prora-čuna in orgrožati življenjske ravni imet-nikov stanovanjske pravice in njihove družine. Nova stanovanjska politika je usmerjena k zmanjševanju socialnih raz-Mk, ki izhajajo iz pravice občana od uporabe stanovanja. Ko gre za občane in družine z nižjimi osebnimi dohodki, občine ravnajo tako, da ta kategorija ne bo prizadeta.                              N. A.